PRODAJNI CENTE! MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a
VOZILA CITROEN - 7% POPUST ,el : 31760
AX FIRST 3V cena z davkom in 7% popustom 1.251.315,00
ZX REFLEX 1,41, cena z davkom in 7% popustom 1.806.246,00

DOBAVA TAKOJ OB VPLAČILU!
Muska Sobota, 25. avgusta 1994 • Leto XLW • Št. 34 • Cena 120 SIT
lun ,nevi
in sami s sabo, turistično si« °^isnn prireditvami, je pred-kiP°^aj:	te^a’ kako vidimo sebe in
p??otari bogu^^L Za obmeino pokrajino, vse, <a hrbtom, za katero je dobro Pa se vidimo kot del Evrope,
voza, nestrpnost in agresivnost so povzročile Številne prometne nesreče. Vse pogostejši so fizični obračuni ali napadi neznancev, kraje premoženja in avtomobilov - tudi izpred hotelov. Da, vse to je demokracija!
Tudi številne prireditve in izbira med takšnim in drugačnim načinom zabave in sprostitve so del demokracije, še posebno pa del tega odhajajočega poletja. Ni je vasi, potoka, reke, ribnika, jezera ali mlake, da ne bi pripravili kakšne prireditve ali veselice. Samo vesčlice niso dovolj; vsaka javna prireditev mora vsaj
vročina popusti
v	narave in neP°kvarje-
u ° Pojdim U ^VroPe< ki izbira le kako-po vrsti-
To P°/etje so bila polna »L Za„: ■ draga za domače goste kot inioin™™0 b' bdo primerjati, koliko N^,PripelJa ^^‘lišču od nekega gosta, te .“tipu : č ,e^ agencija ali pa stanuje ^amn k°liko od domačega gosta, ki ^^Jeto * Plakat v termalno vodo! ► in k°hkor j- • e de^ obračun vseh stroki zri, ?e tmel s počitnikovanjem C* v	in si belil lase, ker ni
drag«0 ltudi slovenska in hrvaška ^J^alne^^^k desetdnevnega kopa-npr 1 kopališču (kamor spadajo koM' Pet sladn?1^™ družine, 6 kokalol, kak< edov’ krompirčki, morebiti še ‘Palcih	ie Prece< viSP od
Potnaf:	Costa Brave, čeprav je
aCl Postelji.
^rsL’ Varnost r ,.
kL^Ste Dni li( l ,0 pok’1!6 so bile P°' da je n? tovornjakov in gradbišč.
"i tJ^ju no°,P‘ranje novih gradbišč v ju-Ceste)a ° & sta^na praksa (razen, če d“ 50 se >e navzeli še
K ^9 srecp . Toplicah so začeli urejati čaMi ce^^je gneče; v Radencih so iaVr°* ln i° obnavljali kar nekaj vpi« (.lna in nenehna gneča tovor-a 1 tudi na počutje ljudi; ner-
malo dišati po tradiciji, starih običajih in domačih dobrotah. Kar so bili včasih gasilci, je danes etnologija; mnogi (na žalost) bolje obvladajo gasilstva. So pa že boljše prave vaške in gasilske veselice kot pa za lase privlečene etnološke prireditve in razstave! No, nekaj je bilo tudi dobrih, predvsem takrat, ko ljudje raznih košenj, žetev, »boranj«, mlinarjenja in drugega niso počeli samo zaradi drugih, ampak predvsem zaradi sebe. K množičnim prireditvam, ki so zapolnjevale vroče poletne dni, moramo prišteti tudi razne »noči« in športne prireditve, predvsem nogometne tekme.
Da, marsikaj se je dogajalo to poletje v pokrajini ob Muri; bile so dobre in slabe prireditve, dobri in slabi koncerti, bolj ali manj zanimive tekme. In kaj bi lahko šteli med novo, izvirno turistično ponudbo, ki smo jo odkrili v Pomurju prav to poletje? Če je bilo to lani Negojevo Potepanje s konji, je to letos Spust po reki Muri s člani MOSTA s Petanjec. Dve uri splavarjenja po Muri, postanek pri brodu v Krogu, pokušina domače kapljice in rečnih rib »na petanjski način« pri Babičevem mlinu v Veržeju, ob zvokih glasbe... Da, lahko bi rekli, da je to ta pravo!
Lahko bi pa rekli tudi, da so se in se bodo dogajale mnoge pomembne mednarodne prireditve, ki jih še vedno ne znamo izkoristiti za turistično predstavitev Pomurja.
BERNARDA B. PEČEK
,/^icnost in strokovnost
Aa, "levi .
V v G etošn'
Ral metlnaro<lnega kmetijsko-živilskega Vptet l ^°n’.So minevali v znamenju množičnega
• s*> že ^^“jočih strokovnih prireditev. Čeprav je > - Ut v Prv'hrad'ciia> da se je v sejemskih dneh vreme dnel’ letos vzdržalo vsaj do poznih popol-CrUtU Je bi| S° to Izkoristili ter si ogledali prireditev. v^Pravi|jatna.sejeniskem prostoru v nedeljo, ko so na ec kot tu . । konjske dirke, ta dan pa seje na sejmu ki k°vali k- ^soč obiskovalcev.
tokratb° na Prired>-HM1*’ PnPravili že * S na začP? Programu, >
V'"
\rekoč^ °Ven'P’ ki
>ega n UVod v Pri-C^liSUve pr°grama na-
V 0 tikJ^tVo ■ Uzakmeti|-n ker je bil sejma en tud> v ok-^''»i^^edei^P^ko-
» da° padeI. Orga-til^iev ^nosti^ do tega pri-
‘"C9'1' In sPrejefe8a °pra'
Si £e je J L ’Saj je bil
0 mso izve-
prednosti trgovanja s kmetijskim blagom na tej borzi. Ob SKAD-u se je predstavila tudi Blagovna borza Ljubljana, zvrstilo pa se je še več. drugih strokovnih posvetov in predstavitev, s katerimi bodo nadaljevali še danes in jutri.
LUDVIK KOVAČ
■ilne organi
zirane skupine iz domovine in tujine, gospodarske delegacije iz tujine in številni ugledni gostje. V torek je sejem obiskal tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki si je z zanimanjem ogledal razstavljene izdelke, se pogovarjal z razstavljale!, ob srečanju z no-arji pa je strnil svoje vtise tvi. Po njegovem mne-rju se sejem razvija v smeri, ki jo je začrtal in si bo tudi
deli v zadnjem trenutku, zato bi bilo prav, da bi zainteresirane o tem pravočasno obvestili.
Ocenjevanja v okviru Pomurskega sejma so postala že tradicionalna in tako so tudi letos ocenili mesne izdelke v domači in mednarodni konkurenci, mlečne izdelke, vina iz slovenskih zasebnih in družbenih kleti ter kmetijsko mehanizacijo. Ocenjevanje slednje je potekalo na sejmu, medtem ko so mesne in mlečne izdelke ter vina ocenili že pred sejmom, ponedeljek in torek pa sta bila praznična za tiste, ki so letos dobili priznanja.
V Sloveniji je bila letos ustanovljena splošna kmetijska avkcijska in borzna družba, ki naj bi odločilno prispevala, k stabilizaciji razmer na tržišču s kmetijskimi pridelki, že jeseni pa naj bi tudi začela delovati. Sejem v Gornji Radgoni je pravšnje mesto za predstavitev družbe, zato so kar za tri sejemske dneve predvideli, da bodo zainteresiranim predstavili možnosti in
venija-potrebuje domače kmetijstvo in se od njega da živeti, vendar je potrebno za to zagotoviti ustrezne razmere. Sicer pa je predsednik Kučan še dodal, da je sam odraščal v kmečkem okolju, zato ga kmetijstvo in tudi sejem še toliko bolj zanimata.
NAJCENEJŠA POT DO PLINA, PREMOGA IN VSEH VRST GRADBENIH MATERIALOV
Najcenejši, nebeški potokazi vodijo v Trgovino Ela VIDONCI, kjer so za cenjene stranke odprli novo prodajalno plina, po najnižjih cenah pa prodajo tudi cement, maltit ter modulsko opeko in apno. Vse vrste premoga in plina je v Vidoncih mogoče dobiti ob vsakem času, tudi ob nedeljah in praznikih.
Željeno je mogoče naročiti tudi po telefonu 51170 in v upokojenskem bifeju 24084.
Vestnik z vami tudi na dopustu!
Prodajna mesta:
Ankaran, Piran, Portorož, Lucija, Izola in Terme Čatež.
Ne zamudite novic iz domačega kraja!
VREME
Po četrtkovem poslabšanju se bo vreme izboljšalo, vendar bodo občasno še padavine. Osvežilo se bo.
Vestnikov koledar
25.	avgust, četrtek, Julijan
26.	avgust, petek, Viktor
27.	avgust, sobota, Monika
28.	avgust, nedelja, Avguštin
29.	avgust, ponedeljek, Ernestina
30.	avgust, torek, Srečko
31.	avgust, sreda, Rajko
Muri ni uspelo na poti v Evropo.
Kaj in kako seje dogajalo v nogometni Meki v soboški Fazaneriji, poročata naša reporteija Feri Maučec in Nataša Juhnov na str.: 8.
Občinski bogovi so o spremembah proračuna sklepali na izrednih sejah IS. Soboški proračun je na prvi pogled čist, toda kako in kaj seje dogajalo z neproračunškimi prihodki in zakaj _ jih ni nadzorovala skupščina, boste izvedeli na strani 3.
Delavcem gornjeradgonskega TAM BUSA se ne obeta nič dobrega.
V prvih jesenskih dneh jih bo 50 odšlo na čakanje, in to kljub temu, da naj bi bilo dela dovolj. O tem na strani 3.
Lov na podaijeno vrednost, ali če hočete za rezultati vašega minulega dela (certifikati), ki vam jo je podarila ali priznala država, se je začel. Licencirani pobiralci teh papiijev vam ponujajo gradove, toda kaj se bo izcimilo iz vsega tega, bomo še videli. V času lova za vašimi papirji se tudi družbe in skladi med seboj grizejo kot stekli psi. Toda ne glede na prijeme, ki jih uporabljajo, da čim bolj napolnijo svojo malho s čim več vrednostnimi papirji, kajti za uspeh in vaš dobiček ni pomembna »polnost« malhe, ampak predvsem moč in uspešnost gospodarstva, (jv)
FOTO: N. JUHNOV
stran 2
aktualno okoli nas
PO SLOVENIJI
Za enotno srbsko državo
■ LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez
Drnovšek je prejel odgovor irskega kolega Alberta Re-vnoldsa. V pismu je irski premier poudaril, da Irska pripisuje velik pomen razvoju tesnejših stikov med Evropsko unijo in Slovenijo. Ključni element v razvoju teh odnosov je predlagani sporazum o pridruženem članstvu. Poudaril je, da je Slovenija dosegla velik uspeh pri utrjevanju demokracije in prilagajanju svojega gospodarstva tržnim mehanizmom.
■ LJUBLJANA - V prostorih Ljubljanske borze je bila krajša slovesnost ob 70. obletnici borznega trgovanja v Ljubljani.
Prvi borzni sestanek je bil 18. avgusta 1924 v stavbi današnje Filharmonije. Živahno je bilo vse do 2. svetovne vojne, potem pa je trgovanje zamrlo. Nova oblast je po vojni borzo zaprla, vnovič pa je kot ena od prvih borz v Vzhodni Evropi začela delovati leta 1990.
POSVETU
COLOMBO - Šriianški predsednik Dingiri Banda Vietunga je po parlamentarnih volitvah pozval opozicijsko Ljudsko zvezo, naj sestavi novo vlado, saj je dobila večino glasov. Kot nova ministrska predsednica je prisegla predsednica te stranke Čandrika Kumaratunga.
■ PARIZ - Z aretacijo mednarodnega terorista Carlosa, za katerim so varnostne sile po svetu zaman tavale dvajset let. in odločnimi akcijami proti pristašem alžirskega islamističnega gibanja si je francoski notranji minister Charles Pasqua ustvaril sloves razsodnika na aprilskih predsedniških volitvah.
ALEKSANDRIJA - Izraelski zunanji minister Šimon Peres in pogajalec Palestinske osvobodilne organizacije Nabil Šat
sta se sestala, da bi pospešila uveljavljanje palestinske samouprave, ki jo ogroža stopnjevanje napetosti med PLO in skrajneži iz njenih lastnih vrst.
TEHERAN - Diplomatska kriza v odnosih med Argentino in Iranom se je poglobila, potem ko je argentinski predsednik
Carlos Menem Iran ponovno obtožil vpletenosti v bombni atentat na poslopje židovske organizacije v Buenos Airesu.
■ SARAJEVO - Posebni Galijev odposlanec Jasuši Akaši je naletel na .zelo hladen sprejem, še posebno po tem, ko je od vlade BiH zahteval prekinitev ofenzive. Bosanska stran je trdila, da je njihova vojska v protiofenzivi, ne pa v ofenzivi. Seznam njenih zahtev je bil tako dolg kot resolucije varnostnega sveta OZN.
BERLIN - Nemška javnost je vedno bolj zaskrbljena zaradi tihotapljenja radioaktivnih snovi na nemških tleh. Ker je
vedno več znamenj, da prihajajo te snovi iz nekdanje Sovjetske zveze, je nemški kancler Kohl pozval ruskega predsednika Jelcina, naj sprejme ukrepe za preprečitev kraje plutonija in urana.
WASHINGTON - Ameriški kongres je sprejel predlog proračuna za obrambo, v katerem so predvidena tudi sredstva za
odpravo prepovedi prodaje orožja BiH. Kongresniki so podprli zahtevo predsednika Clintona o odpravi embarga do 15. oktobra, če bosanski Srbi ne bodo sprejeli mirovnega načrta za BiH. Pobudo je podprl tudi zgornji dom parlamenta.
PINETA - Slovenska podjetja so prejšnji teden končno začela prevzemati počitniške objekte v hrvaškem počitniškem nase-
lju Pineta pri Novigradu. Kot je znano, so hrvaške oblasti v začetku avgusta v skladu z mednarodnim dogovorom tamkajšnje bosanske begunce preselile v Borozijo pri Umagu. Predstavniki počitniških skupnosti Pinete so si ogledali počitniško naselje in ugotovili, da so bosansko-hercegovski begunci povzročili precejšnjo škodo.
KIGALI- Poveljstvo francoskih enot, nameščenih na jugozahodu Ruande, je ganskim mirovnim silam OZN prepustilo
nadzor nad prvim od skupno treh delov t. i. varovanega območja v Ruandi.
■ HAAG - Vodja nizozemskih laburistov in nekdanji predsednik sindikatov Wim Kok je sestavil novo koalicijsko vlado, v kateri bodo sodelovale levičarska Laburistična stranka, konservativna Liberalna stranka in reformistična stranka D 66. Novi zunanji minister bo Hans van Mierlo, notranji pa Hans Dijkstal.
CAPETOWN- Južnoafriška republika ima po besedah Nelsona Mandele pravo demokracijo. V sporočilu o prvih 100
dneh na položaju predsednika je pred parlamentom poudaril, da obstaja soglasje glede pomembnih nacionalnih vprašanj. Politični nasprotniki iz preteklosti so »združeni v vladi nacionalne enotnosti, da bi s skupnimi prizadevanji spravili narod in izboljšali njegov življenjski standard«. Toda pravo delo se šele začenja, poudarja Mandela.
ATENE - Grška policija je s severa države izgnala več kot 300 ilegalnih albanskih emigrantov. To naj bi bil začetek povračil-
nih ukrepov zaradi sojenja petim Grkom v Tirani. Le-te so albanske oblasti obdolžile vohunstva.
HAVANA - Kubanske oblasti so protestirale zaradi odločitve ameriškega predsednika Clintona o namestitvi vseh na novo prispelih beguncev iz Kube na ozemlje ZDA v ameriško
pomorsko oporišče, kjer naj bi bilo koncetracijsko taborišče. ■ VELIKA KLADUŠA - Po enajstih mesecih obstoja Avtonomne pokrajine Zahodne Bosne, od nikogar priznane para-države Fikreta Abdiča, tudi dejansko ni več. Veliko Kladušo so v nedeljo zjutraj zavzele enote 505. bužimske brigade. Usoda Fikreta Abdiča je negotova.
VESTNIK
Izdaja Podjetje za Informiranje
Murska Sobota
Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar
- Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Ščmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1994 je 1.550 SIT, polletna naročnina znaša 3100 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.
Samooklicani parlament bosanskih Srbov je na izrednem zasedanju na Palah obudil načrte o Veliki Srbiji. Predlagali so namreč ustanovitev enotne srbske države, ki bi obsegala tudi Srbijo in Črno goro. Zato so poslanci v imenu Srbov v Bosni in Hercegovini pozvali Beograd, naj privoli v ustanovitev enotne srbske države.
Kaže torej, da so učinki blokade Republike srbske v BiH, za kar se je pod težo ukrepov mednarodne skupnosti odločil predsednik Srbije Slobodan Miloševič, že dali določene rezultate. Vse bolj namreč postaja jasno, da Miloševič tokrat
s sankcijami zoper bosanske Srbe, ker ti nočejo sprejeti mirovnega načrta, misli zares resno. Na zasedanju parlamenta bosanskih Srbov na Palah so opozorili, da so zaradi popolne osamitve njihove samozvane države s strani Srbije močno ogroženi vojaška obramba in gospodarstvo srbskih območij. Bojijo se, da v takih razmerah ne bodo zmožhi z lastno proizvodnjo in viri zadovoljiti vseh potreb ljudi. V ta namen je vodstvo bosanskih Srbov že pripravilo program začasnih ukrepov. Če pa bodo sankcije Beograda trajale več kot mesec dni, name-
Broek odgovoril Peterletu
Član Komisije Evropske unije Hans van den Broek je odgovoril na pismo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. V njem je izrazil podporo Evropske unije želiji Slovenije, da kot zainteresirana tretja (sosednja) država sodeluje na regionalni okrogli mizi o srednji in vzhodni Evropi, ki bo v okviru izvajanja sklepnega dokumenta uvodne konference o paktu stabilnosti v Evropi letošnjo jesen. Pri tem je minister Peterle izrazil željo, da bi se Slovenija udeležila tistega dela okrogle mize, ki zadeva evropsko čezmejno sodelovanje, in predlagal, da bi bila Slovenija gostiteljica enega od zasedanj okrogle mize. Evropski komisar van den Broek je med drugim v odgovoru poudaril, da podpora Evropske unije slovenski želji za vključitev v delo okrogle mize izvira iz upoštevanja dosedanje slovenske aktivne vloge v evropskem čezmejnem sodelovanju, pa tudi da Republika Slovenija sklene sporazum o pridruženem članstvu z Evropsko unijo.
Zagreb se pripravlja
Ob bližnjem obisku papeža Janeza Pavla II. v Zagrebu so te dni na nogah vsa komunalna podjetja v mestu. Pospešeno si prizadevajo, da bi do papeževega prihoda končali z obnovitvenimi deli na osrednjih mestnih ulicah, kot so Jurišičeva, Draškovičeva in Gajeva, kjer so z deli začeli že veliko prej, predno so sploh vedeli, da bo na obisk prišel papež. Potekajo tudi številne čistilne akcije, urejujejo zelenice in mestne parke. V pozivu prebivalcem, naj se vključijo v priprave Zagreba za sprejem Svetega očeta, je zagrebški župan Branko Mikša, ki se je vrnil z daljšega bivanja na Brionih, poudaril, da je to sedaj priložnost, da se dokažejo svetu, da je tudi v Zagrebu Evropa in da to niso le prazne besede.
Sicer pa so v dela za obnovo zagrebškega hipodroma, na katerem bo govoril papež Janez Pavel II. več kot milijon vernikom, vključili tudi hrvaško vojsko in posebne enote policije, ki so na urjenju. Vojsko je na pomoč poklicala uprava hipodroma, saj so delavci komunalnega podjetja Zrinjevac več počivali v senci kot delali. Vojska je doslej opravila že 30 odstotkov dela. Z mehanizacijo je poravnala zemljišče, posekala grmovje in pokosila travnate površine. V podjetju Industrogradnja so pripravili projekt za gradnjo oltarja, tribune in križa, visokega 18 metrov. Če bo projekt sprejela zagrebška mestna uprava, bodo kmalu stekla obsežna
i=/z Zagreba piše
dela.
MILAN JERŠE
20. avgust
20. avgusta se na Madžarskem spomnijo na Štefana, prvega madžarskega kralja in ustanovitelja madžarske države. Ob državnem prazniku se je zvrstilo več prireditev, tako tudi na Gornjem Seniku kot v Monoštru.
Na Gornjem Seniku so z vaškim dnem obnovili tradicijo podobnih dni izpred nekaj desetletij. Zjutraj seje vse skupaj začelo z igranjem pihalnega orkestra iz avstrijskega St. Martina, nadaljevalo s slovensko mašo na prostem, nogometnim turnirjem, popoldne pa z zani-
mivimi
vaško-športnimi
igrami, ki so na nogometno igrišče privabile mlado in staro z obeh strani meje. Zmagovalci so bili gostje iz Martinja.
V Monoštru pa so se spomnili 11-letnice. odkar so kraju vrnili mestni naziv. V obmejnem kulturnem srečanju sta poleg skupin iz Avstrije in Francije nastopila tudi pevski zbor Stefan Kovač in Marko'
Banda.
se
ravajo sprejeti načrt o gospodarjenju v vojnih razmerah.
Že pred časom so se morali zaradi Miloševičevih ostrih sankcij zoper Pale na srbski meji obrniti številni tovornjaki, ki prevažajo osnovne potrebščine, predvsem hrano in gorivo, pretrgane pa so tudi telefonske zveze med Beogradom in Palami. Kaže, da vodje Srbov v Bosni in Hercegovini Radovana Karadžiča tudi to ne moti preveč, saj je izjavil, da bodo po potrebi trgovali tudi z nasprotniki. Pri tem je mislil celo na Hrvate, ki naj bi jim prek Banjaluke zagotovili potrebne količine goriva.
MILAN JERŠE
Devet predsednikov in knez
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je dva dni v Alp-bachu na Tirolskem na neformalnem srečanju gostil predsednike Nemčije, Italije, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije in Švice ter kneza Liechtensteina, navzoč pa je bil tudi novi predsednik Evropske komisije Jacques Santer.
Državniki so največ časa namenili združevanju Evrope oziroma širitvi Evropske unije na Vzhod. Pri tem so podrobneje obravnavali zlasti uskladitev prizadevanj posameznih držav po integraciji. Obravnavali so tudi varnostno politiko: od vojne v BiH do boja proti organiziranemu kriminalu, ilegalnih prestopih meje in trgovine z mamili ter se dotaknili še kulturnih in duhovnih razsežnosti združevalnih procesov Evropi. Slovenski predsednik Milan Kučan je med drugim povedal, da se je na srečanju zavzel za vseevropsko spravo, saj je ta nujna za sodelovanje in skupno
prihodnost v Evropi.
Zadnje slovo od W6meija
Ministri 16 držav članic Nata so se v Bruslju u« Ježili pogrebnih slo«® sti za generalnim se r jem zveze Nato M dom Wdrneijem, ki F" kaj tednov pred svoj® ' rojstnim dnevom umrl» r" > n^odS in g pilot ter potem obrambni mmister. udeležile številne ugW osebnosti- Med nji bili tudi žav, ki so bile n . tovi komunistični s nikkzdajp^^ žile novemu ram . za mir, ki ga F ^r. spodbujal pokon ■ ner. Med naf osebnostmi je bi obrambni minister . ren obisk v Evropi za diplomatsko 1^ predvsem v BiH in odločit o s. nerjevem cerpasosepogr uje. vesnosti med drug sed. ležili tud> nemšk' > nik Roman Herzog^ nji ministri Doug (Velika Britanija ’ 0 nemški obrambeu m Volker Rohe- ? zunanJ' delegacijo je v detefle, minister Lojze r
Vestnil<Je z van*1
1
It
il
i ta
ta
It;

U ta
Ut
«1
»it

Prt ta * h
MJ
Hj ta ta
v°jni dobička#
Sbodc,Pripjravl’en Pečati njihove ■ , nadzorovali premirje v Cazinski Ah\det^tek z.večer izjavil za kln^ ■ ld: ki se bržkone res koplje v de l ji rnLUdl do obisti oskubil vse svoje ro)^ ako so si lahko plačali relativni mir .j-Pot na svobodo, ki je nekatere stalii v ‘n gj^šno pomoč iz doka/ - omskega in izseljenskega kolektiva Bosne Čeprav je na Balkanu z denarF gode kupiti precej več kot v dmg^fii ■xrope, pa je pravzaprav Abdičev 0 ^so Ah^ čedalie manj vreden. V Biha U’^ diču ob koncu osemdesetih let sOp glavnemu obtoženemu v meniški “F '^jt, ‘zdah obtožnico, ki Abdiča bremeru ve e g ustanavljanja koncentracijskih tabo^ p o esedah posebnega odposlane^ človekove pravice na Balkanu Tad^Mi^ '-o^ieckega lahko primerjajo z najs a a ud , m taborlšči, neposredno odgov° tudi za poboj 200 ljudi- . .	‘‘
nmh1a- Fikret Abdič je v resnici n .fit 4' / / °l izpostavljen vojni dobičkar z oSeb^ ‘vno manjšim uspehom je vekk°’ofke
veštva kkategorii° PrBtejemo vestva, ki so na Hrvaškem in v
‘jah po zasedenih domovih, vase\ vler«if. udi zato moriji na Balkanu štid	fič
i o videti konca, ki pa ga Abdl,ahaVe<l\ en^^ naP°veduje, kajti vsakepa s enkrat konec. Poti do vojnih dob1^ X “ko raznolike in večplastne, da j izgubi j^njkal prostor v zajetni knjigi^fifieP, mo!°Tn’akov ' konvojih ki jih je »vzela« noč, do km bankovcev, zbranih za obrambo
ki so Pru^ konča'o 5 naPi jnih računih v tujih bankah. Re P roti P° iznajdljivosti, premetenosti, dob nem m vzpostavljenem tihotapske^ ie	P?. °gromnih količinah denarj^
komSe CVetel tako’ kot Si ie	Porekla - samo cena za svobodo P 1
kom mogoče zamislih le "^im smrtni- kra>lne Ahdlču Prin kla^ m^2UJa^ usPeZS^:Cel^edaj,	farjev -vse prekosil ,
P^TER p0
Ko je ustanavljal svojo državico, tako imenovano A P Zahodna Bosna, je kladuški mogotec Fikret Abdič samozavestno ponovil besede rimskega pesnika Horaca: »Zgradil sem si spomenik, bolj trajen kot iz brona!« In res je ustanovitelju Agrokomerca in tvorcu razvpite menične afere v osemdesetih letih tako rekoč padla sekira v med. Do 1. julija je prepeljal vsak dan čez okupirano območje Hrvaške v Kladušo, ki je bila pred vojno iz Zagreba dosegljiva v eni uri vožnje, okoli 400 ton živil in naftnih derivatov. Tedaj pa so na Unproforjeve mitnice pritisnili hrvaški pregnanci in polnih 46 dni uprizorili zaporo s hrvaške strani in Abdičevo cesarstvo je bilo tudi ob uspehih vladnih enot, zvestih Aliji Izetbegoviču, obsojeno na propad.
Zanimivo bi bilo kajpak izvedeti, kako je Abdiču uspelo ohranjevati povsem normalne odnose tako s hrvaškimi oblastmi kot s srbskimi okupatorji in kakšna je bila cena za vzdrževanje njegovega tihotapskega omrežja. Po domače povedano, Fikret Abdič, ki se je na začetku hrvaško-muslimanske vojne opredelil za hrvaško stran, je bržkone moral plačati posebni »davek« Tudmanu za tako imenovano brezcarinsko cono na Reki, kjer so pristajale Abdičeve ladje, potem za nemoteno pot blaga po hrvaškem ozemlju in za nakup blaga pri hrvaških grosistih; nekaj Abdičevih darov so bili deležni tudi bolj podkupljivi pripadniki modrih čelad, posebno pa kninski oblastniki in bosanski Srbi, ki so na začetku leta prek Martiča in Karadžiča obljubili vsestransko podporo Abdičevi paradržavi v Beogradu, z blagoslovom Slobodana Miloševiča. Zadnji begunci z Abdičevega, Karadžičevega in Martiče-vega ozemlja vedo povedati, da se Abdičevo tihotapsko blago pojavlja v vseh srbskih trgovinah na okupiranem delu Hrvaške in BiH, kjer prodajajo tudi živila in izdelke kombinata Agrokomerc.
Fikretu Abdiču, ki so ga sarajevske oblasti razglasile za veleizdajalca in vojnega zločinca,
»b si(
»o ta »b Pt »a
ta' ta:
h
ie ti
ta
%
Sta
Pta
>0

1
k
S
H
194
avgusta 1994
stran 3
aktualno doma
finska politika in proračun
Občinski proračun je čist, J le na prvi pogled
soboške občine v lanskem letu inšpektorji sicer 18,1 milijona, upravni or-
m. proračuna soboške občine y lanske -|nosti, to na P™ P°4ed niso ugotovili večji l ‘ knjižnih 'dno tudi iz poročila, kjer je bila narejen	strani
Zato bi lahko rekli, da je bilo poslovanje^
vrsta teJ* SVeta korektno. Toda to ne drži p • zay:ujnj i£,®?’tavkov ho verjetno bistveno yp iva	0.
^una, ki gaje IS potrdil, skupščina p s ^ ne
ht h,vrsta knjižnih popravkov, ki kažejo, i da denaija ni bilo mogoče učinkov i o < e«nj0 li>LP?'Sniem knjigovodskem stanju IS razpo ag
C Proračunskega denarja, s katerim je prosto
VeVeda zanimivo, da rebalansa in> reno	p,)
rebalansa, čeprav bi ga P	:e potrdil le
C »‘.potrdila. Rebalans in renommacijo jepotr
»1> in to na svoji izredni seji 25. februar)
Ibu.
gan občine je ustvaril 670 tisoč tolarjev, presežek neproračun-ske bilance iz predlanskega leta pa je znašal 47,4 milijona tolarjev, ostali nedefinirani prihodki pa 7,4 milijona tolarjev.
V poročilu sicer izvemo, da je teh 149,1 milijona ali skoraj 10 odstotkov vrednosti proračuna pristalo med neproračunskimi prihodki. Ob tem ni mogoče prezreti, da so med temi prihodki lanskega leta pristala
«ktepjeseje-izredni
Ele vkseb<Xle V oči’ te. ki -.Pomembnejše £ m ali kakrš-lačnimi
unacmmi 1	' Sejete na izrednih
te' . atere so ce'° za’ I ua javnost brez kakršnih 1 . Wotol za javnost. Za-I	Tazhčno razha-
i	Rtn'mi sejami so se
sejami so se infor-2a Pos^"'11 ?dg°vor'
tanio, )n^be P°sa’ °ta/l'neW;mZnOtrai Prora-^to^^dstvuTan’e Zakona Sepri te J®omogočilo, pr?vsote n , '‘kovale pre-'a Puškega lpOntroliranega gaje m' razP°rejal po in petega ^''^ih^nteT^ trenut’ esih- v Pri-noN83 Pregleda
£or'kZal°’da izka-ib »«-vi-nadzor nad V?ttani uP°rabo sred-Q W$ine o^-
SSe s prora-\ ’ ter ie so bile s takim nači-.tudi i6nS Proračunom Sini!!1 PovrhČ en Statuta 0 ra^VSega n' imei N ” pos£novodsko-fi-u Vanju prora-tetei' Ni Oblike” P?!eg tcrja-Nte Noji! tUdl lerjatve Podjetjem. Nl^aj? J?0 že pisali. Ni Otožni del J hrbten D • z akcepnimi i Por^Ha « azv°T ven-M iNajair, ni razvidno. Nl£s£Ssredstvi, ki ?int^ $vi£.end Pomurki ArN»tna J11 Jih označil Nh N' Pri n6dStVa za P°' h !ii'a^S°jil SePr-egledu ome-N služb6 Pokazalo, NtKioz,,. a Proračuna l' rma okvirov, InRnančna sred-C tN ohrestn°S°lda P°
N«ha K	mero.
L obwporoč,ia' “lib ed in n k' Prora-l>N. p^rde rebalansu s'iSSčUn farjev pri-
Oračuna. v ta
»Prihodki od obresti so izkazani v znesku 12,3 milijona tolarjev. Pri inšpiciranju le-teh na bilančnem računu - prihodki od obresti -je bilo ugotovljeno, upravni organ evidentira poleg lastnih prihodkov od obresti tudi obresti proračuna SO M. Sobota, vseh evidentiranih prihodkov od obresti tudi obresti od proračuna SO M. Sobota, vseh evidentiranih prihodkov v letu 1993 iz obeh naslovov je bilo v znesku 26.331.494,90 tolarjev, dejansko pa je upravni organ ustvaril s svojimi finančnimi sredstvi samo obresti v vrednosti 720.339,50 tolarjev...« iz zapisnika o pregledu poslovanja upravnega organa.
»Izkazani prihodki v bilanci uspeha ne vključujejo prihodkov, ki so bili evidentirani v izvenproračunski bilanci in ki bi v skladu s 3. členom Zakona o financiranju javne porabe morali biti vključeni v bilanco uspeha proračuna. Ti prihodki so naslednji:
- prihodki od obresti, ki so jih delno evidentirali v izvenproračunski bilanci v višini 32.741 tisoč tolarjev, delno pa med prihodki upravnega organa v višini 12.332 tisoč tolarjev;
- prihodki sodnika za prekrške na račun zaplenjenega blaga v višini 19.000 tisoč tolarjev, medtem ko je znašal celotni iztržek od prodaje 29.392 tisoč tolarjev; prihodki na račun sofinanciranja cest s strani krajevnih skupnosti v višini 18.116 tisoč tolarjev; prihodkov na račun dejavnosti upravnega organa 670 tisoč tolatjev; presežka zun^j proračunske bilance iz preteklega leta v višini 47.403 tisoč tolatjev in drugih prihodkov v višini 7.483 tisoč tolarjev...,«
Finančno materialno poslovanje proračuna občine M. Sobota za leto 1993	(
fond so evidentirali prihodke od obresti, in sicer 32,7 milijona, medtem ko je 12,3 milijona namenil kot dotacijo upravnemu organu. Od sodnika za prekrške je šlo od za-plenjnega blaga 19 od 29,3 milijona tolarjev. Prav tako so v tej »kaši« pristala tudi sredstva na račun sofinaciranja cest s strani krajevnih skupnosti, in
sredstva, ki so bila v obliki posojil dodeljena podjetnikom za pospeševanje podjetništva in obrti. Tega denarja je bilo za 980 tisoč tolarjev in je bil nakazan iz proračuna, katerega je tudi obremenil. Podobno je z bilanco zdravstvenega varstva živali, družbenih dejavnosti in urejanja kmetijskih zemljišč, skupaj je bilo teh neizka-
zanih dohodkov za 238,3 milijona. Čeprav so ti prihodki šli za javno porabo, pa v nasprotju z Zakonom o finacira-nju javne porabe niso bili sestavni del proračuna:
Poraba
Občina je v lanskem letu porabila za dotacije in intervencije iz proračuna 6 in neprora-čunskih sredstev za 3,1 milijona tolarjev (in ne, kot se nam je zapisalo, 3 milijarde tolarjev). Pri odhodkih zunaj proračuna je jasno razvidno, da so bili vmes parcialni interesi in da se verjetno nekatere postavke ne bi uvrstile v proračunsko finaciranje, če bi se o njih razpravljalo v parlamentu. Za lokalne ceste je bilo porabljenih 75,4, vlaganja v nastanitev beguncev 17, dotacije sodniku za prekrške 10,3, dotacije upravnemu organu 12,3 (gre za del obresti op.p.), intervencije v gospodarstvu 3,1, sofinaciranje igrišča v Tešanovcih 4,8, odškodnino nepremičnin Kerne 3,5, vzdževalna dela na gradu Rakičan 3,6, nakup penil OGZ 2, vrtino Sobota 12,6. sofinaciranje stroškov zaradi suše 3,9 in za drugo javno porabo 10 milijonov tolatjev. Vse to pa je botrovalo podcenjenemu presežku proračuna za prenos v letošnje leto.
Vsi knjižni popravki mečejo povsem drugo luč na zaključni račun proračuna za lansko leto, hkrati pa dokazujejo, da so bili parlamentu odvzeti vzvodi kontrole nad denarjem davkoplačevalcev. Drži sicer, da je vprašanje, kako bi sploh lahko takšen monstrum, kot je sedanji občinski parlament, učinkovito ukrepal. Ne glede na to, kako se bo vsa zadeva razpletla, kaže opozoriti na le-gitmnost početja IS z denarjem davkoplačevalcev, ko se mu očita kršenje statuta, sprejemanje nekaterih odločitev okrog proračuna, za katere ni pristojen (rebalans proračuna), in navsezadnje vrtičkanje z denarjem zunaj parlamentarne
kontrole.
J. VOTEK
V TAM BUS-u RADGONA ne stavkajo, toda septembra bo moralo 50 zaposlenih na čakanje Naročila so, šasij ni!
Gomjeradgonska družba TAM BUS (prej AR BUS, še prej enota Avtoradgone) se je pred 2 leti odločila, da bo postala del mariborskega Tama. Takrat se je vodilnim zdela ta rešitev najprimernejša, saj naj bi mariborski Tam oskrboval TAM BUS s šasijami, ki jih potrebujejo pri izdelovanju avtobusov.
Ker pa še vedno niso rešene bistvene zadeve v samem Tamu in odnos države do tega mariborskega giganta, so se pojavili problemi. Ko primanjkuje denarja, to najprej občutijo delavci; julijsko plačo je v celoti prejela le tretjina zaposlenih, zato so delavci v Tamu Gospodarska vozila minuli petek začeli stavkati.
V gornjeradgonskem TAM BUS-u ne stavkajo, tudi plačo so doslej prejeli v dogovorjenem roku (čeprav v dveh delih). Vendar pa se tudi njihov čas izteka - tačas je na čakanju 10 delavcev, septembra pa bo moralo ostati doma kar 50 zaposlenih od skupno 90. Paradoksalno je, da niso na čakanju zato, ker ne bi imeli dela. Naročil in interesa za njihove avtobuse je dovolj, vendar jih ne morejo izdelovati, ker ne dobijo šasij; mariborski Tam pa ne more izdelovati šasij, ker nimajo denarja za financiranje posla. Vršilec dolžnosti direktorja Boris Sovič je povedal, da v Gornji Radgoni sicer razmi-
šljajo o drugih možnosti za nadaljevanje dela, vendar je to težko, saj v TAM BUSU v Gornji Radgoni nimajo svoje komercialne službe. Izdelova-
blern pa nastane, če se znajde v težavah prav ta »aparat«. Zato bodo v Tamu morali pristati na sodelovanje zasebnega kapitala, pa če bodo to hoteli ali ne.
Ker sedanji vršilec dolžnosti. ni hotel prevzeti direktorskega mesta, so morali objaviti razpis in izbrati najprimernejšega
nje avtobusov je lahko donosen posel, ki pa ga majhno podjetje z 90 zaposlenimi ne bi zmoglo - potreben je večji »aparat«, podjetje, ki skrbi za nemoteno poslovanje. Pro-
kandidata. Kakor smo izvedeli, je izbran Ferdinand Ma-tvos, ki je bil v osemdesetih letih direktor .Avtoradgone, a se še ni odločil, če sprejel ali ne. BERNARDA B.PEČEK
Razdelitev denaija za informiranje preložili
Na natečaj za sofinanciranje javnih glasil na območju občine Murska Sobota sta se prijavila Kanal 10 in Radio Radio ter Vestnik in Murski val. Nevtralna komisija se je morala odločiti, kako razdeliti skromnih 2 milijona 170 tisoč tolarjev, ker so po njenem mnenju vsi izpolnjevali pogoje. Ta sredstva pa očitno ne zadoščajo za obsežne projekte, ki jih načrtujejo v omenjenih novinarskih hišah. Zato so se odločili, da vsakemu od zainteresiranih dajo približno polovico od zahtevanega zneska.
Ko so na seji soboške vlade obravnavali omenjeni predlog občinske komisije, so se v razpravi pojavili nekateri zadržki. Tako so načeli vprašanje, ali so razpisni pogoji natečaja res v skladu s 46. členom zakola o informiranju, ki določa najmanj 40-odstotni delež informativnega programa v omenjenih medijih in ne 30 odstotkov, kot je zapisano v natečaju. V nasprotnem primeru bi šlo za komercialni program, ki pa ga ne moreje financirati. Vprašljivo pa je tudi, ali je podjetje Idea, kamor sodita Kanal 10 in Radio Radio, kjer je na vodilnem mestu ožji družinski član občinske funkcionarke, sploh upravičeno do teh sredstev. Po tehtanju različnih mnenj sb se člani murskosoboške vlade odločili, da odločanje o razdelitvi denarja za informiranje preložijo na naslednjo, sejo. Dotlej pa naj bi proučili vse zakonske omejitve in zakon o funkcionaijih. M JERŠE
Pomemben dosežek pred začetkom novega šolskega leta
Pedagoški sindikat podpisal kolektivno pogodbo
V sindikatu delavcev v vzgojno-izobraževalni in raziskovalni dejavnosti pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so podpisali kolektivno pogodbo za vzgojo in izobraževanje. S tem je omenjena pogodba dobila še zadnji potrebni podpis, saj je naj večji učiteljski sindikat to kolektivno pogodbo, ki bo začela veljati 1. septembra, podpisal že prej.
Ob tem je treba omeniti, da so si za panožno kolektivno pogodbo v učiteljskih krogih že dolgo prizadevali. Poznavalci sindikalnih razmer pri nas in v svetu pa upajo, da bodo z vsebino naši pedagoški delavci in vsi zaposleni v šolstvu in vrtcih zadovoljni. Poleg ustrezne zakonodaje pa kolektivna pogodba, ki je prva v tovrstni dejavnosti, ureja večino delovnih in pravnih zadev, določa pa tudi vrsto dodatkov in prejemkov za vse zaposlene na tem področju. Med najpomembnejše dosežke pogajalcev, vlade s šolskim ministrstvom na eni in šolskimi sindikati na drugi strani, sodijo zmanjšana učna obveznost za dve uri za vse učiteljice in učitelje, pa tudi vzgojiteljice, ki so pet let pred upokojitvijo.
Vladaje soglašala tudi z dodatkom za pouk predmetov, ki se preverjajo eksterno. Za uro pouka slovenskega jezika in matematike, ki se v osmem razredu osnovne šole zunanje preverjajo, bo mogoče dobiti 10 odstotkov več denarja. Prav tako v četrtem letniku srednjih šol pri maturitetnih predmetih. Tako bo pedagoška ura za slovenščino, matematiko in tuji jezik dražja za 10 odstotkov, za druge maturitetne predmete pa za 5 odstotkov. Prav tako 5 odstotkov več denarja bodo dobili tudi tisti učitelji, ki na predmetni stopnji poučujejo tri ali več predmetov, za kar so tudi ustrezno usposobljeni. Najbolj pa utegne pedagoške delavce razveseliti določba, po kateri se kot del osnovne plače zdaj upošteva tudi doseženo napredovanje.-Na tej osnovi se namreč obračunajo tudi vsi drugi dodatki. Ostaja pa dejstvo, da vseh odprtih vprašanj pogajalci zaenkrat še niso rešili, upajo pa, da jim bo to uspelo v prihodnosti. MILAN JERŠE
Polom lokalne samouprave?
Revni še revnejši, bogati še bogatejši!
Kot je znano, so bili rezultati referenduma o oblikovanju novih občin v Republiki Sloveniji v glavnem neuspešni, saj so nove občine podprli le na tretjini območij. Če bi ljudje večinsko podprli projekt lokalne samouprave z majhnimi občinami, ki so ga v evropskih državah začeli opuščati že pred leti, bi državni zbor po sprejetem rokovniku na osnovi rezultatov poizvedbenega referenduma sprejel zakon o ustanovitvi novih občin v Sloveniji na septembrski seji. Zaradi izida, ki je pokazal, da so le v približno tretjini območij podprli oblikovanje novih občin, v dveh tretjinah, med njimi tudi v marsikaterem zdajšnjem občinskem središču, pa so bili proti novim občinam, pa za zdaj še ni jasno, kakšna bo usoda lokalne samouprave pri nas.
Da bi ugotovili vzroke in posledice referendumskega neuspeha, je treba podrobno proučiti vso zadevo, ki že na prvi pogled ni enostavna. Ugotovimo sicer lahko, da je bila napaka tudi v tem, ker komisija, ki je načrtovala lokalno samoupravo, ni dosledno spoštovala nekaterih členov zakona o lokalni samoupravi, ki določajo, kdo je lahko občina in kdo ne. Tam je namreč-govor tudi o merilih za oblikovanje novih občin. Tako pa so preprosto dovolili, da so območja prihodnjih občin ustanavljali po želji posameznikov in skupin v krajih, ki na splošno niso izpolnjevali pogojev za ustanovitev občine. Prav tako ni bila izdelana osnovna raziskava gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih možnosti za obstoj občine. To pa so gotovo bistvena vprašanja, kajti brez odgovorov nanje, zlasti glede načina in virov financiranja posameznih občin, ni bilo mogoče pričakovati pozitivnih odmevov.
Pri vsem tem ne gre le za določitev del, ki naj bi jih opravljala občina za državo, lokalnih zadev in drugih del, ampak bi morali pred odločitvijo o novih občinah reševati tudi zadeve s področja pokrajin, okrajev in šele nato občin. To pomeni, da bi vlada najprej morala rešiti vprašanje meja pokrajin, te pa okrajne in občinske meje. Vsekakor pa ne obratno: občina, okraj in pokrajina. V praksi se je namreč jasno pokazalo, da so v oblikovanju novih občin uspela predvsem tista referendumska območja, ki nimajo osnovnih pogojev, opredeljenih v določbah zakona o lokalni samoupravi, in so v celoti odvisne od sredstev države oziroma državnega proračuna. In rezultat takšnega razmišljanja: revni postanejo še revnejši, bogati še bogatejši! MILAN JERŠE
stran 4
gospodarstvo
finance
S superpobotom bi se lahko notranji dolg v Sloveniji zmanjšal za približno 500 milijonov nemških mark. Kompenzacije so postale že kar nujno zdravilo za kronično nelikvidnost slovenskega gospodarstva. Nekatere verižne medsebojne kompenzacije podjetja opravijo kar same, del kompenzacij pa se opravi prek obvezne večstranske kompenzacije ob pomoči SDK-ja in podjetja Hermes Softlab. Hermes Softlab je tudi predlagal izvedbo superpobota, saj bi tako znižali notranjo zadolženost v slovenskem gospodarstvu. Z njim bi dosedanje verižne kompenzacije zamenjali z njihovim prenosom, vendar bi tu morala sodelovati država s primernim pravnim instrumentarijem, saj se podjetja sicer ne bi strinjala s prenosom dolgov na dolžnike s slabšo boniteto. Če pa bi država celo prevzela nastale obveznosti z izdajo obveznic, bi se slovenski notranji dolg lahko izničil.
Slovenski realni bruto domači proizvod je po petih letih upadanja končno zopet narastek Lansko povečanje naj bi po prvih ocenah Zavoda za statistiko RS znašalo 1,3 odstotka oziroma naj bi bil BDP izražen v stalnih cenah 1,733 milijarde tolarjev. Povprečna letna stopnja rasti je v letih od 1987 in 1992 znašala - 4,4 indeksne točke. Padanje stopnje zaposlenosti pa je bilo v enakem obdobju nekoliko manjše, saj je znašalo 3,3 indeksne točke.
Novi slovenski poslovni register naj bi bil osrednja javna baza podatkov o naših poslovnih subjektih. Predlog zakona o registru predvideva, naj bi register urejal vzpostavitev, vodenje, vzdrževanje podatkov o slovenskih poslovnih subjektih ter določal identifikacijo enot in njihovo obvezno porabo. Tako naj bi bil torej osrednja javna baza podatkov, t.i. register registrov. Vseboval naj bi tudi podatke o podružnicah tujih poslovnih subjektov pri nas. Podatke poslovnega registra bodo uporabili za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje in izkazovanje podatkov, pomembnih za spremljanje stanja in gibanja na vseh področjih narodnega gospodarstva. Za podjetja, ki ne bodo uporabljala te identifikacije, so predvidene kazni od 25 tisoč tolarjev navzgor. Kazni so predvidene tudi za odgovorne osebe, ki ne bodo najkasneje v petih dneh sporočile upravljalcu registra nastalih sprememb. Register naj bi tako pripomogel k boljšemu zavarovanju in podpori davčne funkcije ter omogočal boljši javni pregled nad podjetji v Sloveniji.
Novi pravilnik o pogojih poslovanja bank z vrednostnimi papirji je naletel na precej kritične odmeve v bankah. Med organizacijskimi pogoji je v pravilniku namreč zapisano, da mora biti poslovanje z vrednostnimi papirji v bankah v celoti ločeno od preostalih bančnih poslov. Ti oddelki morajo biti tako knjigovodsko kot prostorsko ločeni od drugih delov banke in tudi zaposleni v tem oddelku ne smejo opravljati nalog v drugih delih banke. Kadrovski in tehnični pogoji so podobni kot za nebančne hiše, banke pa morajo pogoje iz pravilnika v celoti spremeniti do konca leta 1995. Bančniki se najbolj pritožujejo nad ločevanjem oddelkov, ki naj bi se ukvarjali z vrednostnimi papirji, od drugih oddelkov, saj ne vidijo razloga, zakaj se v eni sobi ne bi dalo trgovati tako z delnicami kot npr. z valutami, kot je to običajno v zahodnem svetu. Nasprotno pa nad pravili nimajo pripomb v bankah, kjer so bili borzniki že do sedaj poglavje zase.
Lastnike kartic Evrocard so v Novi Ljubljanski banki presenetile visoke provizije za dvigovanje gotovine prek bančnega omrežja. Prvi dvig gotovine po novem namreč stane dva tisoč tolarjev, drugi pa tri tisoč. Provizija je enaka za vse dvignjene zneske, s tem da lahko na dan dvignete največ štirideset tisoč tolarjev, na teden pa je največ osemdeset tisoč tolarjev. Pri Novi Ljubljanski banki pravijo, da je kartica namenjena predvsem za plačevanje storitev in nakupov, komintenti pa naj bi gotovino dvigovali le v skrajnem primeru. Za kartice, izdane pri Evrocard SKB, pa še naprej velja 6-odstotna provizija in je še enkrat višja kot v tujini, kjer gotovinske dvige obremenijo s triodstotno provizijo.
Območni način zbiranja Kmečke družbe jim je do sedaj prinesel približno šest tisoč certifikatov. Večji vpis pa pričakujejo, ko bodo kmetje dobili plačilo za mleko in druge pridelke. Zato so na Kmečki družbi že oddali prošnjo Agenciji za trg vrednostnih papirjev za odprtje dveh novih pooblaščenih investicijskih skladov, saj nameravajo zbrati približno sto tisoč certifikatov. Skupaj z desetimi pooblaščenimi investicijskimi družbami pa so se pri Agenciji pritožili zaradi akviziterskega zbiranja certifikatov po domovih ljudi. Zatrdili so, da se bodo tudi oni lotili podobnega zbiranja certifikatov, če Agencija ne bo ukrepala.
Pohorski turizem letos ni dosegel načrtovanih rezultatov. Domači turisti so še vedno najštevilčnejši gostje. Slovenci pa so se letos očitno raje odločili za morje, saj se jim je obisk zmanjšal za skoraj 30 odstotkov. Turistični delavci pa se zavedajo, da v turizem na Pohorju niso vlagali ter da bo za oživitev poletnega turizma potrebnih nekaj let. Optimizem vlivata dve načrtovani akciji za povečanje oz. posodobitev prenočitvenih zmogljivosti. Na Pohorju pa si želijo petičnejših gostov, ki jih bodo skušali privabiti s kakovostnim zdravstvenim programom.
Po dokaj 'živahnem trgovanju z obveznicami RS 11 je promet z njimi poleti precej zamrl. 25 milijonov ECU-jev državnih obveznic za terjatve do Iraka, Kube, Angole in nekdanje Zvezne direkcije za promet in rezerve je dotolkla predvsem velika ponudba, ko so jih podjetja, ki so te delnice prejela, prodala ali z njimi izplačala upnike. Za te obveznice je sedaj značilna velika razpršenost po trgu, čeprav nekateri še vedno menijo, da so obveznice še vedno dobra flaložba zaradi nominacije v ECU-jih. Težava pa je, ker je tečaj še vedno dokaj visok, donosi pa nizki. Zaradi letnega donosa le v višini 7 odstotkov bo morala cena obveznic RS11 še precej pasti, da se bodo lahko kosale z drugimi državnimi vrednostnimi papirji.
KURIVO-PREVOZ BOJAN JAKŠIČ, Gor. Bistrica 51, vam sporoča: Zdaj je najprimernejši trenutek, da si priskrbite
PREMOG
HITRA DOSTAVA NA DOM, DOBRA KAKOVOST IN ZELO UGODNE CENE:
- velenjski lignit, kocke
-velenjski lignit, kosi
-trboveljski premog (kocke, kosi)
Možnost plačila na obroke brez obresti.
Pridite ali pokličite, tel.: 71 106.
6.200,00
6.800,00
11.800,00
Predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik je v soboto v Gornji Radgoni odprl 32. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem
Naprej po začrtani poti
Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je največje in najštevilčnejše srečanje slovenske kmetijske stroke. To se je potrdilo tudi tokrat, saj se je na sejmu zbralo vse, kar v slovenskem kmetijstvu kaj pomeni, na njem pa se predstavlja kar 1.300 razstavljalcev iz 28 držav. Kot je na sobotni otvoritvi dejal slavnostni govornik mag. Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora, se dobro in strokovno zastavljen način dela pred leti kaže v kakovosti sejemske ponudbe in razstave, saj je poslovni svet pravilno ocenil možnosti promocije ter ponudbe izdelkov in storitev prek te prireditve. Na sejmu lahko zato najdemo vse najpomembnejše izdelovalce in trgovce kmetijske mehanizacije in opreme, predstavlja se kompletna slovenska živilskopredelovalna industrija, posebno težo pa daje sejmu še bogat program spremljajočih strokovnih prireditev. Po številu obiskovalcev je sejem v Gornji Radgoni že največji v državi, ugodna lega, na stičišču meja štirih držav, na meji med vzhodom in zahodom, severom in jugom, pa mu daje vse možnosti, da se razvije v osrednjo tovrstno
V gospodarstvu smo po več-' letnem nazadovanju končno le dočakali preobrat in letos že 1 lahko pričakujemo 4-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Nadaljuje se proces lastninjenja, vedno več podjetij dobiva nove lastnike, krepijo se kapitalski in odmirajo državno- administrativni odnosi, potekajo pa tudi drugi procesi preobrazbe. Tudi inflacija se še naprej umirja, obresti se zmanjšujejo, do konca leta pa lahko po Rigelnikovih besedah pričakujemo še nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Po nje-
prireditev v tem delu Evrope.
»Slovenci smo od vekomaj vezani na svojo zemljo, gozd in polje. Domačija nam je sveta. Vselej smo ustvarjali zase, za nove rodove in hrepeneli po boljšem jutrišnjem dnevu,« je v slovesnem nagovoru dejal predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Slovenci smo se vselej upirali politični nadvladi, zdaj smo si izborili lastno državo, in če bomo svetu dokazali, da jo sami spoštujemo, potem nas bo tudi svet spoštoval. Žal pa se po Rigelnikovih besedah slovenski narod spet razdeljuje, to pa onemogoča produktivno konfrontacijo mnenj. Kadar koli je bil slovenski narod razdvojen, je to kruto plačeval, zato ne smemo dopustiti, da se zgodovina ponovi.
Slovenija bo po Rigelnikovem mnenju tudi v prihodnje odvisna od dobrih sosedskih odnosov. Ti so zgledni z Avstrijo in Madžarsko, skrbijo
nas številna odprta vprašanja s Hrvaško, pa tudi z Italijo odnosi niso ravno najboljši. In kako nas sprejema in ocenjuje Evropa? Ta nas bo sprejemala in presojala po svojih, v desetletjih utrjenih demokratičnih pravilih in tem se bomo morali prilagoditi, če ne želimo, da bi nas odrinili.
govem mnenju pa je čedalje bolj skrb zbujajoč obseg kraje družbenega premoženja na različnih ravneh in z različnimi motivi. Vzeto v celoti gre za protipravno prilaščanje družbenega premoženja, pri čemer je očitno, da so mehanizmi nadzora premalo učinkoviti.
Kar zadeva kmetijstvo, je
Rigelnik poudaril, dasettM zaveda pomena lastnega 1* tijstva, in to navsezadnje [M' j uje tudi večinska podpora sk venski kmetijski razvojni sOj tegiji v državnem zboru. je kot temeljni razvojni cijP0' udarjen pomen lastne, pridelane hrane, hkrati pa ob vezuje kmetijstvo k vzdti^ nju kulturne krajine in njanju poseljenosti skega podeželja. Da strategij3 ne bi ostala zapisana k 03 Pirju, je državni zbor nanj vladi, da pripravi triletni nw njenega izvajanja, ta pa naj predstavljal tudi zasnovo p hodnje kmetijske politike-
Kmetijski sejem naj M odsev stanja v slovenske kmetijstvu, predvsem svoje specializiranosti p3j\ pravi poti razvoja inp0^. se morale zgledovati tudi d, sejemske prireditve v Slove v Te bi moraIe v prihodnje^ di ti svojo vsebinsko m razporeditev, saj zaradi a klajenosti izgubljajo m mače in tuje razstavljaj tudi obiskovalce.^ uspešnost bo namreč no tudi od pravočasnega spG nja, da seje potrebno sp žira ti za določeno P011^ razstavljanje v stilu malo« ne more pt"" k dolgoročnemu razvoj0' . ganizatorji skega sejema v Gornji k * se tega že zavedajo, zagotavlja uspešen razvoj jemske prireditve. j
Bo v Lendavi res zrasel nov turistični center?
Brez papirjev in vlade ne grt’ r r j	ie
Že nekaj časa je minilo, ko so delavci Nafte Lendava z vrtanjem v globino okrog 1500 metrov ugotovili, da so pod Lendavo na voljo ogromne količine termalne vode. Kljub temu pa vse skupaj le ni tako daleč, če se spomnimo, da nekatera podjetja napovedujejo vrtanje nove vrtine po nekaj let: milijon mark ni lahko zbrati v nekaj mesecih.
Očitno je to vseeno uspelo naročniku ING-GRA, za katerega je sektor raziskave in pridobivanja nafte in plina pri Nafti Lendava kot pogodbeni izvajalec pridobil vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Odgovorni osebi sta Štefan Hari, samostojni projektant in dipl, inž. rud., ter Darko Legčevič, dipl, inž naf. rudarstva. V aprilu so uspeli pridobiti soglasja za lokacijsko dokumentacijo od republiškega sanitarnega inšpektorja (g. Vrtovec), republiškega požarnega inšpektorja (ga. Novak), vodnogospodarske pogoje pa je pripravil g. Fartek. Z vrtanjem se je strinjal tudi prvi sosed g. Tompa. V lokacijskem dovoljenju, ki ga je Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora občine Lendava izdal 13. maja 1994, je tudi zapisano:
»... zemljišče, ki je namenjeno za normalno uporabo zadevnega objekta, pripada delu pare. št. 4339/1, ki je stavbno zemljišče. Zakoličbo objekta v skladu pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju, lahko opravi samo Geodetska uprava Občine Lendava. Ta odločba ne nadomešča gradbenega dovoljenja in si ga mora investitor posebej priskrbeti po veljavnih predpisih...«
Na osnovi predhodnega lokacijskega dovoljenja ter Zakona o rudarstvu iz leta 1975 in Pravilnika o tehničnih normativih pri raziskovanju in izkoriščanju nafte, zemeljskih plinov in slojev voda (leta 1979 in 1987) je Ministrstvo za gospo-
darske dejavnosti Republike Slovenije (podpisnika sta Boris Sovič, državni sekretar za energetiko, in minister dr. Maks Tajnikar) na zahtevo Nafte izdalo odločbo, da v trgovskem kompleksu ING--GRA dovoljuje izvajanje raziskovalnih del za geotermalno vodo, njen namen pa je odkriti akomulacije geotermalne vode. Nezanemarljiv je zadnji odstavek odločbe:
»... Nafta Lendava mora pri raziskovanju geotermalne vode z vrtino Le-2g zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje, če to ni mogoče, pa za adekvatni delež zemljišča plačati odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Če bo Nafta Lendava z vrtino Le-2g odkrila ekonomske zaloge tople vode, mora sprožiti postopek za pridobitev dovoljenja za uporabo te vode pri pristojnih organih, odvisno od namena uporabe tople vode (za balneološke ali energetske potrebe)...«
Kakor se sliši (uradno naročniki posega niso hoteli dati izjav za medije, pa tudi na občini še niso prejeli poročila o vrtanju), so bili rezultati vrtanje zelo ugodni: v globini se skrivajo bogate zaloge geotermalne vode. Vprašanje je seveda, kako naprej, kajti vsa dovoljenja, ki so jih investitorji prejeli za gradnjo v Mlinski ulici, se nanašajo le na po-slovno-trgovski kompleks. Torej bo za kakršno koli drugačno načrtovanje (tudi turistično in balneološko) potrebno hajprej sprejeti spre-
membo zazidalnega načrta. Ker pa njihove načrte podpirajo tudi nekateri najodgovornejši člani lendavskega izvršnega sveta, to verjetno ne bo prevelik problem.
Poleg tega pa bodo morali pred uporabo vroče vode zaprositi za koncesijo na vodo
izkoriščanje aeja.~ dar je naravni vir dotniO11^, sestavina za dejavnost koti, onarja. Še posebno zadnji odstavek 21. čkn3'
»■■. Pri pridobitvi kon^ na podlagi javnega lahko uveljavlja Pre^ Pravica. Kriterije in nač"1
Zaenkrat je to samo še raziskovalna v^,na 0 spr^^^al®6 * lahko uporabljena v turistične namene se ep geoter ji nega načrta in pridobitvi koncesije za upor	f.
prebivalstv0’ ogroženost^' fr
kot naraven vir za gospodarsko izkoriščanje. Koncesija se po novem Zakonu o varstvu okolja podeljuje tudi za uporabo termalnih, zdravilnih in mineralnih voda, nosilec izpeljave postopka pa je v vseh primerih Ministrstvo za okolje in prostor (oziroma je tako določeno z dopisom ministrstva, ki so ga v lendavski občini prejeli konec julija). V omenjenem zakonu pa tudi piše, da se koncesija lahko podeli samo na podlagi javnega razpisa, pridobiti koncesijo za naraven vir pa je pravica do njegovega gospodarskega izkoriščanja, kadar je
skega značaja tudi primere in P0^^'... te rimi se lahko na ogroženih območjih na naravni dobrim P°
Plačno.«
Vsekakor bo 1 tu"' spremljati rast stično-trgovsko-središča v Lendavi m s nje občinskih struktur
BERNARD^
»4
g §^25. avgusta 1994
stran 5
ti
gospodarstvo
up
lPo ekoloških razpravah v Ižakovcih se prašiči še naprej redijo, gnojnica e> voda pa se onesnažuje
Udariti jih je treba po žepu!
A Majajo ekološke razprave o problemih farme gkičan na Otoku ljubezni v Ižakovcih že del ’Jot se vsako leto enkrat spomnijo »biijrasov«,. krivca > at spomnijo tudi nezdrave pitne vode in potencialueg SmA	.ton “ S
? ’Pomno gnoievke res na ie tudi, da farma m edini onesna
bodo morale rešiti problem in ustreznih greznic prav vse okoliške '‘lM- kater0 I	lahko rešili s sodobno čistilno napr ,
»J/«®« tako gradnja kanalizacije kot biološke čistun ti«lo^ena {anni- S skupnimi
motorja; vsi vedo, da je bencin vnetljiv, pomembno pa je, da ga znamo pravilno izkoristiti. Tako ni čudno, da je firma GE-SUTRA patentirala in zaščitila ne le napravo, ampak tudi postopek in način predelovanja.
\ bister pa nič
\ A jena Bujskih dnevih \ Ate nekdanji minister 'te Mir&k. Ta si Je tud' j A temo Nemščak, pod-I Ao o biološkem prečišče-\ J ™ obljubil po-j U “1 je vse ostalo le pr' I V™'nobljubah, kajti ko je I	čistilna naprava
Č^GESLJTRAizBre-I 4».	ka'eri sodeluje
\	' toiak Otmar
l^A j® b'l minister ne-G sePteTnbra so na farmi I Postavili biološko či-I "1Wavo GAT, ki je po-
močmi bi lažje rešili problem
polnoma prečistila gnojevko s pomočjo fermentorjev in kvasovk. Dnevne količine gnojevke na farmi dosegajo 750 kubičnih metrov, GAT pa je sposoben predelati 30 tisoč kubičnih metrov gnojničnih odplak. Da so kvasovke sposobne predelatti gnojnico, ni nobena skrivnost (njihovo uspešnost so potrdili tudi rezultati poskusov, ki so jih opravili sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor), vendar nihče ni natančno vedel kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji opravijo kvasovke to delo. Otmar Gojčič primerja povezavo kvasovk in gnojnice z odnosom bencina in
Ptujčani z elaboratom
Nekdo se je lotil zadeve z neprave strani. Biološka čistilna naprava je bila v farmi Nemščak postavljena, pa tudi pospravljena. Rusko govoreči strokovnjaki so pospravili svoje epruvete, kvasovke in olje. Vodstvo farme je upalo na pomoč republike, saj je država financirala že čistilno napravo farme v Ihanu, ki je bližje Ljubljani. Ni bilo ne ministra in ne denarja, pravzaprav je minister Jazbinšek (ki je obljubljal) vmes odšel, zamenjal ga je dr. Pavel Gantar. Le-ta ni bil tako glasen na Otoku ljubezni, niti ni toliko obljubljal. Ali to pomeni, da bo več pomagal? Nemščak se
je odločil, da bo zaenkrat rešil vso zadevo na najlažji in dostopen način: izboljšali so mehansko čiščenje gnojevke. Toda to je kljub vsemu samo mehansko čiščenja. Vsi nitrati in nitriti še vedno pronicajo v zemljo oziroma mehansko čiščenje odstrani le grobe dele; dušik, dušikove spojine in seveda smrad
pa ostajajo.
Kakor so predstavniki TRA, so se zadeve lotili
nam povedali firme GESU-farmarji s Ptuja mnogo resneje;

enart odprl novo proizvodno linijo za sestavo
traktorjev
^ktorii UTB iz Slovenije
u,.,	tl	tl
vredn iifc^prevn,,, , nemških mark, se 'tshS Z ni ^enart prav gotovo kmalu boj Wli traH*- P°m°čjo bodo v Sloveniji by Adalj ^'versal oziroma jim bodo n C. *ot Polovico slovenskih de-SOMali a em Podajali v Sloveniji (lani Po \aslt% Hrv^-irai 7O’»> ‘er izvažali v Češko, stKi, .,rditvi °’ Makedonijo, Bosno ter
Pr'0'a Italij0 r°psk'b standardov še v Av-Oj^ih fj^°.riev Universal ene največjih re Za v n' navade11 uvoz izdel-
zaslu>0?perac'Jsko sodelovanje. kl P°dietjem 7 skorai tridesetim sloven-
' Zaradi nove linije za sestav-
Ijanje teh slovenskih delov več ne bodo vozili v Romunijo, ampak jih bodo vstavljali kar v Hrastovcu pri Lenartu. Na ta način naj bi letno sestavili 1200 traktorjev, kar je 5 odstotkov proizvodnje Universala. Sodelovanje med Trgoprevozom in UTB-jem ima še velike možnosti, vendar jih pri širitvi ovirajo visoka carinska stopnja in dokaj hladni odnosi med Slovenijo in Romunijo. Zaradi tega sta se se v soboto popoldne (po otvoritvi gornjerad-gonskega sejma) sestali slovenska vladna gospodarska delegacija s Hermanom Rigelnikom na čelu ter romunska vladna delegacija, župan mesta Brasov in generalni direktor
UTB-ja.
BBP
Razvojni center Ptuj jim je izdelal elaborat (strokovno utemljeno upravičenost gradnje, ki je osnova za sofinanciranje države), s katerim bodo poskušali pridobiti sredstva na natečajih. Septembra bo projekt GAT (biološka čistilna naprava) postavljen na ptujski farmi in 90-odstotna verjetnost je, da bo tam tudi ostal. Vendar Ptujčani tako niso ravnali le zato, ker so ekološko zaved-nejši, ampak jih je k temu prisilila ekonomska nuja. Ptuj je tačas prav gotovo eno najbolj ekoloških in komunalno dobro urejenih mest s svojo lastno čistilno napravo in ptujska farma mora za čiščenje odplak plačevati letno milijon mark stroškov.
Po novem Zakonu o varstvu okolja bodo morali vsi večji onesnaževalci okolja plačevati »odškodnino« za uničevanje okolja. Ker spada farma Nemščak med večje onesnaževalce, bo njena kazen kar velika: 6 do 7 odstotkov bruto prodaje, kar bo zneslo kar nekaj milijonov mark. Številka, o kateri se splača razmisliti. Če bo to res, bo farmo veliko bolje zapreti kot še naprej rediti prašiče. Razen če... če se prej ne dogovorijo z vaščani in republiškim ekološkim skladom ter zgradijo ustrezno čistilno napravo. Toda brez strokovnih elaboratov ni sredstev. Na srečo!
BERNARDA B. PEČEK
Lendavske Terme so avgusta slabše zasedene, vendar razburjenje ni potrebno
Dvig cen - izenačenje domačih in tujih gostov
Slovenija je ena redkih turističnih držav, ki še pozna cene za domače in tuje goste. Tega ni nikjer v svetu, še najmanj pa v turističnih letoviščih, kjer dobijo domači in tuji gostje enake postelje, vodo v bazenih in hrano, plačajo pa različne cene. Receptoiji in vodje hotelov so morali na ta račun poslušati že veliko pikrih.
Vendar pa so bile doslej nižje cene skoraj edini način privabljanja domačih gostov, kajti - čeprav povsod in vedno kričimo, da si želimo več tujih gostov - je v vseh slovenskih turističnih krajih in zdraviliščih domači gost še kako zaželjen. Ja namreč mnogo večji »nepenzionski« porabnik, kar z drugimi besedami pomeni, da si pogosteje privošči liter vina, točenq.pivo, sladice, sladoled in drugo.
Kljub vsemu pa bodo morali slovenski hoteli prej ali slej izenačiti v^e za domače in tuje goste. Podobne ukrepe so napovedali tudi v zdravilišču Moravske Toplice, kjer so se odločili za postopno izenačevanje, pravzaprav za postopno dviganje cen za domače goste. V Termah Lendava so tuji gostje doslej plačali za polni penzion 65 nameških mar, domači gostje pa 59. Od septembra se bodo cene za domače goste zvišale, tako da bo potrebno za polni penzion odšteti 62 nemških mark.
Ali so višje cene in ukinitev določenih popustov pri posameznih programih vzrok za manjše število gostov v avgustu? Mogoče, vendar je bil manjši avgustovski obisk skorajda pričakovan. Tako dobre avgustovske zasedenosti, kakršna je bila lani, verjetno ne bo nikoli več. saj je bila 90-odstotna zasedenost hotela posledica objektivnih okoliščin: ljudje si niso upali letovati v Istri in Dalmaciji, tujina pa je bila za mnoge predraga. Letos je popolnoma drugače; ljude že trumoma drvijo na Jadransko obalo, še cenejše pa je letovanje v tujini. Vendar pa je tudi 65-odstotna zasedenost hotela v avgustu dokaj dobra, saj niti v drugih zdraviliščih nimajo boljših podatkov. Kjer imajo več vodnih površin, imajo v poletnih mesecih več dnevnih kopalcev. Povprečna letna zasedenost lendavskih Term bo približno 75- odstotna, kar je zadovoljivo. Čeprav imajo le 209 postelj, se včasih zgodi, da v zdravilišču s pomočjo dodatnih ležišč prenočuje kar 220 in več gostov.
Sedaj je največji problem Lipe premajhna restavracija. 230 sedežev je komaj dovolj za hotelske goste, ob organiziranju kakršnih koli prireditev, ki se jih udeležijo tudi zunanji gostje, pa imajo probleme s premajhnim številom sedežev. Upajo, da bo novi večinski lastnik Term Lendava Radenska razumel njihovo stisko in podprl širitev restavracije in terase, kar je v primerjavi z drugimi naložbami res minimalni strošek. Za lendavsko zdravilišče je namreč življenjskega pomena, da dobijo poleg novih hotelskih sob, terapije in bazenov tudi spodobno restavracijo.
Kakšno bo nadaljnje poslovanje in vodenje Term Lendava nismo izvedeli. Počakati bo treba na sejo novega upravnega odbora in skupščine - če ne bodo prej zaradi napovedujoče konkurence brez osnovnih gostinskih ka-
drov!
BERNARDA B. PEČEK
K °ZivIjanje pomurskega gradbeništva s pomočjo gradnje cest?
^os »cestne pogače« tudi pomurskim gradbincem
Se «adn-id^o^^sploh1 *e,.° zdi’ da se spet veliko gradi, betonira, let ^TŠja) Je gradbeništvo še vedno v veliki krizi.
L a stonO-nja 7’5'°dstotna realna rast in v prihodnje 5-lAs« ।0 gtadh Jajea'ne rasti dodane vrednosti gradbeništva, VS|lo i °* v t e?'štvo leta 2000 doseglo enako raven dodane jAn'v naV^Murnih letih - torej bo šele takrat tako letih. V prvem četrtletju letos je bila gradbenih del 15.431 milijonov tolaijev, kar e,taznler stotkov več kot v enakem času lani. Seveda pa t * gradbeništvu ni odvisno samo od gradbenih ie^ povpraševanja. Zanimanja za gradnjo M *vis v^i ba k*40’ problem je le, da se temu interesu ne ^3Srkih grad • Z “godaimi posojili. Negotova je predvsem b	*an> so dokončali 768 stanovanj podjetij in
k ^Olit d V Zasebni režiji.
'As^^aprav naj-Pa' SeVernvg2Spodarski Slo-Sra-V'1’ n J Pom ' ,a M 10-i Q Ho1, V Pomn'h reg'' W'PQ '>ai0čnc.oUrjU ni’ % e^tja, u' ?8a« grad-»a^^Ovrpd abko na
'hJ' Gb . firm-.- Slovenskim
vijo, da imajo tačas dovolj drugega dela, tudi v tujini. Zanimivo je, da so slovenska gradbena podjetja (ki se v tujini znajo še kako dobro povezati) lani opravila v tujini dela, vredna 454,8 milijona dolarjev, kar je za 27 odstotkov več kot leto prej. Kar 71 odstotkov teh gradenj je visokih, in to v Ruski federaciji in Nemčiji.
so V^iub čJaMorje 'dta B uueiež^u pa so d°-1 J	Pri grad-
a 1 doba’ , Pri d Prav vsi so ^doA ltVl »cestne saj pra.
GRADBENIK s PRIMORJEM in SCT-jem
Lendavsko gradbeno
po-
djetje GRADBENIK, katerega direktor je Anton Bensa, zaposluje 260 ljudi in spada med srednja podjetja. V Sloveniji je skupno 1554 podjetij, od tega 41 velikih. 88 srednjih in 1425 malih. Mala podjetja so
lahko bolj konkurenčna in elastična, velika pa imajo prednost zaradi »velikih poslov«. Zato si v lendavskem Gradbeniku ne belijo glave, ker ne morejo konkurirati pri razpisu del na avtocesti. Kljub temu pridobijo toliko posla na cestah, da le-ta predstavlja skoraj 10 odstotkov celotnega prihodka. Direktor Anton Bensa je povedal: »Mi nismo organizirani in opremljeni za izvajanje večjih del nizkih gradenj, tako da nismo niti sodelovali na licitacijah. Kljub temu smo na območju Lendave sodelovali pri vseh večjih cestnih gradnjah. Lani smo za PRIMORJE iz Ajdovščine dobavljali v glavnem material, predvsem gramoz iz petišovske gramoznice in betone. Vključenih je bilo tudi sedem naših tovornjakov. Letos sodelujemo z SCT-jem in smo na tej cesti skozi Lakoš opravljali večji del dela, torej nismo le dobavljali materiala, ampak smo gradili tudi kanalizacijo in polagali robnike. Danes se dogovarjamo za nadaljnje sodelovanje. Naša vrednost del pri gradnji magistralne ceste je 50 milijonov lani in toliko letos.«
POMGRAD Nizke gradnje iz Murske Sobote ima tačas toliko dela, da ima četrtino gradbenih strojev in 20 delavcev najetih. Pri gradnji avtoceste (zaenkrat se gradi le najbližji Sta-
»Letos smo opravili za SCT dela v vrednosti 50 milijonov tolarjev,« je med drugim povedal direktor lendavskega
narja je to, nam niso hoteli zaupati), sodelovali pa so predvsem s prodajo gramoza iz gramoznic v Krogu, Bakovcih in Ivanjcih in betonske galanterije: vseh vrst betonskih cevi, robnikov, kanalet idr. velikim izvajalcem PRIMORJE, SCT, Cestno podjetje Maribor.
Še pomembnejša je zanje gradnja regionalnih cest, saj vrednost teh del predstavlja 25 do 28 odstotkov realizacije, letos so na vrsti ceste Šulinci--Martinje, Stročja vas (dela se bodo kmalu nadaljevala) in Pa-vlovci-Ormož.
GRADBENIKA Bensa.
Anton
jerski krak) ne sodelujejo, saj so transportne razdalje nekoliko prevelike. Vendar se dogovarjajo s Cestnim podjetjem Maribor. nam je povedal vodja komerciale Franc Janža, tako da se bodo po dogovoru vključevali z delovno silo ali materi-■ alom. Sodelovanje pri gradnji magistralne ceste M 10-1 je prispevalo okrog 6-odstotkov k skupni 'realizaciji (koliko de-
Soboški »cestni« že specializirani
Cestno podjetje Murska Sobota stoji pred pomembno nalogo: SCT Ljubljana, glavni izvajalec rekonstrukcije magistralne ceste M 10-1 od Hotize do Lendave, je izvedbo rekonstrukcije v dolžini 2 kilometra zaupal Cestnemu podjetju Murska Sobota. Kakor je povedal Bojan Safran, vodja komerciale na Cestnem podjetju Murska Sobota, je to prvič, da bodo sami opravili celotno rekonstrukcijo. Sicer pa so zaradi gradnje cest zasedene vse njihove transportne enote, izvajalcem v severovzhodni Sloveniji pa prodajajo tudi gramoz iz
gramoznice v Dokležovju in asfaltno zmes iz baze v Lipovcih. Ta delež znaša v skupnem prihodku podjetja okrog 5 odstotkov, sicer pa so ta čas kar močno zaposleni z gradnjo cest v soboški občini.
Zaradi gradnje magistralne ceste M 10-1 pa pridejo na svoj račun tudi zasebni avtoprevozniki. Zanje ni bilo doslej še nikoli toliko dela kot prav tačas. Na Obrtni zbornici Murska Sobota smo izvedeli, da je v gradnjo ceste Hotiza-Len-dava vključenih 10 obrtnikov, ki so na gradbišču zaposleni s tovornjaki in mehanizacijo kot člani Obrtne zadruge SO-BOČANKA. Kot podizvajalce jih je najelo Cestno podjetje Murska Sobota. 6 jih sodeluje tudi pri gradnji cestne Ihova--Podgrad. O tem, koliko prevoznikov sodeluje neposredno s PRIMORJEM in GRADISOM, pa, žal, nimamo podatka.
Pomurska podjetja in obrtniki se torej zadovoljijo z izvajanjem del, ki se »velikim« ne splačajo, in dobavo materiala (predvsem gramoza). Kakor smo uspeli izvedeti, si doslej nihče ni prizadeval uvoziti večjih gradbenih strojev ali mehanizacije brez carine, saj bi bili do tega kot podizvajaci pri gradnji avtoceste upravičeni.
BERNARDA B.PEČEK
stran 6
vestn i k, 25. avgusta^
meje
Zakaj zaposleni na prehodu Dolga vas nočejo več sodelovati z lendavsko občino pri pobiranju komunalne pristojbini
»Tu čez se vali ves
Balkan, oni bi pa rožice!«
Spet eden od primerov, ko so se zaradi nerešenih in nedorečenih zadev na republiški ravni sprli udeleženci na lokalni ravni. Tako bi lahko rekli ali drugače: krivca za nastale razmere iščejo na nepravi strani. Gre za problem mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas, ki je postal po letu 1991 »okno na Zahod« za ves Balkan in Vzhod. Ce so se v prvem in drugem letu povečanega prometa odgovorni na državni ravni še lahko izgovaijali, da nimajo razdeljenih vseh pristojnosti in da se bo promet sčasoma zmanjšal, pa je avgusta 1994. leta res že skrajni čas, da se kaj ukrene. Po zavajanju z mejnim prehodom Pince (kamor naj bi usmerili avtocesto, vendar je potem le prevladal razum) se je Slovenija končno odločila za obnovo-mejnega prehoda Dolga vas. To naj bi se zgodilo septembra, za kar imajo na voljo čez milijon ekujev. Tudi pristojnost za nadzor nad mejo in mejnimi prehodi je že zaupana policiji in Uradu za zaščito državne meje, ki pa zaenkrat še nimajo dovolj denaija za vse nujne zadeve. Je to razlog, da carinska služba v Dolgi vasi noče več sodelovati pri preveijanju pobrane komunalne pristojbine?
Občinski ali državni mejni prehodi?
Mednarodni mejni prehod Dolga vas (in vsi drugi mednarodni prehodi) bi moral vsa potrebna sredstva za ureditev delovnih razmer za zaposlene in za potnike dobiti iz državnega proračuna. Tja se steka večji delež prispevkov, zbranih v ta namen. »Ko smo imeli Dolgo vas zatrpano z vozili in obcestne jarke polne smeti, smo šli po poteh Gornje Radgone in
kega tovornega prometa in da bi vaščanom v vaseh ob magistralni cesti zagotovili minimalno varnost. Stanovalci, ki imajo zaradi tovornjakov uničene temelje hiš, sploh ne bodo mogli drugače izterjati odškodnine kot prek sodišča. Če bi na mejnem prehodu Dolga vas postavili samo sanitarije, ne bi bilo dovolj, kajti poskrbeti je potrebno tudi za odvoz fekalij, čistilno napravo. Tu pa smo spet pri problemu celostne ureditve mejnega prehoda, ki ga
Če se komu zdi nezaslišano, ker si je lendav skušala vsaj malo pomagati na račun vehkega prometa, ki uničuje ceste in hiše ob njih, va Ijamo naslednje številke, ki se zbirajo v >>°ržaV'";erljgradnji tim. bencinskega in cestnega tolarja in so name ( cest. Po eni strani teh milijard zbraneg a d en J nejo porabiti, po drugi strani pa bo .Hjoiaaa-morebiti bankrotirala, ker mora sofinancira;1 S , 0 ^enju lizacije in pločnikov ob magistralni cesti, k’ 80'L jn s te« lendavske vlade in še koga) del magistralne c v breme države.	t, {istj del, ki
Prilivi bencinskega in cestnega tolarja (sam je namenjen za gradnjo avtocest) od januarja J bencinski tolar cestni tolar ^850.000’ i-245 0^ 182.950.000	,
167.080.000 ^^.000 177.960.000 90.000.000 Sfe 86.100.000
januar februar
marec april maj junij julij
skupaj
1,105.164.000
972.202.000
1,391.926.000 1,006,342.000 1,174.690.000 1,283.087.000 1,361.258.000
8,294.669.000

956.530.0«) 9.254-1
planirano
1-12 1994 14,521.700.000 1,342.930.
1.000 15.864^2
Dobra volja je najbolja!
»Ves Balkan se vali tu čez in skozi naše vasi, oni bi pa radi imeli na mejnem prehodu rožice in dišeče sanitarije,« je še vsa ogorčena nad izjavami, da izvršni svet nepravilno troši sredstva, zbrana s pobiranjem komunalne pristojbine, vzkliknila Zdenka Tadina, ki je v lendavski občini najodgovornejša za varstvo okolja in urejanje prostora. Bistvo problema je, da so delavci na mejnem prehodu zamerili lendavski občini, ker z njihovo pomočjo zbranega denarja ni namenila za izboljšanje razmer na mejnem prehodu, ampak za ureditev kanalizacije in pločnikov ob magistralni cesti Lenda-va-Odranci. Zadnja leta se je (tudi zaradi nenormalno povečanega tovornega prometa) obnavljala magistralna cesta M 10-1 in pogoj Republiške uprave za ceste za začetek del je bil, da občina sofinancira gradnjo kanalizacije in pločnikov. Ker je lendavski proračun zaradi številnih stečajev podjetij zelo skromen, so v ta namen porabili sredstva, zbrana s komunalno pristojbino na meji.
Zatikati se je začelo že spomladi, ko cariniki niso več preverjali plačila pristojbine.
Menda naj bi jim to prepovedal njihov inšpektor, a to ne drži; ta jim je le svetoval, da niso dolžni spoštovati občinskih predpisov, ampak le državne. Torej je preverjanje plačila stvar »dobre volje«, ki pa je je mejnim delavcem očitno zmanjkalo. Menda so šoferji ugotovili, da jim cariniki ne morejo nič, če takse v vrednosti 600 tolarjev ne plačajo, ker ni določenih nobenih sankcij.
Ker so lendavski izvršniki za letos načrtovali okrog 70 milijonov tolarjev, zbranih s komunalno pristojbino na meji, ki bi jo večji del namenili tudi kot občinski delež pri obnovi magistralne ceste Lakoš- Hotiza, so se stvari prav zares zapletle.
Pravzaprav je občina obljubljala nekaj, česar nima! Ko niso pomagali sestanki s carinsko službo in niti s policijo, je predsednik izvršnega sveta v začetku avgusta poslal slovenski vladi dopis, da bo septembra prenehal skrbeti za mejne prehode na območju svoje občine, ker za to nimajo potrebnega denarja. Dejanje, ki bi ga morali storiti že septembra 1991, venda so bili takrat prizanesljivi do države in so poskušali problem večjega onesnaževanja rešiti na svoje pest: s komunalno pristojbino.
zaposleni na mejnem prehodu Dolga vas si resda ne želijo rožic, ampak predvsem normalne delovne razmere. Toda: Kdo je odgovoren za ureditev mejnih prehodov?
S komunalno pristojbino, ki sojo plačevali tovornjaki ob prestopu meje v Dolgi vasi, so v Lendavi v dveh letih in pol zbrali čez 105 milijonov tolarjev, od tega je bilo za vzdrževanje in čiščenje mejnih prehodov v Dolgi vasi. Pincah in Petišovcih namenjeno 21 milijonov.
1992 1.
19931.
23.954.817
58.719.316
1994 I. (6 m.) 23.210.490
skupno 105.884.623
SIT SIT SIT
SIT
uvedli pobiranje komunalne pristojbine. Na to možnost nas je spomnil sam upravnik Carinarnice Janez Sever. 10. decembra 1991 smo uvedli pristojbino, ki so jo vsi prevozniki plačali pri špediterjih hkrati Z drugimi prispevki. Prvo leto je znašala 200 tolarjev, po decembru 1992 leta pa 600 tolarjev za tovornjak. Prvo leto smo denar zbirali na posebnem depozitu, odtlej pa je prikazan kot del proračuna. Njegovo porabo nadzoruje občinska proračunska komisija, deli pa se na osnovi sklepa izvršnega sveta in skupščine. Sredstva, zbrana s pobiranjem komunalne pristojbine na meji, so strogo namenska in se uporabljajo samo za ublažitev posledic preveli-
orički klantoš je.
Skupini je Založba FRANC-FRANC v studiu 2 M omogočila prve posnetke. Zvočna kaseta in CD-zapis s 14 goričkimi ljudskimi pesmimi bosta pri poslušalcih oktobra 1994. Že sedaj si ju lahko zagotovite s prednaročilom na naslov: ZALOŽBA FRANC-FRANC, p. p. 27, 69000 MURSKA SOBOTA.
j Prednaročniška cena zvočne kasete je 650,00 SIT, CD-— nosilca pa 1.600,00 SIT.
načrtujeta državi Slovenija in Madžarska,«, je povedala ga. Tadina.
Tudi v Gornji Radgoni so se odločili; da bodo svoj mejni prehod uredili s pomočjo pobiranja komunalne pristojbine. 9. januarja 1992 so sprejeli občinski odlok, 1. aprila istega leta pa sta začela špediterja Atex in Kompas pobirati od vsakega prevoznika, ki je potreboval špediterske storitve, po 5 mark. Sredstva se pod posebnim naslovom zbirajo na žiroračunu Komunalnega podjetja Gornja Radgona-, njihovo porabo pa načrtuje in nadzira poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki policije, carine, Kompasa, krajevne skupnosti, turističnega društva, občinskega upravnega organa, špedicije in Komunalnega podjetja. Z zbranim de-narjam so doslej vidno polepšali okolico mejnega prehoda v Gornji Radgoni; največ sredstev so namenili odstranitvi opuščenih in zanemarjenih objektov in ureditvi parkinih prostorov, ureditvi sanitarij s tušem, sprotnemu vzdrževanju in čiščenju, saditvi okrasnega grmičevja in rož ter za drugo. Kljub temu pa Stanko Sakovič, vodja mejne policije in glavni akter pri urejanju mejnega pre-
hoda, pravi: »Sem takoj za to, da komunalno pristojbino ukinemo. Finančno ministrstvo naj iz republiškega proračuna prispeva denar za ureditev mejnih prehodov. Vse kaže, da jim je v interesu, da jih nimajo »na brigi«. «
Kje je veliko denaija?
Mednarodna mejna prehoda Gornja Radgona in Dolga vas sta prav zares kot noč in dan. Danes. Pred leti je bilo drugače; spomnite se, ko smo poročali o nenormalno dolgih kolonah tovornjakov in v poletnih mesecih osebnih avtomobilov na mejnem prehodu Gornja Radgona, ki so zatrpali mestne ulice! Takrat smo tudi poročali o novem, sodobnem mejnem prehodu v Dolgi vasi. Danes je nasprotno: v Gornji Radgoni ni gneče, se je pa promet nenormalno povečal v Dolgi vasi. Zato so v Gornji Radgoni v letu 1993 zbrali le 4,9 milijona tolaijev komunalne pristojbine, v Lendavi pa 58,7 milijona tolaijev. Zato so lahko v Gornji Radgoni vsa sredstva namenili za lepotno olepšanje mejnega prehoda, v Lendavi pa so se morali V vladi odločiti: ali sredstva
----. donosi vložiti v nekaj, kad^j,-države in se..? J^enit^ Ž K1* “1* pomena z*
zbrah cez l«5 Ko®0 , Uii jev, od tega J jo h čiščenje, odvoz sme« J
l”X nanciranju obnadranci. <nfk. ceste Lendava- in s0 Carinil«. P^%igi torp na mekemu f zamerili lena teinne nemu svetu g jem ni poskrbel « lovne razme seZadnie hodu, saj so zbiraniAc sami PomaJstojbine-..^> munalne pr j pravij°' Ao ski izvršniki P Pj naposrJ{, se ne	nistrstva
na ,S™J notrani6' Ztak!' nančn°’ Morebiti stveno. • ■ jh zapie nih nepopravli davi , bi prišlo, če bC odbor je novih PO^S?
v Gornji	Ja bodc>>
težko verjetno, eI„ p hodnje A 5h P°b> Dolga vas spi pi^ kakšno kom^ gofeU» eIja bino, kajti ne p uj vest, da
plačila tega |jc0. ’ w“oT <“ »rA mesecih je tjSoČ ‘ prestopilo 80 n zbr® milijonov tolarj p J , računu še 834	. s W #
Lendavski	ka
čeno belijo g b0 fliot j sredstva, ki J prisp6 čina v tem obnovi mag's ize. M Lakoša do se zgodi, da miM* u čun v »vel«® prav istočasn	9	o
strstvo »sedi* n	pr ,,
s
bencinskega 'ih j^lj® larja. namenjen
40. mednarodni vinogradniško - vinarski sejem
Nazdravite štiridesetletnici mednarodnega vinogradniško vinarskega sejma! Izberite vino za zdravico skupaj s priznanimi enologi med stotinami najplemenitejših svetovnih vin. Pokukajte v vinsko zgodovino in obiščite slovenske in zamejske vinorodne regije kar v Ljubljani.
od 29. avgusta do 3. septembra, od 9. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Ko vino razodene svoje skrivnosti...
vA®!1
iS^avgusta 1994
stran 7
St

o tem in onem
^an Šernek iz Črenšovec je bil 10 let predsednik Slovenskega društva Sidney
Delati za Slovenijo
dn&|a jL an^ v?6 drugače kot takrat, ko je rajnka Jugoslavija ^Upos ”0 zaPreti svoje meje, da se ljudje ne bi mogli ^marksh6™’ temveč da hi ostali doma, razvijali samoupravlja-I MT“^-B°gvaruj,dabise zastrupili z »gnilim« kapitanov j 3 e”° so hili politični govori in obljube takratnih ^i mladT*^- 'Cbila stvarnost. In resnica je bila takšna, da n šolafj' niS° n®'' človeka vrednega življenja. Niso so se Mi»0, ](vn* službe, da bi si lahko ustvarili samostojno Mih, se vd^*™11 S° životarili iz dneva v dan pri svojih n®. Tak'nJaB Za kakšno delo pri bogatejših kmetih ali kom ^ovne voj Sn° stanie je trajalo skoraj dvajset let po koncu 2. ^°da pr^ • e' Besn'c' na ljubo so potem prišli boljši in lepši časi, ^etku štirH? za. generacije mladih, ki so se rodili v tridesetih in
v tu- eSet'h Jet- Veliko med njimi jih je zato na črno Jdjo, °d tam110 ®m'8rac'jska reka jih je vodila v glavnem v Av-'Mo i, Pa v čezmorske države - Združene države Amerike, Pote ' ra 'j° idr-
bodala0',ud076®3 uPania sta
&*feANA koren >6 ^nce. Bilo je to i>?ensovcih ZuPn'jski cerkvi 8» Oklice za n° & °biavili Polna\Tn° Poroko.
in 1 uPno žhr6n ln načrtov Mo Rada bi b/n^siot??11 lasten dom, to	ne bi
(Mila staV Slromaštvu, bi^Mn 2tiPi $e 0 marsičem t 'o lahko ° seijma je. da 2ahnjab’ ali če Jamčila samo
kjer ? Pob^mla na Mie ° M čakali z odprtimi ro-
Jr1119 ' naFn° -n°č res odšla iaJsta se plpreJ v Avstrijo, &vdalln? Poročila, od HMajevK^rahjo, če-% bilo trJ,nado- Toda frjeveč ueba čakati na >0	M)leto dni.
£4delavnicHŽne doma (v °če-^olskih te-^bit^naliji mu*6! mizarja Po H (J^m bilo težko laliP pirjih ea ojem poklicu. Vn>ve? “J80 niti vpra-"'izat. ’ Če so preverili PtavirStv°- Doi/es sP°zna na 'nMazal je, da je ' Po desetih letih
pa se je osamosvojil in zdaj ima že lastno manjšo tovarno, v kateri izdelujejo različne mizarske izdelke, največ pa kuhinjsko pohištvo.
Sprva ni imel časa za drugo kot za delo in družino, pa tudi možnosti ni imel, da bi hodil kam na kašne slovenske prire-
do letošnjega avgusta, ko je ugotovil, da bi bilo bolje, če bi društveno krmilo prevzel kdo od mlajših, sam pa je še naprej ostal vodja moškega pevskega zbora, ki so ga ustanovili na “njegovo pobudo prav tako pred 10 leti. Ob predaji predsedniške fukcije so mu izročili posebno zahvalo in nekateri so ob tem tudi jokali.
»Ko sem prišel v odbor, je imelo društvo lastno zemljišče in manjši klub, narejen približno do polovice, ker država ni dovolila nadaljnje gradnje. Tam so namreč določili zeleni pas, na katerem se ne sme graditi. Kot predsednik društva sem se znašel pred težko nalogo, kaj storiti, da bomo imeli boljše razmere za društveno delo. Predlagal sem prodajo zemljišča in starega doma. Večina se je strinjala, jaz pa sem
Štefan in Ana Šernek sta velika ambasadorja slovenstva v daljni Avstraliji. Želela sta imeti tudi slovenska potna lista in ob tokratnem obisku se jima je ta želja uresničila. (Fotografija: J. G.)
zirati tudi prostovoljne delovne akcije. Tako smo nekega dne popoldne, ko smo imeli srečanje, zbrali denar za nakup opeke, in sicer 10.000 kosov. Kasneje pa smo organizirali piknike, na katerih se je zbralo po 800 ljudi, in izkupiček namenjali za dograditev novega doma. Leta 1990 so bila dela končana in dom smo slovesno predali namenu. Takrat so nas obiskali tudi predstavniki drugih slovenskih društev v Avstraliji, predstavniki takratne jugoslovanske federacije in avstralske države. Ko se je Slovenija osamosvojila, pa so nas obiskali tudi nekateri najvidnejši funkcionarji nove slovenske oblasti, Jože Pučnik, Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Peter Vencelj,- Janez Janša in drugi. Pri tem nismo gledali na strankarsko pripadnost, saj naše društvo ni strankarsko opredeljeno. Res pa je, da so ga ustanovili v glavnem tisti, ki so pobegnili v Avstralijo zaradi domobranstva. Ko smo prišli v društvo mlajši, pa se na politično preteklost nismo ozirali, saj s tem nismo bili obremenjeni. Naš osnovni cilj je postal, delati-za slovenstvo na tujem in za domovino Slovenijo. Tako smo tudi odločno podprli osamostvojitev slovenske dr-
Na regijskem tekmovanju tokrat le deset oračev
Zver in Režonja na državno prvenstvo
ditve naših izseljencev. Potem pa se je tudi on aktivno vključil v Slovensko društvo Sidney. Najprej je delal dve leti v upravnem odboru kot podpredsednik, potem so ga izvolili za predsednika. To funkcijo je opravljal 10 let, in sicer vse
moral vse to urejati. Ko nam je država izplačala kupnino, smo kupili novo zemljišče in začeli zidati nov kulturni center. Državna kupnina še zdaleč ni bila dovolj za pokritje vseh stroškov, ampak smo morali zbirati dodatna sredstva in organi-
Slovensko društvo Sidney ima okrog 350 aktivnih članov. Med njimi je tudi nekaj Hrvatov, Avstralcev, Italijanov in celo Srbov. Nimajo političnih sestankov, ampak predvsem kulturna in družabna srečanja. Vsi člani morajo biti seveda prijatelji Slovenije in delati v njen prid. V okviru društva delujejo moški pevski zbor, starejša in mladinska folklorna skupina ter več športnih sekcij.
Letošnje regijsko tekmovanje oračev v organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota in za pokal Pomurskega sejma se sicer ne more pohvaliti z množičnostjo, so pa na njem sodelovali tako rekoč vsi najboljši, saj smo na tekmovanju lahko videli traktoriste, ki so že v preteklosti posegali po najvišjih mestih. Nekako navadili smo se že, da na tekmovanje ni oračev iz ljutomerske občine, letos pa so odpovedali tudi Gornjeradgončani, ki so svoje sodelovanje sicer napovedali, vendar se v oranju niso preskusili, pogrešali pa smo tudi tekmovalke.
Organizatorji zatrjujejo, da je vzroke za manj množično udeležbo potrebno iskati tudi v opremljenosti z ustreznimi plugi, saj so tisti, ki takšnih plugov nimajo, tako rekoč že vnaprej obsojeni na neuspeh. Najmnožičnejša je bila tokrat udeležba tekmovalcev iz lendavske občine, in to je verjetno razumljivo, saj je letošnje tekmovanje potekalo na poljih Kmetijskega gospodarstva Lendava v Dobrovniku, gostitelji pa so že pred začetkom veljali za favorite. Lendavčani so tako sodelovali s tremi ekipami (po dva tekmovalca), dve ekipi je zagotovila Srednja kmetijska šola iz Rakičana in eno Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Čeprav je bil boj za najvišja mesta razmeroma izenačen, in so o razvrstitvi odločale le malenkosti, je na koncu največ točk (209) osvojil Jožef Zver iz prve ekipe KG Lendava, ki je za 4 točke in pol prehitel Jožefa Režonjo iz druge ekipe KG Lendava, z osvojeno 201 točko pa se je na tretje mesto uvrstil Vlado Kramar iz prve lendavske ekipe. Prvouvrš-čena tekmovalca (Zver in Rožonja) bosta Pomurje predstavljala na državnem prvenstvu oračev. Ekipni vrstni red gaje naslednji: 1. KG Lendava I, 2. KG Lendava II, 3. OE Zitkovci, 4. ŠKŠ Rakičan I in SKŠ Rakičan II.
LUDVIK KOVAČ Foto: NATAŠA JUHNOV
'študentski info kiikeo
študentski info kukec S se ne damo! k * J® Ha® l
■ S St ”e dam ,ncert Rock in Beltinci 13. avgusta zalil dež, WnPtavi - 3 'n naPov‘;dujemo ta isti koncert za 3. septem-* z a/eptembra bo v beltinškem parku koncert Rock ntA uta|. c^tkom ob 18' uri bn koncem nekje v ranih hsl ste*- dnje8a dne), igrajo Orleki in Ten high. In če Nojj Pina, vCl’ bo nekaj svojih komadov zaigrala še ena znana Vst’onehdar nai njeno 'mc zaenkrat ostane skrivnost. ^e^Oajvej . ndo isti kot avgusta - člani KPŠ prost vstop, če bo sploh vstopnina). Vstop-nbtj® bodo k b°ncert seveda veljajo tudi tokrat! Cene pijače prev^* Vedno študentske. O morebitnem izrednem h. n z8Četer ?za MS-Beltinci vas bomo obvestili. Torej, za s°*skega leta Rock in Beltinci!!
^ademsko
NJ fas lei“ So nV' Kot prel<niurskih letos nVSak° let0 iSp'd?io
j .sVojJ'	UsPešnost
v	j P°r°-
। ^Otnisi;a odbor <n dis-?bko v, ,^a funkcije štu’ k' lete,111 Za tekoče v pL imajo s5Pa se ,Prekmurju. « K^dsednu naslednje
in !>ije ra Člane id— (5 čla' J8 °db? Clanri dlsc,Pllnske ra (3 či 'n nadzor-„v“-ki 'L vabiniaJkdtero od C0 M M da se čim-A »a	naslov
K kier vas še nC'bke liste in Prašanjaa moreb'tna
^titskin, 8ePtembra študentom
razposlali Informator KPŠ, v katerem bodo vsi pomembni podatki in informacije o študiju, študentskem življenju in Klubu prekmurskih študentov. Informator KPŠ je brezplačen. Če ga kdo ne bi dobil, ga lahko naroči na klubskem naslovu oziroma ga dobi na Mladinskem servisu v Murski Soboti.
tudi klubske majice, zadnje izvode BRUC-a, naše nove razglednice, klubske nalepke, mogoče že tudi Informatorja in pesmarico, pa tudi informacije o našem klubu. Vabljeni na stojnico Kluba prekmurskih študentov.
Kulturni dogodki v septembru
Septembra bo v galeriji soboškega gradu likovna razstava Igorja Banfija, prekmurskega študenta z Akademije likovne umetnosti v Ljubljani. V začetku meseca bomo izdali prvo serijo razglednic z motivi iz Prekmurja, avtor je Matej Fišer. Proti koncu meseca pa bo izšla »pesmarica«, v kateri bo zbrana proza in poezija prekmurskih študentov. Gledališka skupina je napovedala premiero svojega dela za 23. september!
Soboški dnevi
Udeležili se bomo tudi soboških dnevov, ki bodo septembra. Na naši stojnici bo poleg pijače in jedače mogoče dobiti
Projekt MLADI 94
• Žal je projekt Mladi 94 propadel, in to iz objektivnih razlogov, in ne zaradi česa drugega, kot se je to skušalo prikazati v javnih občilih. Denar, ki ga je za ta projekt namenila Občina MS, je še vedno na klubskem žiroračunu in čaka, da se bo v ta namen porabil, čeprav nekateri o tem dvomijo. Žal s prelaganjem krivde z enih ramen na druge, se ne doseže nič, zato pozivam vse, ki sodelujejo pri tem projektu oziroma bi radi pri njem sodelovali, da se obnašajo konstruktivno, kajti le tako je mogoče doseči zastavljene cilje!
Klubski naslov
Klub prekmurskih študentov, Cvetna 29, Murska Sobota, tel. 24332. Žiroračun: 51900-678-45559 (vsak tolar nam pride prav). Klubski servis je Mladinski servis, Št. Kovača 30, tel. 21038, ki obratuje tudi septembra!
Za Klub prekmurskih študentov Edvard Pergar
žave. Zbrali smo precej denarja in pritiskali na avstralsko vlado, naj prizna samostojnost Slovenije. Mislim, da smo Slovenci po svetu vložili še več truda pri osamosvajanju kot nekateri doma. In ni bilo- zaman.«
Štefan je bil te dni prvič, odkar je Slovenija samostojna država, na obisku v domovini. Vrašali smo ga, ali je začutil kakšne spremembe.
»Nazadnje sem bil doma pred štirimi leti in zdi se mi, da se je od takrat marsikaj spremenilo. Vidim, da je na pohodu privatizacija, veliko je že novih obratov, ki so v lasti zasebnikov, in Slovenija se vedno -bolj odpira v Evropo. To je po mojem mnenju tudi pravilno. Mislim, da je Evropa priložnost za Slovenijo.«
ANA je bila brez poklica, zato je morala sprejeti službo, ki je bila pač na voljo. In tako je delala v raznih podjetjih (v pekarni, tovarni pohištva...), dokler mož ni odprl samostojne delavnice in v pisarni zaposlil tudi nje. Tudi ona se je vključila v slovensko društvo in se po svojih močeh trudila, ko so gradili nov dom.
»Moja naloga je bila predvsem kuhanje za tiste, ki so prišli na gradbišče. Tudi postregla sem jim in postorila še kaj drugega, če je bilo treba. Pozneje pa sem krasila prireditveni prostor, prodajala vstopnice, sodelovala pri srečelovu idr. Ob osamosvajanju Slovenije pa sem se takoj vključila v nabiralno akcijo za pomoč Sloveniji. Mislim, da smo v Avstraliji zbrali največ pomoči, saj je bil znesek okrog 270.000 avstralskih dolarjev.«
Štefan in Ana sta dokaj zgovorna in še marsikaj sta nam povedala. Slovenska govorica jima teče, kot da ne bi že 37 let živela v Avstraliji. Tudi njuna sin in hčerka govorita lepo slovensko. Takšni ljudje res veliko naredijo za svojo domovino v daljnem tujem svetu!
JOŽE GRAJ
Na letošnjem tekmovanju oračev sicer ni bilo veliko tekmovalcev, je pa bil boj za najvišja mesta dokaj izenačen in tako rekoč do konca ni bilo znano, kdo bo posegel po najvišjem mestu.
Organizatorji tekmovanja, ki je potekalo na poljih pri Dobrovniku, so poskrbeli tudi za popestritev, saj smo lahko videli tudi oranje s konjsko vprego. Takšni prizori so pri nas že redkost, tem konjem pa se pozna, da so vajeni oranja. Menda jih uporabljajo predvsem za oranje v okoliških vinogradih.
Predsedstvo Skupščine občine Murska Sobota objavlja
Razpis
Skupščina občine Murska Sobota podeljuje priznanja in nagrade podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, krajevnim skupnostim, društvom in posameznikom za zelo uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim so dosegli nadpovprečne rezultate trajnejšega pomena ter so bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine Murska Sobota.
2.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota dajejo politične stranke, pristojni organi podjetij, zavodov in drugih organizacij, krajevne skupnosti, društva, skupščina občine in njeni organi.
Predlog mora vsebovati:
- podatke o kandidatu,
- kratek življenjepis (za fizičhe osebe),
- izčrpno obrazložitev in predložitev dokumentacije za utemeljitev predloga, - navedbo, ali se ga predlaga za
a) častnega občana
b) zahvalno listino
c) zahvalno listino z denarno nagrado.
3.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota je treba vložiti do vključno 12. septembra 1994 predsedstvu Skupščine občine Murska Sobota.
Predsedstvo skupščine občine
stran 10
nasveti
Dogajanja na ljubljanski borzi
Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 16. 8. in ponedeljkom 22. 8. 1994.
V torek se je promet z vrednostnimi papirji v primerjavi z dnevi v prejšnjem tednu občutno zmanjšal, saj ga je bilo le za trideset odstotkov, v naslednjih dneh pa se je vrnil v normalne okvirje, tako da bi lahko rekli, da se je s tem že tako podaljšan vikend (v ponedeljek je bil namreč praznik) še nekoliko podaljšal. Trgovalo pa se je tudi z malim številom vrednostnih papirjev. Tako se je poleg republiških obveznic prve in druge izdaje trgovalo le še s tremi obveznicami (Občina Šmarje, PTT Gorica in VIP I), pa še ti posli so bili aplikacijski. Podobno je bilo tudi v četrtek, ko so bili ob prometu s prej omenjenima obveznicama, prijavljeni le še aplikacijski posli z obveznicami MLJ, SKB 1, Gorenje, PLJ, in VIP 1. V ponedeljek je lastnika zamenjala le mala količina obveznic MLJ in SKB 1, nekaj več je bilo prometa z obveznico Občina Laško, aplikacijski posli pa so bili ponovno prijavljeni z obveznico VIP L
Visoka zastopanost blagajniških zapisov in nakupnih bonov se je nadaljevala tudi v tem tednu, saj se je gibala med 82,6 do 94,4 odstotka. Zastopanost obveznic je bila med 0,8 in 14,3 odstotki, delnic pa med 0,5 in 4,4 odstotki. Republiški obveznici prve in druge izdaje sta v tem tednu porasli, delnice pa so vglavnem nihale. Donosnost do zapadlosti se je pri obveznici RSL 1 s porastom tečaja znižala na 10,34 ob tečaju 97,5, RSL2 pa na 9,39 odstotka ob tečaju 104,1.
Uvrščena kotacija I - obveznice
Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj RSL 1 rahlo padel iz 94,7 na 94,6, ko je bilo za nekaj manj kot 21,6 mio tolarjev prometa, se naslednjega dne zadržal na istem nivoju pri nekaj manj kot 4,6 mio tolarjev, v četrtek pa poskočil za 2,33 odstotka na 96,8 (nekaj manj kot 70,6 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel in sicer na 97,5 (+0,70 odstotka), ko je bilo za nekaj manj kot 28,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa nekoliko padel na 97,3 pri nekaj manj kot 22,8 mio tolarjev prometa.
16. 8. je enotni tečaj obveznice RSL2 iz 99,0 porasel na 99,9, ko je bilo za nekaj manj kot 4,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne so bili sklenjeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 241 tisoč tolarjev po tečaju 100,5, v četrtek pa je njen enotni tečaj poskočil za 1,99 odstotka na 102,5 (več kot 3,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil za 1,56 odstotka na 104,1, ko je bilo za nekaj
Cista prvih borcev I. Brežice 682SO troeoa sa-236 Telefaks: oeoe se -asa
POSLOVALNICA LJUBLJANA
Slovenska cesta 54. UoM|ana 61000 0 061 I3MSS Telefaks: 061 131-347
Partizanska cesta »-S 62000 Maribor
manj kot 18,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel za 0,48 odstotka na 103,6 pri nekaj manj kot 5 mio tolarjev prometa.
V času od 16. 8. do 18. 8. se tečaj ponudbe in povpraševanja obveznice RSL 8 nikakor nista mogla uskladiti. Tečaj povpraševanja se je gibal v razponu od 74,0 do 75,0, medtem ko se je tečaj ponudbe gibal v razponu od 77,0 do 86,4. V petek sta se ponudba in povpraševanje uskladila, prometa je bilo za 166 tisoč tolarjev, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 75,5 (+1,75 odstotka). V ponedeljek sta bila tečaja ponudbe (82,0) in povpraševanja (75,0) ponovno preveč oddaljena, da bi lahko prišlo do sklenitve poslov.
Z obveznico RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 52 tisoč tolarjev po tečaju 93,0.
Uvrščena kotacija I - redne delnice
Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB iz 37781 padel na 37400, ko je bilo za 2,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 37626 pri več kot 6,6 mio tolarjev prometa. V četrtek s to delnico ni bilo prometa, saj sta se tečaj ponudbe (37500) in tečaj povpraševanja (34000) preveč razlikovala. V petek je njen enotni tečaj padel na 36852, ko je bilo za več kot 3,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti nekaj manj kot 2,5 mio tolarjev po tečajih od 37000 do 37100 (enotni 37085).
Uvrščena kotacija I - prednostne delnice
Enotni tečaj prednostne delnice SKB je na torkovem borznem sestanku iz 35997 padel na 35464, ko je bilo za več kot 1,2 mio tolarjev prometa naslednjega dne pa na 35371 pri nekaj manj kot 4,3 mio tolarjev prometa. Pravtako kot ž redno delnico SKB, tudi s prednostno delnico v četrtek ni bilo prometa, saj sta tudi pri njej bila tečaj ponudbe (35000) in tečaj povpraševanja (32000) preveč oddaljena. V petek je njen enotni tečaj rahlo padel na 35326, ko je bilo za več kot 4,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 35534 pri nekaj manj kot 1,6 mio tolarjev prometa.
Uvrščena kotacija II - obveznice
Z obveznico Mesto Ljubljana so bili tako v četrtek kot v petek sklenjeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 50 tisoč tolarjev po tečaju 97,0, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel za 3,09 odstotka na 94,0, prometa pa je bilo za 161 tisoč tolarjev.
V sredo in četrtek so bili z obveznico SKB 1 sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 78 tisoč tolarjev po tečaju 99,0, kar predstavlja povišanje tečaja za 0,5 odstotne točke, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na 99,1, ko je bilo za 79 tisoč tolarjev prometa.
Uvrščena kotacija II - redne delnice
V torek je enotni tečaj delnice Probanke iz 19741 padel na 19575, ko je bilo le za 392 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 19541 pri več kot 1,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 19000 (475
tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 19336, ko je bilo za 909 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 19457 pri prometu 448 tisoč tolarjev.
Prosti trg - obveznice
Z obveznico Gorenje so bili v sredo sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 135 tisoč tolarjev po tečaju 96,0, naslednjega dne v vrednosti 15 tisoč tolarjev po te-* čaju 97,0, v petek pa ponovno po tečaju 96,0 v vrednosti 9 tisoč tolarje''-	v ■
Po nespremenjenem tečaju 8/,u so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli z obveznico Občina Šmarje v vrednosti 69 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa so investitorji po tej obveznici povpraševali po tečaju 88,0, vendar ponudbe ni bilo. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je" v sredo iz 84,3 porasel na 85,0, prometa pa je bilo za 169 tisoč tolarjev. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 84 tisoč tolarjev po tečaju 84,5, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj rahlo porasel na 84,6, ko je bilo le za nekaj manj kot 2 mio tolarjev prometa. Z obveznico Občina Zagorje so bili v sredo sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 160 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 74,0, po enakem tečaju so to obveznico ponujali imetniki tudi ostale dneve, vendar povpraševanja ni bilo.
Na torkovem in četrtkovem borznem sestanku so obveznico PTT Celje imetniki ponujali po tečaju 99,5 (1,6 odstotne točke višje kot je bil enotni tečaj v petek), vendar povpraševanja ni bilo, v petek pa je bilo za 60 tisoč tolarjev prometa po tečaju 98,0. V ponedeljek so to obveznico imetniki ponovno ponujali po tečaju 99,5, tokrat pa se je pojavilo tudi povpraševanje, vendar po tečaju 97,5, zato do sklenitve poslov ni pošlo. Z obveznico PTT Ljubljana so bili v sredo, četrtek in petek sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 78 tisoč tolarjev po tečaju 100,0. V ponedeljek pa so jo imetniki ponujali po tečaju 103,0. Z obveznico PTT Nova Gorica so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 914 tisoč tolarjev po tečaju 96,2 (kar predstavlja 2,4 odstotne točke višji tečaj kot v petek, vendar so bili tudi prejšnji četrtek sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 96,2). V sredo so imetniki to obveznico ponujali po tečaju 97,0, v petek že po tečaju 101,0, v ponedeljek pa po' tečaju 102,0, vendar povpraševanja po njej ni bilo.
Z obveznico VIP 1 so bili tudi v tem tednu sklenjeni v glavnem aplikacijski posli (kar se dogaja že takorekoč vse od pričetka kota-cije), in sicer v torek v vrednosti 413 tisoč tolarjev po tečaju 103,7, naslednje tri dni pa vsakič v vrednosti 414 tisoč tolarjev po tečaju 103,8. Tudi v ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 414 tisoč tolarjev, tokrat po tečaju 103,9.
Prosti trg - redne delnice
Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Dadas iz 191784 padel na 188500, ko je bilo za 754 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 191628 pri več kot 1,7 mio tolarjev prometa, v četrtek pa ponovno padel, tokrat na 189000 (več kot 1,1 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 192183, ko je bilo za nekaj manj kot 1,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 190830 ob prometu 954 tisoč.
Enotni tečaj delnice Finmedia je |
Proti koncu poletja
okrog kmetije
Poletje počasi odhaja, dnevi so krajši, noči hladnejše, zjutraj nas preseneti megla, večje dežja... Vse to so drobci vsakdanjega življenja, ki nas opozaijajo, da poletje odhaja in prihaja jesen. S tem pa tudi odhaja čas počitnic in manj napornega dela. Zopet gremo naproti novim nalogam, značilnim za ta čas. Vsako delo je nekako vezano na delovni čas, pa naj je to delo v tovarni ali na
kmetiji. Vsak letni čas ima svoje
Poletno-jesenska opravila v okrasnem vrtu. V vročem avgustu so to predvsem vzdrževalna dela, september, oktober in začetek novembra pa so namenjeni predvsem presajeva-nju in sajenju. Ko popusti avgustovska vročina, je čas za setev trate na novo urejenih zelenicah. Trave se v tem času hitro in dobro ukoreninijo in že utrjene pričakajo zimo. Če smo že urejeno zelenico čez poletje redno negovali in gnojili, jo
značilnosti.
- skico. Brez tega bo parcela prej videti neurejena kot urejena. Pri tem moramo upoštevati rastne razmere na vsakem prostorčku, ki ga bomo zasadili. Poleg tega so drevesa in grmovnice nekakšno trdno ogrodje našega okrasnega vrta in mu dajejo trajno podobo. To trajno podobo popestrimo z raznim sezonskim cvetjem. Temu primerno moramo izbrati rastline. Če okrasnih rastlin ne poznamo dovolj dobro,
L '
»s
*
.. - , 4
BOI



Gospodinje izkoristijo prav vsak prostor, da pokažejo bogato cvetoče rože. Tudi tale samokolnica Pri Mulečevih v Šratovcih je vsa cvetoča.
v tem času samo še redno kosimo. Začnemo lahko tudi z delitvijo že odcvetelih trajnic, ker se bodo do zime utrdile in spomladi uspešno rastle. Pomembno je sušenje in shranjevanje cvetov, plodov, semena za zimsko popestritev naših prostorov. Avgustu je čas za rez žive meje. Ne smemo biti prepozni, ker potem les ne dozori in lahko pride do zimskih poškodb le-tega.
Jesen je najprimernejša za sajenje in presajevanje okrasnega grmičevja, drevnin, trajnic. Ko se lotimo tega opravila, pa naj je to ureditev vrta čisto na novo ali samo presajevanje, ne pozabimo na idejni načrt
4 94 i
nah se to lepo vidi - pri teh smemo pozabiti prerezati juto-vine (mreže).
. Zdaj posadimo tudi čebul’ niče, hijacinte in narcise nete-liko pTej (septembra), tub’ pane, krokose in hruške P1 v oktobru. Ne smemo pozabiti, da gomolji in čebulice nekaterih cvetlic ne prezimijo na ptl1 stem in jih moramo pred m" shraniti v klet (dalije, gladil kane, frizije...) Oktobra"1 novembra posadimo še vrtu" Sadimo jih po prvi slani." izkop prej ni možen. S"" jih lahko tudi zgodaj sponi".' Pred zimo je potrebno ob"" vejše in mlajše sadike za*1 Pred suhim zimskim mr" (vrtnice, hortenzije, rodo^ drone, azaleje...). To " dimo z listjem, šoto, pre" hm hlevskim gnojem, slam° ^bjem.
Jesenska opravila v sad njaku. Prvo opravilo je " obiranje sadja, toda Precleje. tega lotimo, moramo pM dati prostor, kamor bo shranjevali obrane sadeže-meren je hladen, mračen", štor, kjer ne zmrzuje, in ' lahko zračimo. Zračna" naj ne bi bila nižja od"" temperatura ne nižja od" višja kot 6 stopinj. V bM shranjujemo poljščin m v ker se sadje naleze nep^ nega vonja. Shranjujmo zdrave plodove, ki niso ženi z boleznimi, ker v skladišču najprej širijo i
Do srede septembra je r saditev jagod. Če j" jeseni, lahko naslednje le pričakujemo nekaj pn^ Pazimo na primerno r" sajenja (25-30 cm), med
VSEM OBISKOVALCEM 32. MEDNARODNEGA KMETIJSKEGA SEJMA V G. RADGONI
V dneh od 20. 8. do 28. 8. 1994 poslujemo tudi na Kmetijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni v hali B (pri glavnem vhodu)
-	ugodna menjava deviz;
-	možnost vseh plačil;
-	potrošniška posojila;
-	vse informacije o banki in možnosti sodelovanja z nami.
Obiščite nas. Na sejmu poslujemo vsak dan od 9.30 do 18. ure.
Creditanstalt - Nova banka d.d.
Z nami do uspeha
v torek iz 110000 padel na 105260, kar je predstavljalo padec tečaja za 4,32 odstotka, prometa pa je bilo za 421 tisoč tolarjev. Naslednjega dne so bili v vrednosti nekaj manj kot 2,8 mio tolarjev sklenjeni aplikacijski posli, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 111840 (+6,26 odstotka). V četrtek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat za 6,62 odstotka na 104438, ko je bilo za 836 tisoč tolaijev prometa, v petek pa ponovno poskočil na 110556 (+5,86 odstotka) pri prometu 995 tisoč tolarjev. V ponedeljek sta se tečaj povpraševanja (104500) in ponudbe (109500) razlikovala za 5000 SIT, zato prometa s to delnico ni bilo.
Nespremenjeni enotni tečaj (12000) je v sredo in četrtek zadržala delnica LEK, skupno pa je bilo za 470 tisoč tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil za 3,71 odstotka na 12448, ko je bilo za nekaj manj kot 2,5 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa padel na 12366 ob prometu 532 tisoč tolarjev. Božjnovič Tončka
PRIHODNJI TEDEN PRILOGA’
Danes objavljamo pod znakom Naj... kmetija 94 še zadnji prispevek, ki govori o jesenskih opravilih pri urejanju okrasnega, zelenjavnega in sadnega vrta ob kmetiji.' Prihodnji teden bo izšla vestnikova. PRILOGA NAJ... KMETIJE 94, v kateri bomo predstavili prvih deset najvišje ocenjenih kmetij, strokovnjaki pa bodo napisali še razne zanimive prispevke o družinskem poslovanju, izobraževanju in življenju vaške skupnosti. Sklepna prireditev in podelitev priznanj bo 4. septembra.
bbp
Lesena korita za rože ob poti na dvorišče nejša kot betonska, še posebno, če jih izdela tako kot pri Simoničevih v Iljaševcih. bbp
jih prej spoznajmo in se šele nato lotimo sajenja.
Septembra in oktobra sadimo iglavce in nekatere listavce. Iglavce sadimo nekoliko prej, listavce pa, ko listje odpade oz. ko ga prva slana posmodi. Seveda to ne velja za ' »kontejnerske« rastline, ker te se lahko sadijo že prej (čez leto). Rastišče grmovnic moramo prav tako skrbno pripraviti kot za vrtne ali sadne rastline. Rastišče je lahko senčno ali sončno, tla pa kisla, nevtralna, prepustna ali manj prepustna. Pred saditvijo izkopljemo dovolj veliko jamo oz. prerahljamo prst, da se bodo korenine lahko nemoteno širile na vse strani. Grm naj bo posajen le tako globoko, kot je bil v drevesnici (če ni drugega opozorila). Pri baliranih rastli-
s slamo, LeS£ va«, jem- S 'doli raZlflvo vitlom P0^" tra? pomembne
rast.
sad jagod naj
obnovimo ,tobra m
Konoc sadi«10 [j-novembra t so sadne vrste, g {oM
i"
ogrodje morat«0 pdr«C/ vilno se m° * oč lAt na sajenje sadita ž.
dip1’
stran 11
kulturna obzorja
Fontana?
M’namreč, da je vse, za kar je potreben trud, Mo imenitno.	Erazem RotterdamsKi
lM”1* po vsem svetu so namenjene Personifikacije ^'•Teme so alegorične, ponavadi so to p krščanske, Ji' na primer Robbov vodnjak v Ljubljani, ah krsca
za psalmistični vodnjak življenja.
Postaiai0 fontane :	ljudi, da se odžejajo
*vega izvira ali kar pre-jJ??®vai0 v kakovostnih < , spomenika in ob do-u ™igrah vodnih curkov, t fontana ne sodi v to is MtrXi° ~ ne P° izdelavi Jsv°)i praktični funkciji, »3. te-to ne vzamemo »o- j Panja srednješolcev ■ opiljenih izpitih. ta?5! Ponovimo mitološko i« rimska ver in Artemide, boginje ’>h 8<w/aVetn'ce nedotaknje-^nV0da (fontana) se slavne;« Z “lano v okviru naj-ttu Pagode Diane z lov-
Akteon po X1 ^0)01 na Diano pn Me °lan’ne nimfe niso njene golote % vev'.m Pogledom. Za er 'e užil pogled na '^eP0'010’ (e bi' Akteon 'izdali f11 v jolena, ki so ga ^^astnipsi.Ker se hotel
pač imenuje Diana, sta se verjetno naročnik in avtor poenotila pri zasnovi ikonografskega programa. Sama formalna izvedba je taka žalost, da ob tem sploh ne bi bilo potrebno izgubljati besed, če fontana ne bi bila javna zadeva. Gre namreč za najpreprostejšo različico prosto stoječe plastike. Kip je neskladen, telo je razpotegnjeno, prevelika glava je nasajena na predolg vrat. Tisto, kar naj bi bila tunika, se guba v nelogičnih, kvečjemu komajda dekorativnih gubah. Nenaravna debelost nog (posebno leve) kaže na elefantiazo (močna nabuhlost in otrdelost celičnega tkiva), tam kjer bi morale biti roke, je nekaj, kar še najbolj spominja na pristrižene perutničke. Dianina atributa, lok in tulec (ker pač morata biti, da kipa ne bi zamenjali s kako drugo mitološko osebo), je avtor »nalepil« na njen hrbet in še to do nespoz-
barvn" in J ‘Mek^n0 Popravljeno Q6 C rava"' In ker oživ-HE na naši I® ekou.*anio na ' ’ da 0 tem ne Sk'h sestank-r'b Pol'*'čn'h s,ankih ln forumih.
in izgubi pozitivne spremljajoče učinke, podtalnica pa se znižuje in nevarnost suše se povečuje.
Zaradi načrtov o nadaljnjem izkoriščanju Mure je potrebno posebno paziti, da se domača in mednarodna -sredstva za podporo in razvoj na tem področju porabijo gospodarno, predvsem pa ekološko utemeljeno in dalnovidno. Načrte je potrebno snovati tako, da bo kakovost življenjskega prostora
-M
A?
VK;, ■ m na-
\>f% t' ena XX11 rek’ Mura S ah 'n bioio^odovinski, Hv X ^PreteH' Zgled do'
!n Člov??«3 s°žitja Sk°zi VMril^ sPrern|(e.reka 2 na-avPlodnolajOČ'm' Pro' tnur-
V°j° str 0 Je delno 'Qa,iiCo ^ben t^S0- Vpliv SSV JiroU V Povezavi X X «b X° čas zelo Soh Podi1^^’ ki k|?sd' so na Xra’ te 'jala inph Je reka tudi iSXirJesa j, „ bogastvo S^PoIl^Osm^P^vijenih XPa so?b^ali za^en^n'co ob
'h	na-
£ X Je 2arad°ka'n' raz-^Sitn mno8okrat8OSP°dar-oA h n° 1 Prezrt. tM>4Xio Up r
k Je°eKa „ 'zseka-K®1'1 b,So ^^innte-Xa> B>0 in ^trofa'no X?XX Up teološko S * sta' »vposjed]ekon, 'n dolgo-C X rahOČ',no P°-|)N|X be Prostora smo
in Jo Je tok b P0Plavnih * rek« hitrejši
za vse organizme ugodna in trajpa.
Rad bi razložil bistvo in pomen poplavnega območja reke.
Kot eden redkih evropskih narodov Slovenci poplavno območje rek in potokov poimenujemo
s povsem samosvojim, izrazom
»loka«. V svojem bistvu je loka
izjemno produktiven organizem. Pas, ki se razteza vzdolž reke, sestavljajo rečna struga s stranskimi rokavi, prodišča in peščene stene, pas pionirske vegatacije, poplavni gozd in mrtvi rokavi. Ko pa preide v travniško loko z drevoredi, živimi mejami, studenci, potoki in obširnimi travniškimi površinami, oblikuje enega najbogatejših ekosistemov, ki jih poznamo v kulturni krajini. Tega je skozi stoletja oblikovala marljiva kmečka roka, kmečki um pa je z veliko pronicljivosti jemal in koristil bogastvo rečne dinamike. S svojim delom so ljudje na naraven način bistveno pripomogli k večji raznolikosti in bogastvu pokrajine.
Danes se je nabralo že mnogo izkušenj zaradi posledic polpreteklih posegov in smemo se upravičeno bati in protestirati proti ne dovolj premišljenim ukrepom na reki Muri, ki navsezadnje tudi ekonomsko ne bodo imeli željenega učinka.
Absurdno je, da posegi za ekonomsko in ekološko nesmiselno uravnavo enega samega kilometra reke dosežejo 500 tisoč DEM, enega samega melioriranega hektarja pa do 10 tisoč DEM. Ta pa kot umeten sistem, ki mu je samozadostnost tuja, že v najkrajšem času potrebuje za vzdrževanje ogromna finančna sredstva.
Sicer pa moram poudariti, da gresta ekologija in ekonomija dolgoročno zanesljivo z roko v roki.
Dr. Bojan Korošec
navnosti slabo izvedeno. Posebno izvirno je izpeljan tudi spoj kipa in podstavek spominja namreč na steklenico, postavljeno na točilno mizo. Celotna drža figure spominja na držo katatonika. »Izvir« na vrhu se razdeli na tri melanholično padajoče snope vode. Kaj pa sam izraz? Bebast obraz, ki sugerira zadovoljstvo nad vegetiranjem v svojem kamnitem bivanju. Čemu taka statična plastika, če bi moral kip Diane kot boginje lova ponazarjati prožnost ih dinamiko. Če bi se hotel imenoval Bacchus (bog vina in plodnosti), bi bila v smislu faličnih procesij taka statična plastika dobrodošla. Izrazite Dianine atribute ikonografsko in topografsko dopolnjuje tistih par naključnih brez, ki po vsej verjetnosti predstavljajo nedotaknjene gozdove. Da res ne bi bilo vse tako žalostno, vnesimo v zgodbo malce humorja in potegnimo paralelo med usmerje-valsko držo kipa in držo lokal-
Podvigi ameriških Slovencev
V knjigi Slovenian Heritage (Slovenska dediščina) je Slovenski ameriški raziskovalni center predstavil tudi ameriškega Slovenca Jožefa M. Zlatopeija, kije začel svojo kariero kot rudar, nadaljeval kot knjigovodja in jo končal kot podpredsednik velikega ameriškega podjetja Lubrizol Corporation. Se zanimivejši pa je vzpon njegovega sina Ronalda, ki smo ga prvič spoznali kot mornariškega bojnega pilota v Vietnamu in mu sledili, kot učitelju pilotov in koordinatorju številnih mornariških programov.
.V zalivski vojni je bil nato poveljnik mornariške bojne skupine USS Ranger, ki je odločilno pomagala pri zmagi nad iraško vojno mornarico. Po vrnitvi v Ameriko se je povzpel na še višji položaj kot podad-miral in šef oddelka U.S. Navy Personnel, kjer je vodil administracijo za vse uslužbence ameriške vojne mornarice. 6. avgusta letos pa je prevzel kot ameriški admiral (s štirimi zvezdami) vrhovno poveljstvo ameriške vojne mornarice na Pacifiku, obsegajoče vse enote od Kalifornije do Južne Koreje, Japonske in Avstralije. Na slavnostni prevzem poveljstva na letalonosilki USS Carl Vinson v Pearl Harborju na Havajih sta prišla tudi Ronaldov oče Jožef in mati Marija. Tako se komaj 52-letni sin slovenskih staršev, ki se pri vsem tako odgovornem delu tudi pridno uči slovenščine, uvršča med najslavnejše slovenske admirale v Evropi in Ameriki.
Vedno bolj se v Ameriki uveljavlja tudi slovenska slikarka in kiparka Lillian Brulc,
nega, laičnega, a neugodnega usmerjevalca prometa. Tako se ta naš junak lahko pohvali s tem, s čimer se noben od nas ne more, namreč da je že za njegovega življenja postavljen spomenik njegovi prostovoljni dejavnosti, in to na pravem mestu, na parkirišču in blizu križišča. Za konec se postavlja nekaj vprašanj. Čemu fontana na kraju, ki za to sploh ni primeren? Čemu tako slaba izvedba? Čemu izbor avtorja, ki za vsak problem uporablja mašila? Čemu import? Mar nimamo glede na majhnost regije presenetljive koncentracije dobrih umetnikov, ki bi, četudi so po svoji osnovni izobrazbi in usmeritvi predvsem slikarji, izvedli tako zasnovo kot izvedbo spomenika neprimerno bolje? Sicer pa brez strahu. Nobeni nimfi se ni treba bati, da ne bi utegnila zastreti pogleda na boginjo, in nobenemu naključnemu opazovalcu, da ne bi bil za kazen spremenjen v jelena.
ROBERT INHOF
ki jo Slovenci poznamo predvsem kot kiparko spomenika slovenskim rudarjem v Iron World v Minnesoti in ilustratorko knjig Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra ter občasno sodelavko pri Slovenski ženski zvezi, medtem ko bo njen že napisan življenjepis s pregledom vseh pomembnejših stvaritev izšel v naši seriji o slovenskih uspešnicah v svetu. Sedemnajstega junija je Brulčeva na svoji razstavi v umetnostnem muzeju na državni univerzi v Milwaukeeju v Wisconsinu dobila nagrado za zasluge (Award of Merit) od Slovenskega umetnostnega sveta. Njena monumentalna dela najdemo širom po Ameriki, pa tudi v Panami in drugod. Zadnjo številko umetnostne revije Christianity and the Arts pa že na platnici krasi njena slika »Women of Faith« (žene vere), medtem ko ji je urednica Marci Whitney-Schenck posvetila uvodni članek 'skupaj z več reprodukcijami njene izjemno močne umetnosti. Prof. Edi Gobec
Za zeleni jezik (66)
V prejšnjem zapisu smo bralcem obljubili nekoliko lahkotnejše jezikovno branje v obliki t.i. jezikovnih cvetk in tudi že priobčili prvo predreferendumski letak s Hodoša. Preden bomo v tokratnem zapisu objavili novo jezikovno-cvetko. pa bralcem še enkrat sporočamo, da kljub formal-.nemu izteku natečaja še zmeraj sprejemamo predloge za prevzeto besedo »body« v pomenu dela ženskega spodnjega perila. Predloge lahko pošljete v uredništvo Vestnika.
Sedaj pa torej k obljubljeni novi jezikovni cvetki. Nanjo smo naleteli v Rakičanu, natančneje na slačilnici tamkajšnjega nogometnega kluba. Med drugimi reklamnimi napisi na sprednji steni zgradbe je tudi tale:
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda teh-nica »ženska oblika od tehnik« (SSKJ V/T-Ž, str. 41), slednji pa je »strokovnjak za tehniko s srednjo izobrazbo« ali »strokovnjak za tehniko sploh« (SSKJ V/T-Ž, str. 42), kar pomeni, da reklamni napis ponuja dvoje: popravilo priprav, ki zapisujejo vrtilno hitrost, in popravilo žensk - tehniških strokovnjakinj.
Vsekakor gre verjetno za prvo tovrstno popravljalnico pri nas, vsaj kar zadeva popravilo tehnic. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, katere okvare tehnicam odpravljajo v njej in katere postopke pri tem uporabljajo, kakor tudi, kako so na to konkurenčno ponudbo reagirali zdravniki. Sicer pa: če so se popravila tehnic obnesla, bo verjetno treba sčasoma dejavnost razširiti na vso žensko populacijo (gospe naj nam odpustijo uporabo tega nelepega statističnega pojma).	* FRANCI JUST
Indijanci severne Amerike - nekoč in danes
Tudi v Murski Soboti smo si lahko ogledali razstavo dunajskega etnološkega muzeja Indijanci danes in nekoč, ki je že v ponedeljek odpotovala, da svojo razstavo predstavi tudi v drugih krajih Slovenije. V vitrinah muzejsekga avtobusa je predstavljena podoba o Indijancih, ki si jo je ustvarila Evropa, ko je prišla na novo celino, o njihovem načinu življenja, obleki, o otroštvu, tradicionalnem in sodobnem nakitu, tradicionalni in sodobni umetnosti ter religiji.
Namen je tudi, da predstavijo posledice stika Evropejcev z Indijanci, kako je evropska kultura vplivala na kulturo Indijancev in tudi vpliv odkritja Amerike na Evropo (hrana, tobak). Na projekcijskem platnu pa so tematizirani tudi socialni problemi, izguba zemlje, zgodnja smrtnost, alkoholizem in drugi. Obenem pa so za ta namen izdali publikacijo, kjer je natančen oris zgodovine Indijancev, območij, kjer so nekoč živeli, in rezervatov, kjer živijo še danes, kako živijo, koliko jih je, njihova nataliteta, kako se preživljajo, izobražujejo in kako poskušajo ohraniti svojo izumirajočo kulturo.
Kustus Manfred Hainz je povedal, da je zbirka, ki jo predstavljajo, le delček zbirke,
kulturni koledar
MURSKA SOBOTA: V Galeriji je od 8.8. do 2.9. razstavljen izbor iz zbirke iz obdobja od 1972 do 1994.
MURSKA SOBOTA: V spremljajočih prostorih grajske dvorane si do 31. avgusta lahko ogledate razstavo Arhitektura - oblikovanje, avtorja Andreja Gomboca, študenta arhitekture.
BOGOJINA: V nedeljo, 28. avgusta, bo ob 19. uri otvoritev razstave Življenje in delo dr. Vilka Novaka (ob 85-letnici rojstva).
IVANCI: v nedeljo si lahko v ogledate ljudsko igro Begunka, ki jo bo uprizorila skupina Upanje.
LENDAVA: Lendavski zavod za kulturo, enota Galerija, pripravlja 22. mednarodno likovno kolonijo, ki bo trajala do 31. oktobra. Sedem likovnih ustvarjalcev bo slikalo mesto Lendava z okolico.
LENDAVA: Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu Maribor je pripravil v sodelovanju z arhivom Žalske županije iz Zalaegerszega in Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti IV. Mednarodni arhivski raziskovalni tabor. Srednješolci iz dvojezičnie srednje šole Lendava in Žalske županije bodo raziskovali vasi Petišovci in Trimlini ter dve vasi na Madžarskem.
Kino
GORNJA RADGONA: Ameriško komedijo GLEJ, KDO SE ZDAJ OGLAŠA si lahko ogledate v gornjeradgonskem kinu od 26. do 28. avgusta ob 18.30 in 20.30.
ki jo imajo v dunajskem muzeju. Muzej pa je zaradi obnove trenutno zaprt, zato njegovo vsebino predstavljajo s potujočimi razstavami. Potujoč muzej so nareili za to, da bi ljudem v manjših krajih pripeljali delček zgodovine. Razstva je bila najprej mišljena samo za Avstijo, kasneje pa so se z njo odpravili tudi v Slovenijo, sledili pa bosta še Madžarska in Češka.
S podobnimi razstavami v muzejskem avtobusu so začeli leta 1988, ko so pripravili razstavo o Kitajski, potem je sledila razstava o tradicionalnem in sodobnem nakitu različnih narodov, nazadnje pa so pripravili razstavo o Indijancih Severne Amerike, ki si jo je do sedaj ogledalo 49 tisoč obiskovalcev.	ANR
stran 12
vestnik, 25. avgu^s^
iz naših krajev
Lenart v
V Lukačevcih ne stojijo križemrok
Slovenskih goricah
15 hiš in 14 telefonov!
Nekatere stvari, ki se dogajajo v tej naši »lepi« Sloveniji, res niso povsem razumljive.
Pred petnajstimi leti je tekla obsežna akcija kmetijskih zadrug in organizacij, s katero so nagovarjali kmetovalce k pridelovanju jagodičevja, predvsem ribeza, malin in robid. Tudi kmetje v lenarški občini so Verjeli obljubam, daje to nekaj, kar jim bo prinašalo dober zaslužek, in se dokaj zagnano vključili v ta »posel«. Nekaj časa je res lepo kazalo. To je bilo približno pred petimi leti. Potem je naglo padla cena ribezu in naenkrat v Sloveniji sploh ni bilo več interesenta, ki bi ga odkupoval. Država pa ni reagirala.
Pridelovalci so zato začeli nasade ribeza krčiti. Nato je prišla na vrsto malina, ki jo je še prej oklestila toča in prizadela--suša. Kmetje pa niso dobili nobenih nadomestil. Letos se je sicer pojavil nekdo, ki ponuja stalno ceno za malino za naslednjih pet sezon. Ali gre spet za kakšno potegavščino? Nasada pa seveda ne moreš urediti čez noč. In da bo farsa ali, bolje rečeno, tragikomedija popolna, je letos prišla na vrsto še robida. Lani je bila cena za kilogram prvovrstne robide približno 2 DEM, na denar pa je bilo treba čakati 45 dni. Letos pridelovalci ne dobijo za kilogram niti 1 DEM. Pri prevzemu v lenarški hladilnici je bilo slišati tole pripombo: »Lani smo imeli izgubo mi, odjemalci, letos pa jo boste pač vi, pridelovalci.« To pa seveda ni res, saj je na koncu vedno prikrajšan le kmet. In prav neverjetno je, kako lahko nekdo manipulira z njim.
No, končno je le prišlo do zanimivega preobrata. Pred kratkim se je pojavila konkurenca. Kupci so prišli do pridelovalcem in jim ponujali plačilo na roke. Marsikomu se je zdelo to prav neverjetno. Kmetijsko zadrugo pa je zaskrbelo za dohodek. In glej ga, vraga! Čez teden dni so že klicali in ponujali, da bodo tudi oni plačali na roko ter da bodo prišli sami po pridelek. Od kod torej naenkrat denar in takšna ustrežljivost zadruge? Nič čudnega, če kmetje nikomur več ne zaupajo. Konkurenca je seveda zdravilo proti takim podlostim, vseeno pa bi se morala nad vsem tem zamisliti tudi država in pogledati, kaj se dogaja na »periferiji«, saj ni »vsa znanost« samo v Ljubljani.
ALEŠ LIPKO
Po petih kilometrih lepe asfaltne ceste iz Murske Sobote skozi Noršince in Mlajtince je na desni smerokaz proti Lukačevcem. Pravza prav sta vasi Mlajtinci in Lukačevci zraščeni kot siamski dvojčici. Na eni strani ozke poti, ki je asfaltirana, so namreč Mlajtinci, na drugi pa Lukačevci, tako da naključni popotnik pravzaprav ne ve, kam je resnično prispel. Takšen občutek se mi je nehote vsiljeval, ko sem prispel do predsednika vaškega odbora Lukačevci Štefana Sambta, ki je sicer že 25 let zaposlen v murskosoboški Muri, sedaj v likalnici To varne moških oblačil. Od njega tudi zvem marsikatero zanimivost o tem kraju.
Z Mlajtinci v skupne akcije
Danes so Lukačevci ena najmanjših vasi v murskosoboški občini, saj sem naštel le 15 hiš, od tega so štiri nove, eno starejšo zgradbo pa so podrli. Tu živi 53 prebivalcev, od katerih jih je okrog 20 zaposlenih, povečini v Murski Soboti, štirje vaščani delajo v tujini, preostali pa so kmetovalci. Kakih večjih kmetij v vasi ni, premorejo pa le enega obrtnika avtoličarja, medtem ko je poklic kombajnista zgolj sezonskega značaja. »Spadamo v župnijo in občino Murska Sobota, Krajevni urad Martjanci, kamor smo vezani tudi na pošto, prištevajo nas h Krajevni skupnosti Tešanovci, otroci pa hodijo v Osnovno šolo Bogojina.
Lahko se
pohvalimo, da
imamo kar 14 telefonov in 15 hiš, s čimer smo daleč nad republiškim povprečjem in je
vprašanje, vas, ki bi nov glede
če obstaja še kaka imela toliko telefona število hiš. Sicer
pa smo z bližnjimi Mlajtinci tesno povezani, saj načrtujemo številne skupne akcije. To se je
Voda jih povezuje z Moravskimi Toplicami
Sicer pa so v kraju že pred leti uredili najpomembnejše komunalne zadeve. Ponašajo se z zdravo pitno vodo, ki je po cevovodu speljana celo do Moravskih Toplic. Tako so temu znanemu zdraviliškemu in turističnemu naselju pomagali vsakokrat, ko so se znašli v stiski zaradi pomanjkanja življenjsko pomembno tekočine. »Za to uslugo pa nam Moravske Toplice vzdržujejo zajetje, zato nam ni treba plačevati vode, ampak le porabo električne energije. Oboji imamo na ta način korist, kar je gotovo v skupno zadovoljstvo. Pred nekaj leti smo uredili tudi ulično razsvetljavo, imamo pa tudi lastno gramoznico, kar nam omogoča sprotno navaža-nje gramoza na poti. Še posebno veliko ga potrebujemo za cesto do precej oddaljenega pokopališča, ki je približno 800 metrov zunaj vasi. Do tja bomo še letos napeljali vodovod, in sicer ob pomoči prostovoljnih prispevkov vaščanov. Izkop jarkov stane okrog 120
Nov blok v Radencih pripravljen za vselitev
Lepa in koristna stavba
V Radencih smo pred kratkim obiskali tudi gradbišče poslovno-stanovanjskega bloka ob Ljutomerski cesti. Delavci Pomgrada iz M. Sobote so pravkar opravljali še zadnja dela.
Njihov vodja DARKO LIVOLD nam je povedal, da bo v bližini tega bloka (blizu nove cerkve) stalo v prihodnje še več drugih stavb. Tu naj bi namreč nastal nov center Radenec. Predvidena je tudi zgraditev tržnice. Naše podjetje ima že zagotovljen prostor za gradnjo dveh podobnih blokov, ki ju bomo zgradili za trg. V že zgrajenem novem bloku pa je na voljo 5 poslovnih lokalov in 7 stanovanj. Nekatera še čakajo na kupce.
Kaže tudi omeniti, da so blok zgradili iz opeke in da je dokaj lepega videza. Vrednost naložbe pa je znašala okrog 100 milijonov tolarjev. Po našem mnenju je delo dobro opravljeno, sicer pa se bodo o tem kmalu lahko prepričali novi lastniki.
L. KRAMBERGER
Tu, kjer so delavci Pomgrada pred kratkim zgradili nov blok, naj bi nastalo tudi novo središče Radenec. (Fotografija: L. K.)
upokojenci 2 odstotka od dohodkov, kmetovalci pa 10 odstotkov od katastrskega dohodka,« dodaja Štefan Sambt.
Kapelica daje kraju poseben pečat
Podoba Lukačevec pa ne bi bila popolna, če ne bi omenili pred kratkim obnovljene kapelice, ki jo je blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Kapelica, ki je bila zgrajena že davnega 1872. leta, je posvečena sv. Petru in Pavlu. Zvon je iz leta 1922, pred leti pa so ga elektrificirali in od tedaj se oglaša ob natančno določenih urah. 122 let stara kapelica je dobila letos povsem novo podobo, saj sta obnov-
Štefan sambt - r^-nik vaškega odbora LiMa" jo ponosen na dosežena ? prav snuje še naprej.
Znamenitost kraja je r-^ videzu vzbuja pozornost'
cev
UTRINEK IZ LUKAČEVEC - Majhna vas v neposredni bližini Murske Sobote daje občutek miru.
OBNOVLJENA KAPELICA -tovo kapelica, ki že po zunanjem M. JERŠE
Ijena tako njen notranji kot zu-

SO vaščani prg
i det. rozornost ooisKovai- lovico potre	|go tis°4 • JO
vzbujajo zlasti obnovljene	tisoč tolarje
nanji del. Pozornost obiskoval-
freske. To ter vsa zidarska in
kleparska dela, ki so jih opravljali razni mojstri, so jih stala okrog 450 tisočakov. Od tega
primaknila --tisočakov pa °
skega pr01
dobil' >z

pokazalo že pri napeljavi vodovoda in asfaltiranju cest, skupno pa deluje tudi gasilsko društvo. Ker nimamo lastnih prostorov, se vrsta prireditev organizira v Mlajtincih. Vseskozi pa nam veliko pomaga tudi Krajevna skupnost Tešanovci,« je ponosno poudaril predsednik vaškega odbora Lukačevci Štefan Sambt.
tisoč tolarjev, preostali denar pa je zagotovila Krajevna skupnost Tešanovci, ki nam vedno priskoči na pomoč. Radi bi čimprej asfaltirali pot do pokopališča, vendar je težko reči, ali nam bo to uspelo v naslednjih petih letih, ko imamo skupno z Mlajtinci izglasovan krajevni samoprispevek, za katerega plačujejo zaposleni in
PROPADAJOČ DVOREC - V Podgradu ozi-
roma že v predmestju Gornje Radgone stoji dvorec, ki ima prav gotovo kulturnozgodovinsko vrednost. Poslopje ima celo zvonik. Žal pa vse skupaj kliče k obnovi. Strop v enem od prostorov se je že zrušil. Pred vojno je bilo poslopje last g. Cacinija, potem so bili v njem nekaj časa zapori, nato je postalo last občine oziroma stanovanjske skupnosti (sedaj podjetja). Dvorec je že večkrat prišel kdo pogledat, vendar denaija za obnovo ni in ni. Kako dolgo bo še propadal?
J. KAUČIČ
S pitno vodo še ni problemov
Čeprav je pomanjkanje padavin v letošnjem poletju že povzročilo nekaj nevšečnosti v murskosoboški občini, pa to ni bistveno vplivalo na oskrbo s pitno vodo. Že vse leto približno desetim gospodinjstvom dovažajo pitno vodo in sproti evidentirajo potrebe po tej življenjsko pomembni tekočini. S cisternami civilne zaščite in vozili gasilskih društev so doslej prepeljali na najbolj ogrožena območja okrog 700 kubikov pitne vode, kar je zanemarljivo. Občani plačujejo pokrivanje stroškov prevoza, ne pa tudi prepeljano vodo, kajti del stroškov nadomestijo iz občinskega proračuna.
Spodbudno je, da zaenkrat v naj večji pomurski občini ni čutiti večjega pomanjkanja vode. Določen problem pa se pojavlja zaradi »kraje« vode iz hidrantov. Opazili so namreč, da kmetje ponekod v poznih večernih urah natakajo vodo za namakanje obdelovalnih površin prav iz omenjenih hidrantov. Pri tem namreč nastane škoda na hidrantih, ki je nihče noče povrniti. Čeprav je civilna zaščita določila hidrante za odvzem vode, tega marsikje ne upoštevajo.
M. JERŠE
Prleški’ fiičkec
Južef, Južef, stori mužek; tak bi	rtp1
skin krUšnin atekon. Pa gnes ne bodnw naVič Š^'. kritizerajmo; ve pa de kres tjeden dni že je, viin znote, tak nč tajnost, ka mojo pri s	v#l, j/
- čiglih ne grč f cirkef. Fajgl na strčhi, s P lapr6 6^ Prlečke rashicane kak krušna pčč, gda s pas ) J
Radgunski sejem je Ičtošjo Ičto kak sčsidova Pepika, kčra mč na srčdi l pOlitika’ ka bi te tč politiz’raii o sejmih. Sejmi so ci den držčvnosti ali pa viizem. „ , jcao,
Grčmo mi rajši malo nazaj! bič še je w ^jjih n°	f
cajti, gda mojo zaj Radgunski sejem, P° , se jec Prleki mlatili. Že ob pčlpetih, ob petih, ž ..pika-P^^ tl; grdbah no brčgačah: »Pika-poka-pika-P^ j pčk-pik, pčk.« Nč pik-pbk pik-pbk se J ^ogl1 gda sta mlčtila samo dvo. Trijč po s0 - zavold špota, ko je preveč šdjntalo. „sada dt^11
Pa si lehko sploh mislite, ka so P.!^»n n« pšenico no žito, hajdino, prosč, leč ,	1 s°
s cepml? Najprčt so ž jive navozili snop]	v^e ]
pje gda afgusta začčli mlotiti. Tan, ge s0 -c s" mlatili tudi po štirinajst dni ali pa v$s m ja Šdp^’^.
Gda so zmlčtili, te pa so ščpali slan1 . v gor‘c lehko pokrili slčmnate strčhe no včzah p dr&fe
Mlaci so si rdjtali hčce no vice. Dčco ppa se devetkrot s kolon pod podon bob ml° ' zmčtti!«	F F	-MO^P0’
Mlatitef je bila nčgda tak fajn, ka si »Hitro s parme viin na gtimilo,
tan na Skadji svčtlo je no kokčti še bidijo, snopje čoka na čepe!
Zčlhan Špeh pa žgajnki, repa; zrje skoče gor na kup.
Jdbošnica no žganica cepiči letijo fkiip.
■ VANČA VAS - Pred kratkim so v vasi asfaltirali prostor pred zbiralnico mleka ter cesto v naselju, poleg tega pa so obnovili prevleko na že asfaltirani cesti in zakrpali luknje na odseku ceste Tišina-Vanča vas. Dela je izvajalo pojetje Pomgrad. (F. Kuhar) ■ LENDAVA - V občini Lendava je od 26 krajevnih organizacij
Rdečega križa ostalo aktivnih le 19, Spodbuden pa je podatek, da imajo okrog 3.000 krvodajalcev, in to predvsem mladih. (J. Ž.) ■ VERŽEJ - Pred nedavnim so pripravili v Veržeju dobrodelni koncert narodno-zabavnih ansamblov in pevcev. Prireditev je bila pod kostanji na Ostrčevem trgu, kjer se je zbralo precejšnje število obiskovalcev. Program je povezoval in vodil podokničar Franc Pestotnik.. Imeli so tudi bogat srečolov, domače ženske pa so spekle krapce in kvasenice. Izkupiček bodo namenili za dograditev župnijskih prostorov, ki bodo namenjeni za skavte, domače pevce in verouk. (J. Ž.)
Zdj pa včtrjak namdžmo, zrje trčba zvčjati -iz slame spletmb si bandčro, te pa gor na svisli ž jčj!
Pika-poka-pika-poka pika-pčka-ptka-poka pika-poka-pika-pok...!
Tč van je muzika! Dere pa so kbkega 'pa jdrtko kcoj vičili mlotiti, pa je nč bijar pje tak grdo šajntalo: »Pika-pok! Pika-p
sen šd!«
Mldcofski pozdrčf!

stran 13
iz naših krajev
1 murska	sobota
- Ribiška družina Mur-Sobota je proslavila 35-let-delovanja. Ob jubileju so ^wili okroglo mizo o var-okolja, izdali pa so tudi Wo. V družino je včlanje-•kar736 ribičev, od tega 531 'M 11 članic, 53 mladinecv, ^.Pionirjev in 10 pionirk. Rihter upravljajo 315 hektar-
jev vodnih površin, od tega je 30 odstotkov tekočih voda. Okoliš je sicer razdeljen na 5 ribolovnih revirjev. Ob letošnjem jubileju so odprli Lukačev kanal in pripravili tekmovanje v športnem ribolovu. (J. Ž.) ■ ŽITKOVCI - V nekdanji
stražnici v Žitkovcih je bilo v okviru mednarodnega leta družine srečanje madžarskih in
slovenskih družin. Zanj so pripravili bogat program ljudske glasbe, kabareta in pesmi. Obiskovalci pa so lahko tudi kupili razne madžarske knjige. Seveda so na srečanju postregli tudi z jedmi in pijačo. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA
- Nizu gostišč v Gornji Radgoni se je pridružila še okrepčevalnica na avtobusni
postaji, ki jo je odprl nekdanji natakar v Grozdu Geza Kerčmar. Dober obisk kaže, da postaja lokalček priljubljen med gosti. (J. K.)
^mišljanje o profesorici Anki Zver
Po,°žijo ob K. 4 kom talente KJ Parijo ta-J ? tlko in še enega ^mu ta,ent za dta»n ’ Ta,enti so ne-Saj so nai' ? "'"taitto st? odme«jeni, ^govatj. skrbeti zanje in Sa gS"1'® Podarile ta-k vadit; Zato morate J' Se spen.3^0 Ponosni »	strogega
fantazijo, je bilo vse skupaj ena sama čarovnija. Čarovnija, ki se je zaveš šele, ko odrasteš.
Sojenice res skromno odrejajo svoje darove. Menda z njimi obdarijo samo tiste, ki si jih zaslužijo.
Profesorica Anka Zver živi naprej v svojih zgodbah, v mislih svojih učencev, katerim je privzgojila plemenit odnos do umetnosti.
Kdo ve, če ni ona sama ena od sojenic?
LILJANA ŠERUGA
■ GORNJA RADGONA
- Člani zgodovinskega društva Gornja Radgona so obiskali muzej v avstrijski Radgoni , ki hrani veliko gardiva in predmetov o zgodovini krajev tostran Mure. Med takimi eksponati sta prav gotovo tako imenovana negovska čelada in bakreni voziček, ki so ga nekoč našli pri kopanju gline v gornje-gradgonski opekarni. Avstrij-skoradgonski muzej je oprt vsak torek od 10. ure dalje, ob petkih ’ pa v popoldanskem času. Vredno si ga je ogledati. (L. Kr.)
■ TIŠINA - V ribniku pri
Gradišču je bilo tekmovanje, ki se ga je udeležilo 40 ribičev. Največ sreče je imel Anton Serec iz Satahovec, zato so ga razglasili za ribiškega carja. Dober ulov sta imela tudi Alojz Flegar in Matej Časar. (F. Ku.)
Kaj '»šilu , če bi se pri danes pa 'uhe 'e naša tovarišica M M Vedn° pripovedovala al' ko je' začu-Pitali utrujeni od 'Hrvatov, akor-inds°^eBgia. Mi, otroci, "itji i P°sjtišali z velikimi Jerali vsako njeno zdaL ko tudi sama Za£eniam razumeti, sem se naučila od z»Mkmodrosti so nosi'e tM e s sabo 'n kako Se udomačUe odt? '8rania na klavir ’	'X®. ob anekdotah
niik^i^rih glasbe in 'J k jim Ve doSodivščme, ki STov-P^tile kot otro-nam i'h ie pri' j ksljKu * kaj pripovedo-S-int? nam i’h ie z bese-hv P° toUko le’ S. s sabo žive kot
Se udomačile
Mali Mozart, užaljeni De-bussy, strogi Beethoven in mnogi drugi so odhajali z nami od klavirskih ur, postajali naši prijatelji ali sovražniki, kadar nas prsti niso hoteli ubogati.
Ste že kdaj slišali, kako so Bachu nekoč note padle v reko? Ali pa, kako je De-bussy protestno zapustil koncertno dvorano? Potem se gotovo strinjate, da postanejo težave takoj lažje, če spoznate, da se z njimi ubadajo tudi največji.
Razmišljam, koliko različnih profesorjev sem spoznala v letih svojega šolanja. Stroge in za vsako ceno pedantne, pa popustljive, na katere sem že skoraj pozabila, pa tiste, ki morajo imeti zmeraj prav.
Profesorica Zverova ne sodi v nobeno skupino. V mojem spominu ostaja kot dobra vila, ki je imela to moč, da je oživljala besede. Besede so oživele v zgodbe in zgodbe so postale življenja. Otrokom, ki gledajo z očmi pa tudi s sanjami in
Posledice suše v murskosoboški občini
Največ škode na koruzi na beltinskem območju
Vročinski val od sredine letošnjega julija do prve polovice avgusta je zmanjšal pričakovani pridelek posameznih kmetijskih kultur. Prizadeta so bila zlasti območja, kjer so plitva prodnata tla, najbolj pa obmursko območje okrog Beltinec. Kmetijska svetovalna služba občine Murska Sobota je že pripravila poročilo o globalni oceni suše v kme tijstvu, v akcijo pa se je vključila tudi občinska komisija za kmetijstvo. O vsem tem so govorili tudi na seji murskosoboškega izvršnega sveta.
■ LENDAVA - Zadnjih dveh krvodajalskih akcij v organizaciji Območne organizacije Rdečega križa Lendava (za potrebe soboške bolnišnice) se je udeležilo 43 krvodajalcev, in sicer so bili to delavci podjetij Nafta, Logo in Planika. (J. Ž.)
■ GORNJA RADGONA - Vse kaže, da število prekškov. ki jih obravnava občinski sodnik za prekrške, precej narašča.
Lani je bilo skupno število kršiteljev 3.193, v letošnjem prvem poletju pa jih je že 2.507. Naraščajo predvsem cestnoprometni prekrški. Sicer pa so morali lani kršitelji plačati 16,7 milijona tolarjev kazni in 6,1 milijona tolarjev povprečnine. (F. K.) ■ LENDAVA - Kot predvidevajo v občinskem izvršnem svetu, naj bi bila do novembra izdelana tehnična dokumentacija za celostno ureditev vinskih cest v občini. Na podlagi javnega razpisa so zaupali delo podjetju VGP Biro Maribor. Podpredsednik IS Miran Lovrin nam je med drugim povedal, da bo projektna dokumentacija vključevafa celotno območje goric od Strehovec do Pinc, stroški pa bodo znašali okrog 750.000 tolarjev. Polovico potrebnih sredstev bodo zagotovili v občinskem proračunu, drugo polovico pa bo prispevalo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije. Z deli naj bi začeli prihodnje leto. (G. G.) ■ LJUTOMER - Ljutomerska občinska skupščina je na zadnji seji sprejela tudi sklep o ustanovitvi posebne Agencije za šport. Le-ta bo skrbela v glavnem za organizirano športno-rekre-ativno dejavnost v občini, prevzela pa bo tudi gospodarjenje s športnimi objekti, ki so v lasti občine. (G. G.)
■ ČRENŠOVCI - Zaradi slabe pitne vode so se v Črenšovcih odločili za gradnjo nove vrtine. Delo so zaupali delavcem lendavske Nafte - sektorju za raziskave in pridobivanje plina in nafte. (J. Ž.)
■ GORNJA RADGONA - V radgonski občini neprestano narašča število motornih vozil. Tačas jih je v evidenci okrog 10.500, od tega je približno polovica osebnih avtov; vozniška dovoljenja pa ima blizu 12.000 ljudi. (F. K.)
■ VELIKA POLANA - Ker v vaški kino dvorani že dalj časa ne vrtijo filmov, kar nekateri zelo pogrešajo, se je v filmsko ponudbo vključila okrepčevalnica Poljana. Na njeni terasi so vsak dan predstave celovečernih filmov. Gre torej za neke vrste letni kino, ki postaja vse bolj priljubljen. (J. Ž.)
Prve ocene kažejo, da so se zaradi velikega izhlapevanja vlage iz tal rastline začele sušiti. Največ škode je na celotnem območju Splošne kmetijske zadruge Beltinci, na območju SKZ Murska Sobota pa od Rakičana ob cesti do Peta-njec in v vaseh ob cesti do Ge-derovec. Na drugih območjih in gričevnatih predelih Goričkega pa je suša prizadela polj-šine na peščenih prodnatih
mojemi poslanci
^»iKovet!
SK^u, jg?.Pijsmo, nej zato, ka bi te preveč naj Tij kak od prou;
Pto„an. Priiliu ?debrani Kbvet, s šterin ovak "'ijsli1' namd V^Up P1-'^' Pa gučatk znaš ka ka tii2d tebei Pa od vaš°ga dela prektePali U°’ Znaš’ de sm0 e^de nei s' od vi^Vami ie eti v naš°i krai'jni že Pravil Pa toča biila> štera ie dosta
Putip °rni na goricaj pa na kukorci pa ^ij^dej °dkrijla, skoro se klitij so 'akšn Rli Voh ej’ ka so naši ogenjgasilci dva žRoric11 vd Pumpati. Da se sigdar kaj ij 'žavie k te moia stara Žuška pravi, ka
He iŽe sveita- Eti prinas zaj odijo davi?-5* lidgei Pa se za Bože svel ^VM^Pravi0-133 Prav'jo, ka se je trbej S , ae bi a at' na konec svejta, do šteroga PriilikCg0 bil°u. Vb s svejtoga pijsma ”azvexx gudijo, kak je Noe do Boga
Don?”0, nai si barko rejdi, ka pre-bodej°, pa tak ti on tej P^^ija^v1^' Istina ie tou’ ka s0 se Sl avlo n ka ie tou preveč dugo delo pa Priš]0 a tou' Te da je pa do velke zavoi~ Je dal v čtm sakše stvari eden
M' ^ejvl?83 njka ne Prejde- Da je P° večnJ.aj v°da začela kapati, pa je j !de vb n J nazai hilou, je znal, ka lejko nje na S^0, Tak je zdaj zavolo njega
^zV^Se gij;113^ zemli dale ostalo.
aVal» L Z ^aškof f kojnji pri stouh od pa i. ^itici <3 $tdkala, ie prišo notri sousid , je t io tei Dromi je žuška se doj povej-
tOu ’ . Ž1 svedoki fčijo. On pravi, ka odVe^a 'st'na, ka se je tou se n gej D*°ga Pijše v svejton pijsmi, ali SdK’ ka s« fn° iakši, šteri se za Noete vb U^K^elajo kakšen čuni ali kumpi doj po t » a bi r j ie Pa tej navolen narod ton Sv Sa vido- v kakšno džonko de k elikigu%^ Pa ‘e je se krejdi, ka aržati, ge se narodi lejko fejst
laže. Te so vsi drujgi vse krij vi, samo tisti, šteri gučij nika nej, pa je tak v sebej gviišen, ka bi njimi mogli že za žijtka velki spomenijk napraviti. Če ednouk s svojin gučon tej narod zosaga, kak se nan božno pijše pa kan nan božno ide, pa so za tou se drujgi krijvi, te drgouč gočij, kak nan je preveč dobro pa preveč fajn. Ali zakoj tou tak gučij? Vinci pravi, ka nede dugo, ka de se pa nika volilo. Zna se, ka po tiston seposejdi dobro gesti pa pijačo pripravijo pa so te takšni krejdi, ka se dobro nagejo pa napijejo. Ali da si eden razumen človik od toga začne premišlavati, se njimi želoudec zača obračati pa njimi se gor ide.
Vinci kak nigdašnji delegat pravi, ka se je v našoj občini v Soboti tuj nikša kuga notri spravila. Njegova babica so prpojdavali, ka da so mali bilij, ka so njin njuva babica prpojdavali, ka so je fčijli deco Boga moliti pa da so deca več nej ščeli moliti, ka so se navolili so pravli - deca, molmo ešče en očanaš pa zdravo Marijo zatou, ka naj sousidovin krava zgijne. Tak vo vijdi tou zaj vse fkuper, ka tisti, šteri so do fčeraj fkiip norili, zaj eni ove vb ovadili. Pijtanje je zaj velko, što je več krijf; tisti, šteri kradne, ali tisti, šteri žakel držij. Tou je glij tak, kak da so prasci pri ednoj koponji, pa ta prazna grata pa te začnejo koponjo gesti.
Pijšen ti zato eto pijsmo, ka ge štejč si na sabačagi, v našoj državi ali v inozemstvi, prijdi domov, ka somo f tebej šče narod vupanje ma, ka lejko tou v rejd spraviš. Či nači nede šlo, te trbej ešče idnouk od toga referendum vb povedati, pa de te sakši človik mbu prijliko birouf biti. Ka pa naš narod sakšemi vbrvle, se ka tej obeča, tou tij najbole znaš, ovak tak nigdar ne bi bul za kbveta zvoljeni.
Lipou te pozdravla tvoj volilec Janči Bo-rojčnjek s Čurgove!
F Čurgovi na veliko mešo, 1994. leta
tleh. Menijo, da je na območju SKZ Beltinci največji izpaa pridelka pri koruzi, in sicer od 50 do 65 odstotkov, polovico manjši pridelek bo pri sladkorni pesi in strniščnih posevkih medtem ko bo krompirja manj za slabo tretjino, travinja pa za četrtino. Na murskosoboškem območju bo koruze mani od 20 do 35 odstotkov, sladkorne pese 10 do 20 odstotkov, travinj pa od 10 do 15 odstotkov. Prizadeta so tudi nekatera višje ležeča območja SKZ Martjanci. To so vasi. Vučja Gomila, Selo, Fokovci, Ivanovci, Gornji Moravci, Suhi Vrh, Andrejci in Krnci, v nižinskem delu pa delno Nor-šinci, Mlajtinci in Lukačeva. Na območju SKZ Cankova je stanje zaenkrat zadovoljivo, saj so ugotovili le manjša sušna območja, zaradi katerih ne bo večje škode.
V razpravi na seji murskosoboške vlade je sekretar za kmetijstvo Slavko Horvat zatrdil, da so nekaj škode prav gotovo povzročili tudi kmetovala gni, ker niso dosledno upoštevali navodil ustreznih po speševalnih služb in strokovnjakov. Zato se je predsednik komisije za kmetijstvo pri Skupščini občine Murska Sobota Štefan Horvat zavzel za upoštevanje objektivnih ra z gov za letošnjo sušo, za kar naj bi kmetijska pospeševalna služba izdelala konkretna merila Ob pomoči terenskih ko misij bi lahko lažje ugotovili, kdo je upravičen do pomoči.
Sicer pa so člani murskosoboškega izvršnega sveta sprejeli sklep o ustanovitvi osrednje občinske komisije za ocenjevanje škode po letošnji suši, ki bi jo sestavljalo pet kmetovalcev, po dva pre dstavmka svetovalne službe in občinskih služb, vodil pa jo bo občinski sekretar za kmetijstvo. Ti bodo popisali škodo po veljavni metodologiji in o končnih rezultatih obvestili tudi ustrezna ministrstva. Hkrati so se zavzeli, da bi dali iz slovenskih blagovnih rezerv kontingent koruze, ki bo regresirana tako iz državnega kot občinskega prora-ČUna'	MILAN JERŠE
RANKOVSKE »MANEKENKE« - Tudi v Rankovcih je vedno več zanimanja za ženski nogomet. Njihova ekipa Dobel se je pred kratkim pomerila z Ižakovci in pokazalo se je, da ne znajo pozirati le kot manekenke (na modni reviji ob otvoritvi slačilnic), ampak tudi tekati kot pravi nogometaši.	Fr-Ku
VANČA VAS - Gasilsko društvo in vaški odbor v Vanči vasi sta pripravila tradicionalno odprto prvenstvo v vlečenju vrvi za prehodni pokal KS Tišina. Najboljši so bili Rankovci pred Vančo vasjo, Borejci (zaselek Romov) itd. Drugo leto bo tekmovanje v Rankovcih.
V drugi skupini so se pomerile tri ekipe. Absolutni prvak je Športno društvo Korenjak Bakovci pred KS Tišina in drugo ekipo korenjakov.
Besedilo in posnetek: FRANC KUHAR
M KUPŠINC1 - Delavci Pomgrada iz Murske Sobote Ml končujejo polaganje kanalizacije. S tem bo uresničena dolgoletna želja krajanov po boljšem odvajanju odplak, saj je to v preteklosti povzročalo veliko preglavic. Celotna naložba stane 19 milijonov tolarjev, denar pa so zbrali s krajevnim samoprispevkom in prostovoljnimi prispevki vaščanov, nekaj sredstev pa so dobili tudi iz občinskega proračuna za sofinanciranje infrastrukturnih objektov. MJ ■M BAKOVCI - Po končani prvi etapi ureditve ulične Mi razsvetljave , kar so zaupali delavcem Elektra iz Murske Sobote, so se v Bakovcih odločili, da nadaljujejo z drugo etapo gradnje. Ta bo potekala večinoma v Malih Bakovcih, v Mladinski in Kroški ulici, za kar bodo morali odšteti 4 milijone tolarjev. Denar bo zbran s krajevnim samoprispevkom in občinskim posojilom. MJ
■ ČERNELAVCI - V novem naselju načrtujejo gradnjo vsaj enega Športnega igrišča, saj je zanimanje ljudi, predvsem mladih, za rekreativno dejavnost čedalje večje. Za zdaj imajo že pripravljeno lokacijsko dokumentacijo, trenutno pa si prizadevajo zbrati čimveč denaija iz različnih virov. MJ
stran 14
reportaže
Na padavinskih postajah od Šalovec do Vratje vasi
Srečanja z »dežemerci«
Vroči in suhi poletni dnevi so, kot kaže, za nami. In kako dolgo je trajalo, da so prišle težko pričakovane osvežitve! Ko je po več kot enomesečnem premoru le prišel prvi dež, bi človek najraje kar stal zunaj, da bi mu dežne kaplje sprale s telesa ves minuli pot in bi se po dolgem času naužil hladnosti. Tudi možganom je to dobro delo, saj nam je dalo idejo, da bi kazalo obiskati dežemerske oziroma padavinske postaje v našem okolju in v prvi vrsti ugotoviti, kako je (bilo) s tem ljubim dežjem. Podali smo se torej na pot in na kraju samem zvedeli še marsikaj drugega.
Na zemljevidu Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije je v Pomurju označenih 9 padavinskih postaj, in sicer Trdkova, Mačkovci, Kančevci, Vučja Gomila, Cankova, Kobilje, Srednja Bistrica in Veržej. Dežemere pa imajo tudi na agrometereoloških postajah, ki so v Šalovcih, Murski Soboti, Gornji Radgoni in na Jeruzalemu.
Cvetovi prej, žetev kasneje
Nismo šli čisto v vse naštete kraje, ampak smo naredili izbor po načelu čim večje razpršenosti od goričkih bregov do Apaške kotline in Murskega polja. Najprej pa smo se podali na najsevernejši konec Pomurja in tudi Slovenije - v Velike Dolence, kot je napisano na prej omenjenem zemljevidu. A smo že na poti zvedeli, da v Dolencih (nekoč so se delili na Velike in Male) ni več takšne postaje, temveč da so jo preselili v Šalovce, oziroma, še bolje rečeno, v zaselek Kutoš. Tam je dpma tudi KAREL SVETEC. pogodbeni sodelavec Hidrometereološkega zavoda Republike Slovenije in naš prvi sogovornik.
»Pri nas so uredili to postajo leta 1977, prej pa je bila pri Talaberje-vih v Dolencih. To je približno poldrugi kilometer od tod. Tam je bila doma tudi moja žena Marija. Ko sta njena starša umrla, so nas prosili, če lahko naprave preselijo k nam. Pristal sem na in tako že 17 let merim količino padavin, temperaturo zraka in jakost vetra ter opazujem razvojne faze rastlin, saj je pri nas tudi fenološka postaja.«
Penologija je ena od vej biokli-matskih znanosti, ki se ukvarja s proučevanjem letnega razvojnega biološkega cikla rastlin. Gre predvsem za opazovanje in zapisovanje podatkov. Karel počne to za gozdno drevje in grmičevje, detelje in trave, poljske posevke in sadno drevje. Tako je letos, na primer, ugotovil, da je v njegovem sadovnjaku oziroma okolju najprej zacvetela marelica, in sicer že 19. marca, medtem ko se je to zgodilo lani šele 5. aprila. Češnja je pokazala prve cvetove 27. marca, lani pa šele 15. aprila. Letos je bila
Kristina Režonja iz Vratje vasi je ravnokar pregledovala poseben koledar, ki jim ga vsako leto pošljejo s Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, in vnašala podatke v poročilo.
bil tudi konec dolgega sušnega in vročega poletja. Letos je bilo podobno, le da je prej padlo precej več dežja, tako je bilo vlage v nižjih plasteh dovolj. Nameščen je tudi merilnik za merjenje realitvne zračne vlage.
In veter? Zaselek Kutoš’ je na hribu, zato tam skoraj vedno vsaj malo piha. To je kot nalašč za sušenje dobre goričke šunke. No, kakšnega zelo močnega vetra, ki bi ruval drevesa in razkrival strehe, pa tam že nekaj časa ni bilo. Njegovo moč pa mora Karel pravzaprav določiti po občutku, tako da opazuje listje na drevju ali upogibanje vej. S tem lahko določi samo stopnjo vetrove moči. Letos je bila najvišja 5. Kakšen veter piha (ali severnik ali zahodnik ali...), pa mu kaže posebna naprava.
Prav tako je na Kutošu naprava za radiološki nadzor okolja, ki jo je namestil Inštitut Jožefa Stefana iz Ljubljane. V njej je poseben trak, ki ga pregledujejo'vsakih 6 mesecev. Kakšne so ugotovitve, Karlu ni znano. Preppčan pa je, daje tam okrog zrak dokaj čist.
Kako se meri dež?
Tako je skoraj gotovo tudi v Vučji Gomili, kjer take naprave sicer ni, temveč je nameščen le de-
Kraji:	‘količina dežja 1993				‘količina dežja 1994			
	april	maj	junij	julij	april	maj	junij	julij
CANKOVA	48,4	30,7	80,9	53,6	100,0	57,2	112,0	63,0
VRATI A VAS	26,0	38,5	»,7	71,4	108,9	45,8	1503	53,3
SREDNJA BISTR	21,2	14)0	19.9	49 D	; 75,7	44,7	84,7	49,1
VERŽEJ	•28,9	24,1	313	54,7	117,5	62,1	148,9	77,9
MURSKA SOBOTA 31,9		38,9	68,4	49.5	122,3	31,9	94,4	57,7
(♦ K zapisanim Številkam je treba dodati litrov na kvadratni meter.}
torej krajša zima in drevje je prej pognalo kot lani. Drugače pa je bilo z žetvijo. Zaradi suše je lani pšenica dozorela okrog 5 dni prej kot letos, tako da so jo začeli žeti 10. julija, letos pa 15. julija.
Na Kutošu je tudi merilec temperature zraka, in sicer v posebni leseni hišici, torej v senci. Skala se je letos dvignila najvišje 10. avgusta okrog 14.00, in sicer je pokazala 33 stopinj Celzija. Lani ob istem času je bilo le 25 stopinj. Takrat je namreč 5 dni deževalo, zato se je ozračje ohladilo. Tedaj je
žemer, in to na dvorišču Jakiševe domačije. Gre torej le za padavinsko postajo, kamor se vsako jutro običajno napoti gospodinja Zorka. V primeru da je v zadnjih 24 urah deževalo, je treba ugotoviti, koliko vode se je nabralo v posebni kanglici. To pa stori tako, da jo naliva v stekleno »epruveto«, ki se ji strokovno reče menzura. Na njej je vgravirana skala, s pomočjo katere potem »odčita« (v milimetrih), koliko dežja je padlo. Na ta način opravljajo svoje delo vsi drugi dežemerci. Ali je Zorka zapisala kdaj
v svoje poročilo kakšen rekorden podatek, nas je zanimalo. Skupaj smo prelistavali poročila in ugotovili, da bi bil to lahko letošnji 29. junij, ko je padlo v zadnjih 24 urah kar 96,4 litre dežja na kvadratni meter. Za primerjavo kaže zapisati, da je julija deževalo 9-krat, vendar je bilo mesečno povprečje le 54 litrov dežja ha kvadratni meter. Toliko oziroma za 3 litre več pa ga je nalilo med nevihto 12. avgusta. V poročilu za letos je dvakrat omenjena tudi toča, ki pa je padala le na nekaterih manjših predelih okrog Vučje Gomile, tako da tam ni naredila takšne škode kot v okolici Tešanovec in Bogojine.
Padala je oglata toča
Skoraj neverjetno je, kako so lahko podatki različni od ene do druge postaje. Kot nam je povedal 83-letni JOŽEF PRASL s Cankove. je od 7. ure 12. pa do 7. ure
Kaj je to dežemer, nam je skušala kar najbolj nazorno pokazati in razložiti Zorka Jakiša iz Vučje Gomile.
Precejšnje razlike
V Vratji vasi (v Apaški kotlini) smo zvedeli, da je tam »vremenarka« KRISTINA REŽONJA, 68-letna upokojenka.
»Še pred dvema letoma je bila postaja na Vratjem Vrhu. Ko pa se je prejšnji opazovalec odselil v Maribor, so prišli k meni in me nagovorili, "da sem to delo prevzela jaz. Ampak samo padavinsko postajo, ne pa tudi opazovanje rastlin (fe-nološka postaja), ker bi mi to vzelo preveč časa. Delo in skrb pa še zdaleč nista poplačana. Poleg tega



-




I;
||||
Največ vsega pa je seveda v Rakičanu, kjer j n#1I1 je P Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Mira GO	za s»
dala, da so na tej postaji merilniki (avtomats # za ugota sevanje, temperaturo zraka in zemlje, merilna 1 hlaiievanjem
-	■	............Mra v novezavi Z ^“‘Liosti sl"1'

a
izhlapevanja vode, merilnik vetra v povezavi ;akost'« naprava za radiološko sevanje, merilnik za “S stiski®0®3 jakosti vetra, dežemer. snegomer, merilnik za zrac	,
---------------------4— Kot izreden vre^P
H S

r
V Šalovcih je eno od večjih postaj Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije, saj je Karel Svetec odgovoren za ugotavljanje in spremljanje podatkov o padavinah, temperaturi zraka in zemlje ter razvojnega stanja rastlin.
sedaj ne morem skoraj nikamor oditi za dalj časa, razen če bi me kdo hotel nadomeščati.«
Ko je letošnjega 28. junija padlo v Vučji Gomili skoraj 100 litrov dežja na kvadratni meter, ga je ona izmerila le 27 litrov. Včasih so precejšnje razlike že na majhni razdalji. Večkrat se, na primer, zgodi, da v Zgornji Ščavnici, od koder je doma snaha, precej dežuje,
odeja debela skoraj pol metra, tako da marsikdo ni mogel v službo zaradi nespluženih cest. Ko je sneg v posebni posodi odnesel v kuhinjo, kjer se je stalil, pa je menzura pokazala, da bi bilo to 33,7 litrov dežja na-kvadratni meter.
Leta 1965 so bili v Veržeju mostiščaiji
Zadnja vaška padavinska postaja, ,ki smo jo obiskali, je bila v Veržeju. Le malokdo od domačinov je vedel, da je to res v njihovem kraju in da je tamkajšnja deže-merka MARIJA ROJNIK.
»Ne vem, kako je bilo to pri drugih, mene so skoraj prislili. da sem prevzela to nalogo. Prej je bila postaja namreč pri sosedovih Čukovih, in sicer do leta 1984. Menda je Lojzka vedno pisala v poročila, da sem jaz njena namestnica. Ker sem tedaj hodila še kaj delat.v vinograd, sem si mislila, češ naj še tam mislim in si delam skrbi s to postajo. Pa so me le pregovorili.
1987: »Meu^ esa mn vihar. Ruval je padal3 ^.Ljp električne drog0 gunW'' toča v sosednjih ^	«
Banovcih. Vmes J bllo valo. V Veržeju pa
škode.«	-a
Najvega vr«"1’
roma zemljevidih J^ jiaajo
Čilom za svoje d naplS: sarni izobešen . zaposl® Bog uzrl pla^^ je obrnil vstran®
k
(t
K
(0
Po
Na Cankovi je tudi druge zanimalo, kaj neki je to, s čimer se meri količina padavin.
13. avgusta padlo tamkaj le 8,5 litra dežja na kvadratni meter. Dokaj »hudo« pa je bilo 28. junija letos, ko je padala tudi oglata toča in luknjala strehe. Po dvajsetih letih, odkar je prevzel to honorarno delo za Hidrometereološki zavod Slovenije, Jože med drugim ugotavlja, da se je v zadnjem času precej zmanjšala količina padavin na njihovem območju, za kar naj bi bila po njegovem kriva tudi letala, ki imajo nedaleč nad Cankovo progo. Morebiti je to celo res. V poročilo pa ne vpisuje samo podatkov o dežju, ampak tudi o drugih padavinah, ki padajo na zemeljsko površino, torej še o toči, babjem pšenu, sodri, snegu, rosi, slani, ivju in megli. V ta namen se uporabljajo posebni znaki, in to tudi za druge naravne pojave (nevihta, viharni veter...).
LADA CENTER * AVTOTRGOVINA—*
ponedeljek-petek8.-16
ODPRTO
62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel. 062/640-540
PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA s katalizatorjem
•SAMARA 13003/V12.980DEM
NAJUGODNEJŠA POSOJILA
Primer:
POLOG 3.950 DEM, obrok okoli 315 DEM x 36 mesecev, možnost nakupa tudi brez pologa
NOVI in RABLJENI POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER ‘avtomehanika
deli za avtomobile:	io-letna tradicija	avtokieparstvo
^R4, ZASTAVO, LADO.	HffnriiČ vulkanizerstvo
v Vratji vasi pa pade le kakšna kaplja ali pa nič. Drugič je obratno.
V dveh letih, odkar je prevzela padavinsko postajo, v svoja poročila ni zapisala še nobenega izrednega primera glede vremenskih pojavov. Ona tudi ne čuti prihajajajo-čih sprememb, tako kot se to dogaja nekaterim. Njihov 67-letni rejenec Jože je skoraj vedno zelo živčen, cvili in se dere, ko se kaj pripravlja.
Ohranjena poročila od 1946. dalje
Več dokaj zanimivih podatkov in ugotovitev smo si zapisali tudi pri MARTINU LEBARJU na Srednji Bistrici. Tako ima ohranjeno tudi mesečno poročilo za december leta 1946, v katerem je med rugim zapisano, da je tedaj 9-krat deževalo in da je padlo skupaj 87,6 litra dežja na kvadratni meter. Leta 1965, ko so bile v Pomurju velike poplave, je v desetih dneh meseca julija padlo 114,6 litra dežja na kvadratni meter. Še očitnejši podatek v povezavi s poplavami pa se nanaša na julij leta 1972. Takrat je deževalo od 11. do 16. julija in padlo skupaj kar 301,7 litra dežja na kvadratni meter.
Kot izreden pojav je Martin opisal tudi 18. julija lani: »Dne 18. 7. proti večeru je začelo pogosteje grmeti. Pihal je močan veter, ki je izruval nekaj drevja. V sosednji vasi Dolnja Bistrica je padala tudi toča, debela kot lešniki. Povzročila je nekaj škode na poljih. Drugih sprememb na postaji ni bilo.«
Martin je tudi opazil, da je bil pred leti sneg nekoliko obarvan (menda zaradi saharskega peska). Izreden vremenski pojav je bil tudi lani 29. novembra, ko je snežilo neprekinjeno 12 ur in je bila snežna
Pri Mariji Rojnik smo se oglasili 18. avgusta. Dopoldne je precej deževalo in merilna posoda (menzura) je pokazala, daje padlo 16,5 litra dežja na kvadratni meter.
Saj je to zanimivo, le preveč je treba zapisovati. Moram pa povedati, da me vedno zelo zanima, koliko dežja pade, kadar dežuje. Prav radovedna sem. Ravno danes, to je 18. avgusta, je spet deževalo. Zjutraj ob 7.00 je steklena posoda pokazala, da je padlo 16,5 litra, zdaj pa, do 16.00, se ga je nabralo še za 9,1 litra na kvadratni meter.«
Marija pa si je zapisovala določene podatke o padavinah oziroma posledicah že prej. Ko voda v Muri preveč naraste, se namreč v njihovi kleti običajno pojavi podatlnica. Tako je bilo tudi lani 25. 10., ko je bila višina vode v Muri 4,61 metra. Zelo dobro pa se spominja poplav leta 1965, saj so morali takrat narediti po dvorišču lesene mostičke, da so lahko kam šli. Zato je bilo videti, kot da bi bili mostiščarji. O tem hrani tudi fotografijo, za katero pa ni želela, da bi jo objavili v časopisu. Velika poplava je bila spet leta 1972,.vendar so do takrat še nekoliko zavozili grunt, tako da ni bilo tako hudo kot pred 7 leti.
Tudi Martin
strice nam^^asneJ^Z šen je d^eija nesel s pods««^
nfh vremenskih P° postaj
sogovrnica .1	, ia, ,
opazovalka P°'e^
VIČ, ki na®„ v glava^lni^i iovap^a^ tizirana m P°dp imaJ° Liinfi kljub vsemu PaMeddrugidlJ< »ročnega« d«'a/ doloM X
MuršČak, to ^ometr^^ liivost	J
med drugim '	kar 2
Celzija (v ' A kordno ste’ I < y 1981- in ^daj^f^ dratni meter odeja 1^2 lejša snezn 61 ^ji,f 1968; meril® Jea zelo
jim P°da^a Poče 10' /4 bilo najbolj . f0 V ‘ se je »v«
dvignilo na 3’o(j,lo t” J sicer se je to »j XX uro. fnvinaXrcS! X Prvi cve28. X16CZ pokazali leto 1 paJ^ W
je to trajalo -gjii p fSh > prišlo do v^^torej^p^
Tako sfflo nte^gili« ene do drug® ^int' XX

stran 15
S^avgusta 1994
za mlade
kercedez band
iiiti )«■
* til iil' J S s hi«
ato pred tremi leti’ ko Milo fak™ U?bU’ Čist° ^sozaS2°made- Kas'
Potem de at' SV°je ko' Mi s° P^ega tudi 0 drugega, tret-™ideje-p°easi s° M Drn- ?ega' da so izdali fc pr°iekt, kaseto Bela
ra^lttjete htudi po ^^,kot ilan‘ tega l,,omes^enf 'n ^°^‘vate
Projekta.
JMo ukv/6 bda se Profe-Sa z 8lasbo-Sata n X špil°v«, kajti Mi sa “ač!n bi se lahko MdoSvn"K asb’ 'n obvez-°SV°Jih poslušalcev in
Mash, ki nas oblači, ter Agencija Nota.
Obnašate se komercialno, po drugi strani pa vaša glasba ni tako komercialna.
Ni pa povsem nekomercialna, je pa edini način, da narediš kaj na tej sceni, da ljudje to slišijo. Moraš pa komercialno pristopiti k sceni. Svoje ideje moraš znati prodajati. Naša glasba je sedaj še precej mehka. Iz projekta v projekt pa upam, da bo trdnejša. Na prvi kaseti smo naredili še nekaj kompromisov.
Glede na to, da imate veliko pokroviteljev, me zanima, kako oni določajo vašo
glasbo.
Oni pri tem sploh nimajo vpliva. To je krog, kamor ne more prodreti.
nihče
Glasbo in besedila, vse pišemo sami.
In vsebina vaših besedil?
Pišemo jih v določenih trenutkih, ko razmišljamo o neka-
krena in odvisna od trenutnega »feelinga«.
To se pri besedilih tudi pozna, saj so v prvi osebi. Naslov vaše kasete je Bela ptica,
lil n* ik St
*
®o^ovlč
J^^ljev, Za n
Pta^drusi • nas Pa skr-O°i’'mamo >judi. ki sv/ 1 ie za ’ SVoJega člo-A>v.alno mizo’ pr'vaSem
Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER
POp
kar je tudi naslov pesmi. Pojete, da ste bela ptica, kar je terih stvareh. Nekaterim so ^podoba nedolžnega in pozi-všeč, nekaterim ne. So pa is- t,v"ega’ V1’ Mer?edez>- K r	To pomeni, da smo dobro,
da nismo zlo. V teh današnjih
PREDRAG MILJUŠ (KITARA)
Koncerti
Pri Ficku v Ljutomeru bo v petek, 26. avgusta, rock fe-šta, igrajo Yellow Minute, Že-lezobeton in skupina Agent’s Limited, ki bo igrala na letošnjem Novem rocku. Začne se ob 19. uri, vstopnina pa je 350 tolarjev.
* * *
Agencija Toro v Gornji
Radgoni prodaja vstopnice za
AUDIO - VIDEO - CD filSHOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465
koncerti
Novi rock, ki bo od 2. in 3/ septembra v Ljubljani.
* * *
Za koncert Pomurje poje, ki bo 9. septembra v Gornji Radgoni, se je prijavilo že 15 skupin iz Pomurja. Gosti pa ne bodo Majke, kot so najprej napovedali, ker so v tem času razpadli. Nastopila bo skupina The Spoons, ki je pravkar izdala nov album.
časih je zelo težko. Ciljamo na mlade, pa tudi na starejše, zakaj ne? Sedaj so naša ciljna publika mladi od 13 do 20 let, pa tudi čez, samo da jih je manj. Z novimi projekti pa bomo delali resnejšo glasbo, bolj bomo razmišljali o sami glasbi, ne pa, koga bomo zadovoljili. Glasba bo bolj osnovna stvar. Poskusili bomo delati čim bolj avtentično glasbo.
Zmagali ste na 1. slovenskem rock festivalu Slovenija rock 93 v Mariboru s pesmijo Pot? To glasbenikom običajno, tako pravijo, ne pomeni veliko, pa vseeno...
Veš kako, pomembno je, da se o tebi sliši, da je afirmacija.
besedilo. Premiera bo na Kanalu A, kasneje pa se bo vrtel tudi na drugih kabelskih sistemih. Da smo lahko spot posneli, je veliko pripomogla trgovina Claudia Shop iz Murske Sobote.
Kje pa nastopate, na rock feštah, diskotekah...?
Trudimo se, gremo z glavo skozi zid. Igramo po vsej Sloveniji, res pa je, da smo v tem koncu Slovenije manj nasto--pali. V začetku smo nastopali po diskotekah, iskali smo vsak prostor, kjer bi lahko igrali. Sedaj pa so naši koncerti bolj organizirani.
Pripravljate že novo kaseto?
Oktobra bomo začeli snemati in predvidevamo, da bo v zimskih počitnicah že na tržišču.
TOMISLAV TOMMY JOVANOVIČ (VOKAL KITARA)
Drugače pa bi bilo, če bi imel ta festival, ki je še v povojih, svoje ime.
Za promocijo svoje glasbe ste za zmagovalno pesem Pot posneli tudi spot.
Za pesem Pot, ki je s te debitantske plošče, smo posneli svoj prvi spot. Ima zelo »free«
SRDAN UZELAC (BAS)
sami Vestnik
Je z vami!
K
i

»ctmik
f	■ IB je za bralca vedno
■ wHHb aktualen časopis.

Pl
Ji' tl'
je časopis, na katerga se morate naročiti!
Točilnica
prebirati, izrežite in pošljite na naslov:
Slovenska 41,69000 Murska Sobota
V nedeljo, 4. septembra 1994, ob 14. uri
?Wsani:
Hn Poštna št:..............
Sočam vestnik
VESTNIK
i . ■ ■ ■ ■ ■ B Vas bo obiskal vsak ra	kl Vam 1)0 Povedal’ kaJ,n
qvnajo z vašo usodo BOGOVI!
Š& NAJ ( “KMETIJA
ZAVRSKI FANTJE KAPELSKA FOLKLORA

IZDELOVANJE IN PRODAJA SODOV, SLAMJAČ IN PLETENK
VOŽHJASKOLESUEM
C?
Moja domača banka	■   r~i
/D Pomurska banka d.d. BBBMBBBBMMMMIMId ii i i IMurska Sobote
VLADO KRESLIN
/MLADI
DOBROTEIZ . „ KRUŠNE PECI ŠTAJERCI
v
M PRIČI IR A™ ©©O^OM®!?©®
IRC? MEnMJn	EXPORT - IMPORT

stran 16
ne zgodi se vsak dan
Skrivnost Hanibalovih slonov
Kje je Hanibal dobil slone, s katerimi je prečkal Alpe? S to zgodovinsko skrivnostjo so se pred kratkim po daljšem premoru začeli ubadati zgodovinarji v francoskem časopisu Science et Vie (Znanost in življenje). Leta 219 pred našim štetjem je slavni kartažanski vojskovodja sprožil drugo punsko vojno proti Rimu tako, da se je prebil prek južne Francije v Italijo. Za ta podvig je imel okrog 40.Q00 vojakov in čredo slonov. Hanibal je bil sijajen strateg in je vedel, da* bo s svojimi »živimi oklepnimi
vozili« psihološko strl sovražnika. Slone so uporabljali za prevoz težkega tovora, za enomesečno prehranjevanje samo enega pa so potrebovali 6 ton hrane.
Zgodovinarji ne morejo natančno povedati, kje so prečkali Alpe in koliko jih je potem poginilo. Glavna uganka tega zgodovinskega dogodka je vsekakor njihovo poreklo. V Severni Afriki jih namreč že zdavnaj ni bilo več. Če so jih hoteli uloviti, so morali prečkati Saharo in prodreti južneje do savan in gozdov, kjer so imeli sloni dovolj hrane. Na dan namreč pojedo vsak 200 kilogramov zelenja.
Zgodovinarjem se zdi precej neverjetno, da bi jih Hanibalovi sodobniki vodili čez Saharo s karavanami. Verjetno je, da so jih kupovali v vzhodni Afriki, v Mavretaniji, Senegalu ali Slonokoščeni obali, kjer še danes živi slonja vrsta Loxo-donta africana.
Tudi ob dobro načrtovani selitvi se rado kaj zaplete, tudi če v gospodinjstvu nimate pitona in sibirskih tigrov. A na Filipinih je šlo vse gladko. S pomočjo vaščanov so pitona in petnajst sibirskih tigrov iz opuščenega živalskega vrta naložili na tovornjake in odpeljali v Manilo. Piton se ni dosti upiral, morda je čutil, da bo v novem domu življenje boljše.
vrtec
Francoskim psom ni treba več čepeti v kotu, zlovoljno gledati v svet, da se gospodar ali gospodarica vrneta z dela. Triinštiridesetletni Bernard Lescoute iz Starsbounp ki je že osem mesecev brez dela, se je domislil donosnega posla. Pse zaposlenih ljudi vodi ® sprehod. Lastnikom svoje storitve zaračuna na uro, po potrebi pa vzame žival domov pod streho udira več dni. Za dvajsetminutni sprehod mora lastnik plačati 31 frankov, enotedenski penzion # štirinožca pa stane ® frankov.

Nevami Bikini
»Ne zdržim več«
Zakon legendarnega zvezdnika Kirka Douglasa je v Hollywo-odu veljal za izjemo, ki potrjuje pravilo. Na roke bi lahko našteli slavne pare, ki so zdržali v jarmu tako dolgo kot on, celih 39 let. Zdaj se tudi Kirk ločuje. Natančneje, ločuje se njegova soproga, 66-letna Anne. Ne vzdrži več. In na dan je prišlo tisto, kar je družina dolgo skrbno skrivala. Kirkov zakon v resnici sploh ni bil srečen. Zvezdnik je ženo nenehno varal, v njegovi postelji se je zvrstila dolga vrsta očarljivih igralk - od Rite Hayworth do Marlene Ditrich in številnih drugih. »A bi še nekako potrpela,« pravi zdaj zmučena Anne«, neznosno pa je postalo, da se je s svojimi skoki čez plot pred mano tudi nenehno postavljal. »Anne« ne vzdrži več, zakon je po tolikih letih propadel.
Čeravno so Američani že pred leti prenehali z jedrskimi poskusi, pa je pacifiški atol Bikini še vedno nevarno območje, četudi skušajo predstavniki ameriške vojske to zanikati.
Medtem ko so nedavno izjavili, da bodo s časom dovolili celo naselitev otočja, na katerem pa ni bilo prav veliko domačinov, je imela ekipa nemške televizije SAT-1 kar precej težav, preden je dobila dovoljenje za snemanje na območju, ki je nekoč veljalo za najbolj skrbno varovano skrivnost.
Američani so prvi jedrski poskus na otočju opravili 1. junija 1946, kasneje pa so v obdobju osmih let preskusili še 22 atomskih in celo eno vodikovo bombo. Nemški televizijci so imeli, kljub načelnemu dovoljenju, pri snemanju nenehne težave, razglasili so ga celo za »pravo kriminalko«. Ameriški upravniki sojih namreč nenehno poskušali odvrniti od snemanja, posebno pa so se upirali, da bi Nemci odnesli s seboj vzorce zemlje in morja. Meritve so namreč pokazale, da celo sevanje kokosovega oreha petkrat presega dopustno mejo varnosti za človekovo življenje. Navkljub trditvam Američanov, da otočje ne ogroža človeških življenj in da bo kmalu naseljivo, pa trdijo nemški izvedenci, da bo tam smrtno nevarno bivati še 50 let po prenehanju poskusov.
Sporočilo v steklenici
CookG^?^ ni' znamen,ti pomorščak iz 18. in Antarktiki p°benem od svojih potovanj v Avstralijo. nim so nam°	tud''Prebivalci Middlesbrougha ne.
visok snom V tem y°rkširskem mestu odkrili de steklenTa®	Z.a-197'600 dola^’ nasIovlien
To je nrvo	de)o Char)esa Oldenburga m nje?
burg je tisti l ’ denburS0V0 delo, razstavljeno v Bn«®’! ustnice n/ ' k7C ",ekoč Predlagal, naj bi postavili orja®’
liki po cejle vdre. Ci
tulbe nega,
po
Kovačovoj ulici mimo kinoja prdašje naganjajo, pa tou
s takšin glason, kak či bi 350
vdro
vozili. Najbole brnijo tisti brez auspuha. Tej so tak na glas naštelani, ka ji fčAsi cilou policaji čiijejo, posebno či se mimo policije s 120 na voro v sredini varaša tirajo. Pa se Bela pijta, či so za takše izzivanje kaj štrofani. Ci pa slučajno nega tej našteti zvočni efektof, te se pa čiroplan gor po nebi? nad Soboto prpela pa tou tak nisiko, ka se ja saki pošteni državlan more zbiditi, či slučajno zadvečara po deli malo zadremle. Z nenormalnimi zvočnimi efekti
so pa ttidi rek lamaj . živali, pa
kak konj zarezgeče. Liki namesto toga se
začnoli po radijskon mediji, Zadnje čase v ednoj reklami se čdje kak krava zamuka, ovca zamekeče, pa naj bi se b
navaden konjski prdec. Tou je nej glij grozi ka tou po radiji na vunja, liki lipou je pa ti što pri zajtrki na vtijo prdi, namesto !
posebno v posnemaj o kak prašič
člije
čiilo.
z a tou
bi
špilo popevko tedna. Gda se pa na televiziji ova,
ka
pa zvočni efekt na višini. V radosti, ka se tou čtije, ka jes pišen, pozdrav, brat Džouži
Kako dolge so noči?
Angležinja Cora Killen je zaradi dve leti trajajoče nespečnosti izgubila službo in moža, s katerim je bila srečno poročena triindvajset let. Bolehala je za narkolepsijo, boleznijo, zaradi katere se žrtev ne more pogrezniti v globoko spanje. Cori se je redkokdaj posrečilo zadremati za uro na dan, del njenih možganov je bil nenehno buden.
Danes Cora spet spi kot polh. Ozdravili so jo s tabletami, ki so bile kos motnjam v vegetativnem središču. Presenečena je. »Moje življenje je bilo neznosno,« se spominja. »Okrog sem hodila kot mesečna, govorila sem s težavo, jezik se mi je zapletal, kot da bi bila pijana. Na smrt utrujena sem bila. Legla sem v posteljo in za nekaj minut zadremala, zaspati pa nisem mogla. »Potem je začela jemati zdravilne tablete. Čez čas je postala zaspana, začutila je svinčeno težke veke. Legla je v posteljo in pri priči zaspala. Spala je tri dni. Prebujala se je le toliko, da je šla na stranišče. Nazadnje se je le naspala in zdaj spi sedem ur na noč. Cora je, odkar spet lahko spi, celo shujšala za šest kilogramov.
Pračlovek je vedri
Jamski ljudje očitno niso bili tako P^^igtno81' včasih mislili. Poznali so različna področja m em znali povezati v učinkovito celoto. Na am gOtovhi’d ve za proučevanje umetnosti kamene dobe so S pred® s0 bile jamske slike veijetno le del »multime J živZ zgodnjih lovcev. Jame, kjer so našli slike	grjetnaTL
raztresene po vsej Evropi. Skupna jim Je za izvap stika, zato predstavljajo izjemen Pros . La80?11^ glasbe. V globokih jamah Font-de 9auITia Het Juriih naslikani konji, biki, bizoni in srnjad Jab's0 slik ySe-najbolj zvočna, kjer pa je odboj zvoka sla . na mačk. To pomeni, da je akustičnost VP ,Vaii.	oVflO
bino slik kot na mesto, kamor so jih nas1 bno
Glasba, slike in ples so skupaj ustvarili P vOni ud ozračje. Med obredom so bobni skupaj z o gUBiza vali kot topot kopit in tako pomagali zbr uročiti živali in zaklinjati zle sile.
Največji dobitek
Američan Leslie Robins, učitelj iz Ford se je zapisal v zgodovino kot »najbogatejši o .nOv z« srečo. S kombinacijo za dolarje zadel	je uč
Ko je bil njegov zadetek tudi uradno p° J . dijak0 dal odpoved na šoli, kjer je delal, se poslovi tudi velešolski piknik.	. , bil vsega u b® 3
Leslie Robins po ameriški navadi m letih n1 denarja« obenem. V prihodnjih dvaindvajs^ ^{0 5 rija izplačevala po pet milijonov dolarjev dejal, da se mi je to zgodilo pri tridesetih e
zvezde vam kažejo
OVEN
Ona: Srečala boš nekoga, ki je še vedno navezan nate, pa tudi v tebi še vedno tli iskra, ki lahko kaj hitro razraste v staro ljubezen. Lahko da bo le še ena avantura, toda počasi prihaja . čas, ko lahko od ljubezni pričakuješ še kaj več.
On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, ki bo najbolj očitno pri tvojih financah. Za partnerja naj te nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra.
Ona: Ne kaži tako očitnega zanimanja za svojega novega sodelavca, saj mu lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto ti bo uspelo tudi tisto, česar sploh nisi nameravala.
On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, a bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki si ga zaradi pohlepa po denarju preveč zapostavljal. Ne bo ti žal!
STRELEC
menili1 ti1
Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko mu koncu pustil na cedilu. Morala se boi odi .-^0 P,e tveganju ponovno verjela. V službi te čaka p	.^IrZ^j
On: Naredil boš sicer ogromno načrtov.nji$ bo precej medla. Spusti se raje v kombma J v9č -lahko s skupnimi močmi naredita naphu’
BIK
Ona: Vse prehitro se boš odločila, vprašanje pa je, ali bo tvoja odločitev pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti kasneje ne bo žal.
On: Čeprav si mislil, da je vseh težav končno konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar ne misli, da se boš izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke.
DEVICA
Ona: Nad nekom boš zelo razočarana, vendar ne tako, da mu tega ne bi pozabila. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti bo dobesedno izpodnesel tla pod nogami...
On: Trma te bo pripeljala v položaj, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se rešiti da. Še najbolje bo, da se zamisliš nad svojim nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smel privoščiti.
KOZOROG
i^ a- je
Ona: Nekaj noči ne boš mirno sp p^talji t«po*5 preteklosti še vedno nekaj tlečih isk®r'^ nreživ0,a na zabavo, vendar boš konec tedna h drugačen način.	. v
On: Naletel boš na nasprotnika, ki I' Za partu® skupaj boš vzel kot še enega od izzl*° ai jztek°" ne skrbi, saj se bo konec tedna vse skup
vsem veliko bolje.
ugodno - predvsem zate.
I
DVOJČKA
Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu v nastavljene mreže ujela prav ti. In takrat ti ne bosta pomagali niti tvoja samozavest niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede.
On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej izgubljene. Nekdo ti bo povedal nadvse presenetljivo novico, ki te bo težko prizadela. In popazi malo na svoje poslovne zadeve, saj je položaj zelo nestabilen.
TEHTNICA
Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogovor, izvedela pa boš precej več kot običajne čenče. Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila nase.
On: Nepričakovano srečanje te bo razveselilo in želel si boš, da bi se še kdaj ponovilo. Tvoja prizadevanja bodo sicer iskrena, vendar nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali pa ne bodo mogli razumeti.
VODNAR
=0 tiO’ ato Pa 3mV' Ona: Nekaj dni te bo spremljala	tud1'
bolj veseli trenutki. Pusti, da se zadeva	(j p m p
pa poskusi iz nje izvleči kar največ, ra vedenju še vedno zvest.	kot
On: V prepiru boš hotel imeti tako prv na ra® v5al r pa marsikomu ne bo čisto po godu- N začrw) o načelih, ampak stori tudi kaj, da se ie-
-4
uresničevati.
RAK
Ona: Prav ti bodo prišli stari prijatelji, na katere si že skoraj pozabila. Prijetno presenečenje ti bo popestrilo običajen vsakdanjik, hkrati pa ti bo prineslo tudi obilo snovi za razmišljanje.
On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti, toda poti-hem in na skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudi z njegovo neumnostjo.
ŠKORPIJON
Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tepla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil.
On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti bo zgodila majhna nezgoda, ki bo vzrok srečanja z nekom, do katerega ne boš čisto ravnodušen.
RIBI
- st,i°<^
Ona: Ko se ti bo ponudila	.J
rokama, da ti ne uide. Prijateljice ti P r at0 s« P ti mogoče niti ne bo preveč ugaja .	nj c u
prepir,	„ toda
On: O mnogočem si imel prav.	5tvS1 ^o.
opozarjal na svojo nezmotljivost, za žal, vendar ne kaže postaviti vsega nekaj, kar ti pozneje sploh ne bo v
stran 17
za vsakogar nekaj
Bolečine v hrbtu
Ker preveč sedimo, ni nič čudnega, da se čedalje več ljudi Pntožuje zaradi bolečin v hrbtu. Mišice so povsem otrple, vendar tega običajno sploh ne opazimo, dokler nas nena-°®a ne zadane »heksenšus«. Kako omiliti bolečine?
yoč curek vode lahko učinkuje prav čudežno. Pojdimo P°d prho in usmerimo curek neposredno na boleče mesto. °*em lahko poskusimo s toplo kopeljo iz travniških cvet-
?ai sPro^ča krče in spodbuja presnovo. Proti krčem prikujejo krompirjevi obkladki: krompir v lupim sku-“?®°! ga damo v platneno vrečko, zmečkamo, nekoliko adimo in damo na boleče mesto. Potem se zavijemo J°“eno odejo in pustimo obkladek učinkovati 60 do 90 , p°skusimo pa lahko tudi z obkladkom z lesenimi koc-zardi šoka bo prekrvavitev boljša in težave bodo 'zginile.
v h k^ar se ^udi drugi dan ne moremo znebiti bolečin "jotu, moramo k zdravniku - nadloga, ki nas tare, sploh nako nedolžna.
Alkohol na dopustu
Alkohol je škodljiv:
- med vožnjo, ker upočasnjuje reakcije in povečuje nevarnost, da se zgodi nesreča;
- na žgočem soncu, ker širi žile, lahko pride do motenj krvnega obtoka, vročinske kapi ali celo srčnega infarkta.
Alkohol je koristen:
za tiste, ki nameravajo potovati z letalom, a se bojijo letenja, in med daljšo vožnjo z avtobusom;
- v dalnjih eksotičnih deželah je priporočljivo piti le vino z mineralno vodo, ker nas.alkohol varuje okužb z nevarnimi črevesnimi bakterijami.
Kuhajte z nami
Pijače v prehrani
tri stimo 1^° Pu' doma c02e same veda nrin/e	PreJ se'
^ajboH«; erno skrbimo. CLPrSkušeni na-Postavimr. S“nastih loncih Plastično V kad aH večjo sodo °n P.osodo. V pohode, d "al'Jemo toliko loncev e®a do polovice ALfkovit način: So v ° nitko vta-Si U v loncu. S v c nitke spe-Posodn,,1 , Postavljeno Voda Vodo-
V MinPrehaia P° nitki Ovlaži" j° enako‘ Tr
s stekle-kdto. c, ° 'zdatno zali-S PVk*enico, polno z vra->0°' Iz stekle-% Vna^j0 steklo le ^P^trebuje1'^ *
Kamni
Vsakemu astrološkemu znamenju ustreza določen drag ali poldrag kamen, njegovo nošenje pa varuje vaše zdravje. Če verjamete v to moč, si poglejte,
kateri je vaš kamen.
OVEN: diamant, ametist, akvamarin.
BIK: diamant, žad, opal.
DVOJČKA: opal,
rubin,
safir,
rdeči
ahat, smaragd.
RAK: biser, gqrski kristal.
LEV: diamant, topaz, rubin, oniks.
DEVICA: ahat, topaz, diamant, smaragd.
TEHTNICA: safir, topaz, korale, smaragd, biser, opal.
ŠKORPIJON: rubin, gorski kristal, opal, topaz.
STRELEČ: turkiz, ametist, topas, safir, cirkon.
KOZOROG: turkiz, safir, rubin, oniks, mesečev kamen, topaz.
VODNAR: ametist, granit, smaragd.
RIBI: ametist, akvamarin, rubin, biser, safir.
Astma
Astma je zelo neprijetna, pogosto pa tudi nevarna bolezen. Bolniki doživljajo napade, ko ne morejo in ne morejo priti do sape - zdi se jim, da se bodo zadhšili. Vzrok napada so zoženi bronhiji in krčevito napeta dihalna muskulatura. Bolnik ne more zajeti sape, organizem je pomanjkljivo oskrbljen s kisikom.
Na medicinski fakulteti v Hanovru so s široko zasnovanim testom ugotovili, da je mogoče s posebnimi dihalnimi vajami okrepiti delovanje pljuč in s tem omiliti silovitost astmatičnih napadov.
Znanstveniki so razdelili anketirane bolnike v tri skupine. Prva skupina astmatikov se je ukvarjala z intenzivnimi dihalnimi vajami za okrepitev pljuč in dihalnih mišic, druga se je ukvarjala z jogo, tretja skupina bolnikov pa je bila samo na opazovanju. Po štirih mesecih redne kontrole so zdravniki ugotovili, da bolniki, ki so se ukvarjali z dihalnimi vajami, v glavnem niso imeli astmatičnih napadov, ali so jih doživljali le v zelo blagi obliki. Pri bolnikih, ki so se ukvarjali z jogo, ni bilo opaziti ne izboljšanja ne poslabšanja bolezni, bolniki iz tretje skupine pa so imeli včasih prav hude astmatične napade.
V vročih poletnih dneh imajo še poseben pomen, saj jih telo potrebuje veliko več kot v temperaturno zmernih letnih časih.
Delimo jih v alkoholne in brezalkoholne. Danes bi spregovorili predvsem o sokovih in mešanih brezalkoholnih pijačah. Žejo si gasimo z zmerno ohlajenimi, nikoli premrzlimi, ki nam bolj škodujejo kot koristijo.
Poseben pomen v prehrani imajo sadni sokovi ali sadno-zele-njavni sokovi (npr. jabolka in korenček). Prednosti pitja sokov: vsebujejo veliko vitaminov in mineralnih snovi, lahko prebavljivi sadni sladkor (glukoza, fruktoza) ter snovi in kisline, ki pospešujejo zdravo prebavo. Sokove cenimo v prehrani vseh ljudi, zlasti otrok, športnikov, nosečnic in prebolevnikov.
Kašasti sadno-zelenjavni sok
2,5 kg opranih, očiščenih, na krhlje narezanih, neolupljenih jabolk zalijemo z 21 vrele vode in skuhamo do mehkega.
0,5 kg očiščenega korenčka narežemo na kolesca, zalijemo z 11 vrele vode in skuhamo do mehkega. Kuhamo v dobro pokritih posodah, da ne izpari preveč tekočine. Nekoliko ohlajeno zmešamo in v multipraktiku temeljito zdrobimo. Prilijemo 51 vode, dobro premešamo in precedimo skozi dokaj gosto cedilo. Dodamo 5 dag citronske kisline in 1 kg sladkorja. Segrejemo do vrelišča. Takoj nalijemo v brezhibno čiste steklenice, zapremo, najbolje z opranimi in prevretimi gumijastimi kapicami, jih za 1 do 2 minuti položimo v ležeč položaj, da se razkuži zrak v vratu steklenice. Nato jih drugo k drugi zložimo v primeren karton, košaro ali lonec ter dobro pokrijemo s kuhinjskimi prti. Šele popolnoma ohlajene steklenice shranimo v hladni, temnejši shrambi.
Pri nalivanju vročega soka ne delajmo na prepihu! Cilka Sukič
^sbene
lestvice
tujih skladb
SveIsV
- Wet Wet Wet
^kveoSNG^Roiimg Jtones
YS TALKIN'- The Beautiful South
^TO^lI*^ DAYS - Leningrad Cowboys
SlC LASS-D«u»'^0U
SKE ZABAVNE GLASBE
4 ^^JESMnajdaArh
{^nez Bončina-Benč
S	RLED - Aleksander Mežek
^AK^ARODNOZABAVNE GLASBE
2 ?LATa ’ EKRON PA z marelof
3	GpBle^MlCA P, ■ t u «
4	, PluJsk,h5
$ ^i^SETi	ROKO - Ans. Lojzeta Slaka
k^Gl R0KA'Ans. Henček
- Ans. Alojza Grnjaka
Ih. ^ANskt.AJda
Sluteno ku	- Ans. Vesna
e^kMh69^P??|ji,c do Četrtka, 25. avgusta 1994, na naslov: Merski val,
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Sn
Sem *uja.
Skladbo:
st. 34------------
|/°^a
I I "^ozaK
I tiein abavna__
I Ptii,nekf k ter naslov
Čeprav je voda eno od sredstev za odstranjevanje madežev, pa so nam marsikdaj v nadlogo prav vodni madeži. Vodnih madežev na pohištvu se znebite, če jih zdrgnete s petrolejem, s sveže ple-skanih okenskih polic in okvirjev pa, če jih zdrgnete s soljo in oljem. Madeže od vode na lakiranih predmetih odstranite s petrolejem, z nelakiranih pa z drgnjenjem z bencinom, lanenim oljem ali rumenim voskom. S poliranega pohištva jih odstranite tako, da jih zdrgnete z vrečico soli, potopljeno v olje. Vodne madeže na svili ali volnenem blagu prelikajte na narobni strani z vlažno krpo, s tafta jih zradirajte z radirko, klobuk, ki ga je zmočil dež, pa pred sušenjem zdrgnite z alkoholom.
Z brivnikom nad pulover. Pletenine iz mehke volne se rade muc-kajo. Posebno potem, ko jih nekajkrat operemo, so polne vozlov, svaljkov in kosmov. Pletenino položimo na mizo, poravnamo in pobrijemo z električnim brivnikom. Najprej porežemo grobe kosmatine z nastavkom za daljše dlake, nato z običajno fino mrežico.
Baker in kislo zelje: Bakreno posodo čistimo z zavretkom iz ki-Islega zemlja. Prevremo zelje, z vodo pomijemo in zdrgnemo bakreno posodo.
RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 646 kHz)
/ww
Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila -11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija -19 30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12 30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia .Slovenija _ 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemb Radio TtHek^SAO Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smiljo - 22 00 Vključujemo Radio Slovenija
Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza (humor in domača glasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija.
Domača žival za otroka
Otroci imajo radi živali. Toda starši naj se pred nakupom vselej vprašajo, ali je njihov malček že dovolj star, da bo znal ravnati z živaljo.
Z mehkim kožuškom in svetlečimi se očkami osvojijo živali malodane vsako srce. In tako jih tudi otroci želijo božati in se igrati z ljubkim morskim prašičkom ali zajčkom, čeprav so velikokrat še premajhni, da bi znali ravnati z njimi. Ne razumejo, da potrebujejo tudi mir in postanejo nepotrpežljivi, ker želi kožuhar jesti ali spati, namesto da bi se igral z njimi.
Tedaj ga velikokrat premočno zgrabijo, in če jih ugrizne, je začetnega navdušenja kaj hitro konec. Veterinarji svetujejo, naj predšolskim otrokom ne podarjamo živali in naj se pri izbiri tudi pozneje ravnamo po otrokovi starosti. Večina šestletnih otrok se že zna igrati z morskim prašičkom. Te živalce so mirne, ne preveč občutljive, se pustijo božati, in če se dovolj ukvarjamo z njimi, postanejo povsem krotke.
Pri desetih letih je otrok dovolj potrpežljiv za igro z zajčkom, saj že opazi, kdaj je ta razpoložen za igro in kdaj postane napadalen. Od otrokove starosti je odvisno, kako bo ta oskrboval živali. Verjetno ni odveč omeniti, da tako priljubljeni hrčki niso primerni za otroke. To so nočne živali, ki podnevi spijo in niso primerne za igro.
Nežno kozo okrog oci negujemo še posebno skrbno, saj je tako tanka, da iz podkožja ne dobiva dovolj hrane in maščobe. Uporabljamo posebno kremo ali žele, ki kožo napne in ji zagotovi dovolj vlage. Kremo vtiramo nežno, prav tako previdno odstranjujemo ličila. Pri masaži območje okrog oči le narahlo trepljamo s konico prstov. Močno sonce kožo izsuši in povzroča nastanek gubic, zato poleti zavarujemo oči in kožo okrog njih s sončnimi očali.
SESTAVIL MARKO NAPAST	MESTO V JUŽNI ITALUI	ENA 0D GLAVNIH SMERI V FILOZOFIJI	GLAVNO MESTO GRČUE	NEOKRETNOST, OKORNOST	RUŠA	REKA V ITALUI. PRITOK TIBERE	
AMERIŠKA POP PEVKA LEAR							ZEMLJE-VID
PRENOSNA SVETILKA							
GRADBENI MATERIAL, OBLIKOVAN V PLOŠČE							
ŽIVINSKA KRMA					ŠPANSKI SPOLNIK		
					IVO ANDRIC		
CENTER							
ANTON INGOLIČ \			NORVEŠKI FILOZOF (ARNE)				
			PERU				
PRITOK AMAZONKE (ANAGRAM. OPNA)					AVSTRALSKI MEDVEDEK VREČAR	MOŠKO IME	TRAVNIK, LIVADA
VRSTA GLASU				-			
AVTOMOBILSKA OZNAKA REKE			ENOTA ZA PRITISK				
			DANSKI OTOK				
JUNAKINJA ROMANA »APRIL« M. MIHELIČ				FILMSKA IGRALKA GARDNER			
				ORANJE			
KAMNIT METEORIT							
	BOGINJA SMRTI PRI STARIH SLOVANIH						
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: kvadrat, ravioli, onestep, Man, ARK, odij, Ga, pijače, Rjavina, O, Olib, Tatre, etui, as, ikrnica, Danakil.
stran 18
o tu

Koncept ureditve
6
podlistki
parka v Murski Soboti
1.	Dobesedno ob meji parka, torej neposredno ob ograjah je potrebna pešpot od vzhodnega roba parka do konca stavbe. Projektivnega biroja (od tam do konca kinodvorane namreč že je), in to je edina »izguba«, ki jo naša rešitev predvideva. Takšna pot na približno enakem mestu je že obstajala, preden je prišlo do gradbenih posegov v Kovačevi ulici. Torej ni nekakšna noviteta, nekakšen tujek, ki bi razbil ali kakorkoli drugače motil osnovno parkovno ureditev. Za njeno izvedbo ne pade niti eno samo najmanjše drevo.
2.	Prostorsko-oblikovno zasnovan stavbno-paviljonski ter vrtno-gostinski kompleks v območju prek sedanje meje parka, na vrtovih, v sedanjih stavbah ali na njihovem mestu. Poslopja, ki ostajajo in se jim ne spremeni namembnost, bi bilo zaželjeno ter smiselno odpreti proti parku.
3.	Ustvariti novo povezavo med parkom in mestom, nov vhod v park med ulico Štefana Kovača in novo komunikacijo na drugi strani, na južni meji parka. Ta novi vhod mora biti nekje sredi stavbnega niza.
Kot smo že dejali, je potrebno vsa poslopja odpreti proti parku, poslovne prostore in stanovanjske objekte predvsem z okenskimi odprtinami, a ne s sanitarnimi, marveč s takšnimi, kot parku pritičejo, svetlobnimi, razglednimi. Vsi drugi objekti pa morajo imeti vhode iz parka, kar tudi in še prav posebno velja za kinodvorano, ki ima na severu tako ali tako že široko asfaltirano pot, ki pa sedaj rabi le odlaganju smeti.
Če uresničimo naštete tri pogoje, bo odnos med parkom in mestom vzpostavljen na spoštljivem odnosu enega do drugega, tako da bodo v praku vse zahtevane oz. pričakovane vsebine, hkrati bo mesto bogatejše za park in za omenjene vsebine ter smiselnost celotne ulice Štefana Kovača, park pa še za svetlobo in življenje na jugu ter primerno vlogo in mesto gradu tako v parku kot v mestu. Dvojnost ali vsaj konec koncev zmotna želja po dvojnosti vsebine
A
Niste sami
Vestnik je z vami!
Sl. 9
v gradu bo odpravljena. Življenje, ki bo na adekvaten način vstopilo iz mesta v park oz. v park sploh, bo bistveno že s tem posegom spremenilo razmerje med tistim, kar smo imenovali interne ter exteme komunikacije. In če končno opišemo redefinirano vlogo gradu, to zadovoljivo opravimo z naslednjimi besedami: zgodovinski in kulturni paviljon v parku. Kajti sedaj ima park še eno vsebino, ki zadržuje obiskovalca, in ta vsebina zadržuje ter privablja več obiskovalcev kot grad. In tako je tudi prav, saj je grad »oddaljen«, je nekaj posebnega in ni za vsak namen.
Kar zadeva vsebinsko poglavje funkcionalnosti parkovno-graj-skega kompleksa je to vse, kar je potrebno storiti bistveno novega.
Nujno je relocirati otroško igrišče, najbolj verjetno- v bližino sedanjega tujka v svojem organizmu, hkrati pa, kar je prav tako ali pa še pomembneje, restavrirati bo možno zgodovinsko-reprezen-tativni vhod v grad, čeprav se bo seveda pri tem nujno prilagoditi novim razmerjem in okoliščinam.
Odprto ostaja vprašanje vzhodnega vstopa v grad z dvojno potjo, hkrati pa tudi odnos med majhnim parkom s spomenikom zmage in glavnim oz. osrednjim parkom. Spomeniški niz, kot ga vidimo sedaj, prav gotovo ni idealen: spomenik zmage, spomenik padlim, spomenik protestantskim pisateljem in prav na koncu grad; najprej bronasta socrealistična bojevnika, na koncu in kot popoln tujek celotnemu nizu pa prefinjeni baročni skulpturi na portalu. Mali park, ki ga popolnoma obvladuje spomenik zmage, mu absolutno definira obliko in vsebino, se z dvojno alejo pravzaprav širi vse do gradu, tako da je grad na koncu koncev tisto,
kar ne sodi v to prostorsko strukturo. In te oblikovne kolizije ne bosta razrešila niti dva para labodov v grajskem ribniku.
Kot smo odprli novo doprtino, nov vhod z ulice Štefana Kovača, je potrebno in smiselno odpreti nov vhod tudi z Grajske ulice, in to z dvorišča lovskega doma. S tem bi se na eni strani razbremenila glavna severna žila, vzporedno pa bi oživel zdaj popolnoma mrtev in zapuščen kot, ki ga v obliki črke L obdajajo ograje in vrtovi hiš v Kardoševi in Grajski ulici.’
Vse robove parka zahodno od kinodvorane in sedanjega otroškega igrišča je treba osvetliti, oživiti ter sploh izbrisati ostro mejo med parkom in pločnikom (sl. 9). Tako kot bi se lahko del pešpoti - pločnika nekje vsaj deloma pomaknil v park, tako bi se lahko tudi park s svojim zelenjem pomaknil na sedanji asfalt. Pri tem bi se še prav posebno veljalo posvetiti smiselni razmejitvi Grjske ulice in parka vse od (znova urejenega) historično glavnega vhoda proti zahodu, navsezadnje prav zato, ker naj bi Grajska ulica med drugimi fungirala tudi kot nekakšna zasilna obvoznica. Za park in njegovo dostopnost je to prava katastrofa.
Rešili smo vhode, bistvene smeri komunikacij, nove vsebine, ostane nam še sprejem. Razumljivo je, da morajo biti vsi sprejemi primerno zasnovani glede na to pač, kje so: drugače na severu kakor na vzhodu ali jugozahodu. Kakor smo že videli in ugotovili, je imel in še ali pa zopet ima vsak vhod drugačno funkcijo, drugačen pomen ter seveda s tem tudi ustrezno drugačno formo. Poleg vnovičnega oblikovanja, morebitne restavracije, vsekakor pa nikoli dovolj poudarjene pozornosti, ki jo moramo posvetiti sprejemni vrednosti starih vhodov in tistih dveh novih s Kovačeve, ki že obstajajo, je konsekventna kreacija treh bistvenih, novih, še neobstoječih vhodov vsaj enako pomembna. Gre za vhod sredi stavbnega niza v Kovačevi in za tistega iz Grajske ulice na severu, prav tako skozi naseljen prostor, in za tistega vogalnega na severozahodu, ki ga je potrebno legalizirati ter oblikovati. Osrednji problem predstavljata prva dva, ko vstopamo v park tako, da ga skozi popolnoma ali delno sklenjeno arhitekturo praktično ne vidimo. Zato je bistvo oblikovanja prav v zahtevi po samodejnem uzaveščanju, da gre za vhod v park ali da park pravzaprav sega vse na ulico.
03
N
<D
C
03
Konec
NADA
Ferdo
Godina
VRNI SE 19
'»Ajtek je največkrat kuhal čokolešnike,« je rekla Angelca.
»Tudi juho in krompir smo jedli. K strini pa sva hodila po nrleko kot vedno,« je rezlagal Bojan.
»Strina so hoteli pri nas kuhati, pa ajtek ni pustil,« je dodala Angelca.
»Se je ajtek kaj kregal?«
»Kar molčal je,« je potožila Angelca.
»Zvečer vaju je dal spet, a ne?«
»Jaz sem vsak večer jokala,« je priznala Angelca.
»Tudi po riti jo je, ker je jokala,« jo je zatožil Bojan.
Vse je torej bilo tako, kakor si je predstavljala. Ko so se zmenili, so šli vsi trije v kuhinjo. Zdaj je konec nevarnosti. Pripravila jima je zajtrk; segrela je na plinu kavo, dala na mizo kruh, iz hladilnika je vzela kupljeno maslo in suho salamo ter jo narezala na.tanke rezine. Bojanu je pripravila kruh z maslom in s salamo, Angelci pa je namazala kruh z medom. Otroka ni marala še kaj več spraševati, saj bi lahko prišel v kuhinjo Mirko.
In res je trdo odprl in zaprl vrata. Bojan je dojel napetost, ki je bila med Ajtekom in mamo. Medtem ko je jedel, je z očmi begal od enega do drugega. Angelca tega ni razumela. Drobila je:
»Mama, namaži mi še med. Ti mi ga najlepše namažeš. Pri ajteku pa je tekel na mizo.«
Od zadovoljstva je zvonila z nogami in čakala, da ji mama namaže. Vse na mizi je preletela, če je tako, kakor vsak dan, ko je mama doma. Potem pa je rekla Mirku:
»Ajtek, sedi pa jej. Mama ti je nalila kavo. Kruh si pa sam namaži in si vzemi salamo.«
Ob teh Angelčinih navodilih je Bojan na skrivaj pogledal ajteka in nato mamo. Lahko bi se ob tem zgodilo, da bi ajtek spet začel kričati. Vendar se to ni zgodilo. Ajtek je sedel za mizo, tako kakor mu je rekla Angelca.
POT NA VZHOD -
33
INDIJA
Sežigale! trupel pripadajo kasti daoam. Legenda pravi, da so nekoč v davnini varana-ški duhovniki, brahmani, našli dragulj iz uhana Šivove družice Sati. Ker ga niso vrnili, jih je bog Šiva za kazen prestavil v nižjo kasto in jim naložil delo z umrlimi.
Svojci umrlega so ■ brezizrazno strmeli v grmado in duhovnika, ki je truplo izročal ognju. Eno življenje je bilo izpolnjeno in začenjalo se je drugo. Začaran krog rojstev in smrti, neprekinjeno uresničevanje
v življenju vernega Hindujca neizmerno vlogo. Njegova predstava o nastanku vesolja temelji na kozmičnem ognju in vodi. Prav tako imata oba elementa neizmerno očiščevalno moč. Hindujec se okopa večkrat na dan, zlasti po obedih, opravljanju velike potrebe, ko zakolne, ko zagleda nekaj nečistega ... Ganges je ena najčistejših rek v Indiji. Obredno kopanje v njej reši Indijca vseh grehov, tudi za tri življenja nazaj. Kdor umre v Varanasiju, ga Šiva vladar vesolja, takoj
■■
Dim, ki označuje stopnišča, rezervirana za mrtve
drahme, božjega reda. V bližini so se podivjani psi pretepali za kos ožganega človeškega mesa. Na stopnišču nad grmadami so dostojanstveno prežvekovale svete krave. Na samem spoju zemlje in vode je delno v reki ležalo še nekaj trupel, pokritih s cvetlicami, in čakalo na zadnje očiščenje na tem svetu. Nekatere mumije so prišle na strehah taksijev, druge so prinesli na nosilih iz bambusa v prepevajočih sprevodih svojci.
Znašla sva se ob sveti reki Ganges, sveti reki, ki so ji Indijci nadeli 1108 ljubkovalnih imen. Pravijo ji čista, večna svetloba v temi, tvorka sreče... Ogenj in voda igrata
popelje v nebesa in je rešen začaranega in bolečega kroga ponovnih rojstev. Smrt v Varanasiju je za Indijca končni cilj.
V mestu omogoča dostop do reke 52 ghatov-svetih prostorov. To so široka stopnišča, ki se spuščajo v vodo in so nanizana na kakih 8. kilometrih obale. Pet jih je namenjeno sveti kopeli in so osrednjega pomena tako za prebivalce mesta kot za množico romarjev. To so namenjena živim, -druga pa so rezervirana za mrtve. Monsunska deževja in viharji spodjedajo stopnišča, zato so stavbe in svetišča nad njimi nagnjena proti vodi in počasi drsijo vanjo. Staro mesto
se nada^/e
Nad vetrovno zdi* amo za
gajo visoke, linij.	i’
ter
dobje krhke*.ih predJ pod vladavino^ ni kov. Kr<i jee
številna pa sP/i bila P°ruse^eironij niena rnoš&J . ^/8 , njega VaranM^ romanju, {^pa tud10^ /am' center aa^ nun, center >
dela Indije, P
zadnje dvorišče- s
Skrivnost
prehoda medI	^jul^ pp
v drugo zivl/e^^ vidno močjo v mo^^ vabljala
mad na stop	\f
jočo vro^°zovaia s
sva ga °P?z,up so z W gineval- J odšli P°.t Kf^. obalo reke n dejavnos (8I
zamrla. Ost^ m duji P0^ nekod umrlih. 0°'
prignali cre. °n0djero zaQtfOd sozvidnimjag^gesa^po v svete voo'šerno P°vrisKs pa so se Pr	btjh in J
njihovih črnih h^ fi^ joč skakalj t0$ti tu klludpstVne'užitke-posvetne u
Odrezal si je kruh, ga namazal z maslom in si dal nanj rezine suhe salame. Delal je tako, kakor da bi hotel v vsem ubogati Angelco. A je z navodili, kako naj se obnaša ajtek, šla predaleč. Rekla je:
»A ne, da se ne boš več kregal na mamo? A ne, da se ne boš?«
Bojan si sploh ni upal dvigniti oči.
»Jej,« je odsekano rekel Mirko.
Angelca pa se ni dala.
»Saj jem, si slep? Danes bom dosti pojedla, ker mi je mama dala kavo in mi je namazala kruh. Mama ne bo nikamor več šla,« je rekla. »Ti pa se ne boš več kregal nanjo. Ne maram tega, veš?«
»Tiho.bodi in jej,« jo je skušala Nada utišati. Bala se je, da bo sprožila prepir, ker je drezala v najbolj boleča mesta. Ne bi bilo treba dosti, pa bi se ta navidezen mir spremenil v vihar, ki ne bi prinesel nič dobrega. Seveda si tudi Mirko tega ni želel. Ker se mu je zdelo, da plazu očitkov ne bo mogel zavreti in ne bi nič pomagalo, če bi se z otrokom prepiral, je rekel Nadi:
»Dež je nehal. Za oranje ne bo mokro. V Meki bom zorah«
Mučno vzdušje je prekinil na najboljši način.
»Če boš naše zoral, zorji še strinino v Tilošu, saj ni daleč stran. Prosila je.«
Mirko je molčal. Na domačih njivah je že delal z mehanizacijo, na tujo njivo pa si s traktorjem in plugi ni upal. To je prepuščal Nadi, kar ga je sicer potihem vedno grizlo. A pri tem si ni mogel pomagati, saj ni imel pri delu na polju izkušenj. S težavo je spravil iz sebe:
»Na strinino boš šla ti.«
Bila je zadovoljna. Ne bo več ovire za razgovor. Običajno življenje se bo počasi vračalo.
Dan se je res zjasnil in je posijalo sonce. Vsa družinica je bila na dvorišču, da se odpelje na polje. Toliko zvedavih oči je spremljalo sprta zakonca. Nada je delala vtis, kakor da bi bila vstala iz groba. Po vasi je šlo naglo kot blisk: spet je doma.
Mirko je svojo jezo komaj ukrotil, saj je vedel, kako je izpostavljen. Z vsakim trenutkom mu je srd ha Jaklinovega Rudija rasel. Ni imel jasnih predstav, kaj bo storil, ko ga bo srečal. Vedel je samo, da se bosta srečala. Jeza na Nado je začela kopneti, zato pa je rasel srd na Rudija.
Nada se je odpeljala, Mirko pa je z otrokoma ostal doma in se največ mudil v hiši, da bi se skril pred svetom.
Za tako preživetim dnem je potem prišla noč. Drugega dne bo boljše, je bil prepričan, ker bodo ljudje začeli pozabljati nanju, kakor pozabljajo na vse. kar jih vznemiri.
Zvečer je seveda Nada dajala otroka spat in pri tem so si imeli toliko povedati, kakor da bi hoteli nadoknaditi, kar so v teh dneh zamudili. Mirko je šel spat, ne da bi rekel lahko noč.
Nada je bila v zadregi. Če bi se od otrok poslovil, bi to bilo znamenje, tako si je razlagala, da naj pride za njim. Zdaj pa ni vedela, kaj bi storila. Napetost bo samo podaljšala, če se ne bo premagala in šla v spalnico. Celo potrpela bo, če jo bo spodil. Tudi na to mora biti pripravljena. Zato je od otrok šla za njim. Mirko je bil v temi. Stopila je k svoji postelji in prižgala lučko. S tem mu je dala priložnost, da pove, ali lahko ostane.
Ležal je vzn^v i« -	..k
natanko ve. kaj se v^ed°^P°d^vo. Strmel je v strop. kakor vsak večer,	fr Za&la se je slačiti. Slekla se jed bigl
k^a Pritegniti. ' bekla sPalno srajco. Tega ni storila, ^Palne srajce. Pottrnjeod8/"''/ Bil ’e tak mir- da se >e Odela se je in ležala prav mv" a °det°- Postelji je pripravila že P P C r°itežave najprej pOzahl' ° Vznak kakor on in mu dala prd° e yakala je. ko pa le n°rpr]fre- Vpetosti, ki bi se zavlekla- j0l ugasnila. Soboje zajeI^ n°bene besede, se je obrnila k prn d ,lega nista videla in to^ 'V njo 'e zaveIa nekaka sprojifr molk:	‘a- 'n to Je bdo olajšanje za oba. Čez čas je P
"le ni sram, da ležef	,
H11O ie rpc
^fr^Ma/saj^e Rudii^l10 bi jo biti sram’ a kaj’ k° mkoh. J Je Rudija ljubila. Vsa je bila njegovi a
""»»s?«
"Sl upaš tajiti?™6™ ™ treba govoriti.« se ji ■
"Upam si.«1 ’ ]e naPočil trenutek
]Kar s*™ P°slušam.« P°Vedo škodoželjni jeziki, pot*01
Prepnčan; čas jn kraje	0 nJeni nezvestobi je bj
- le’ k]er sta bila, so mu opisali, pa
da tega ne bi verjel.	, oj
»Ko mene ni, delaš, kar hočeš. Imaš denar in a^pgbiP »Zakaj ne priznaš, da bi že davno lahko ostal do «
delala, kar bi hotela, ne bi imela ne denarja in ne Zadel^ga je, da ni vedel, kaj bi rekel.	p0 vSeI”
»Rekla sem ti že. Ti pa delaš po svoji glavi. Tu«1 v
>1^
teif'
si doma počel, boš šel nazaj v Irak.«	^jji
Da bi ga zlodej čimprej odnesel!
On spet ničesar.	d®21
»Povej, boš ali ne? Kaj takega nočem še en
z otrokoma in z Žakljem po svetu.«	jp ti*^
Le ga je zdramila. Poražen se je branil:	hleVe- a < j>i
»Toliko časa moram še ostati, da bo dovolj eSrnise b°
pokojnine bo treba počakati. Zgubiti jo bi bilo j^šo, P% d9® »Najprej si moral nazaj, ker ni bilo dovolj z ^pde^« M bilo dovolj za zemljo, potem ker ne bo tako velik ^ojn' pj treba zračiti, a zdaj ker ne bo dovolj za hleve
Zdelo se ji je, da se ji je posrečilo. Vedela je. pjio prepričati, da ni kriva, omajala pa ga je le, ka ^(1° samo gre!	(NadaljeVaI1
-S^avgusta 1994 stran 19
kronika
godilo se je
Med 13. in 15. avgustom je neznani storilec iz pro-Sotov tovarne Mure v Murski v Cvetkovi ulici odnesel 4kilograma kave, radiokase-in 1.200 tolarjev, 'stavbo je lahko vstopil, saj jo ^urejajo; v prostore, odko-Ct k potem onesel naštete pa je vdrl. Zaenkrat še ni "Uto,kdo naj bi to bil.
*
Domnevajo, da je osebni avto Golf, last M. G. iz Stročje vasi, zagorel zaradi kratkega
stika na Gmotna tolarjev.
električni instalaciji, škoda znaša 210.000
*
*
hedzadnji torek so policisti ®ejnem prehodu v Gornji hrvaškemu državljanu 5*nu K. odvzeli 2.100 lov-s«nabojev, ki jih je skril v prt-Punk osebnega avta. Predla-«50 tudi v postopek pri ra prekrške.
Med 16. in 17. avgustom je bilo vlomljeno v kletne prostore B. A. v Bakovcih. Storilec je odnesel ročni vrtalni stroj, električno žago, komplet viličastih ključev, dvoje klešče in 12 izvijačev. Še ga iščejo.
*
^ska mis
noči^ Žd tradicionalni s' Sob°ti s" N* pri Mur „ ^injo 7, 'zbrali najlepšo 4 g & “ K:
E>anicaaHPeška iz Za’ Nt, obe^?™31 in Doris iz v m Sabina w?k°Vna N? vasL Tak0 Pi>oglabl's'Ja kot občin-je med le-
Dori^' na’lepSa
17. avgusta ob 20. uri se je zunaj naselja Kamovci zgodila prometna nesreča, katere vzrok naj bi bila domnevno neprimerna hitrost in vinjenost voznika G. L. Le-ta se je tudi hudo poškodoval in so ga prepeljali v soboško bolnico.
*
Ljutomerski policisti so opravili preskus alkoholiziranosti voznika P. P. in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Ker pa se za prepoved ni menil, so mu vožnjo preprečili s pridržanjem do iztreznitve.
*
Zunaj Hrastovca v lenarški občini se je v petek popoldne
SO najboljši gasilci?
>^cih na Goričkem je bilo v soboto medobčinsko gasilskih veščinah, ki ga je organiziralo tam-^Ofa t > kd društvo v sodelovanju z Gasilsko zvezo M. 5 w mova”ia se je udeležilo 30 ekip. Prva mesta in % or?' krstitev na državno tekmovanje so dosegle Ta Soh,, Branoslavci med člani v A-skupini in GD Mur-^PinaG3 B-skupini; med članicami GD Vadarci (A-5$ ČeL? GD Mala Nedelja (B-skupina); med mladinci $ki. Žgavci v A- in B-skupini; med mladinkami GD ^obilje ° ^'On’rji GD Bučečovci in med pionirkami GD
J. G.
zgodila prometna nesreča, saj sta trčila dva avtomobila. Nastala je gmotna škoda za 350.000 tolarjev, povrh pa se je Ferdinand B. hudo poškodoval, trije potniki pa so dobili lažje poškodbe.
*
V soboto dopoldne je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Renkovcih ter iz miznice v kuhinji odnesel 113.000 tolarjev in 1.300 nemških mark. Policisti skušajo ugodotviti, kdo naj bi to bil.
*
Lendavski policisti so posredovali v gostinskem lokalu v Odrancih. Tam je H. S. v vinjenem stanju z nožem grozil natakarici in zahteval, naj mu postreže z alkoholno pijačo. Ker se tudi po prihodu policistov ni umiril, so ga odpeljali in pridržali do iztreznitve.
*
Na magistralni cesti zunaj Dolnjega Lakoša je 21. avgusta, kmalu po 22. uri, prišlo do prometne nesreče. Voznik kolesa z motorjem Milan H. se je peljal po magistralni cesti iz smeri Trimlini proti Dolnjemu Lakošu. Ko je pripeljal do križišča proti Lendavi, se je z nasprotne smeri z osebnim avtom pripeljal avtomobilist Anton
Slavje tudi v Gornjih Črncih
Gasilsko društvo v Gornjih Črncih je proslavilo 20-letnico. Na slavje je v mimohodu prišlo 80 uniformiranih gasilcev s 7 praporji. Po nagovorih in kulturnem programu so podelili priznanja prvemu predsedniku Janezu Greču ter članom Janezu Recku, Viktorju Jugu, Mirku Grahu, Alojziju Hariju, Milici Grečko, Karlu Baranju, Jožetu Benku, Dragu Duriču, Janezu Duriču, Karlu Grečku
in Janezu Grečku (priznanje
veterana).
F. Ku.
*lslc€ slovesnosti
jScanci, Gabege, Gančani
so ?®-letnico društva praznovali 14. avgusta.	cl
a Stefan Zaeela že dopoldne, ko so na grob ustanovitelja
tu<ii n** “anfiJa položili cvetje in prižgali sveče. Te so hjL P°s'ednjih počivališčih drugih gasilcev. Osrednja l da	gasilskim domom. Govornik Milan Filo je
».•s. oda dejavnost gasilcev vseskozi tesno povezana b s,i MačL krajše nagovore so imeli še predsednik krajevne
Trn|<,VC-' Franc Sukič, predstavnik zavarovalnice Tri-an.'n Predsednik slovenskih gasilcev Ernest E6ry, V tni ProoJ^leem podelil plaketo, priznanja in odlikovanja.
llv. abeP m pa so izvedli šolarji. '□ " sirili c,_
silske zveze Slovenije Ernest
Eory. Društvo je ob jubileju prejelo plamenico 2. stopnje, republiška odlikovanje 2. stopnje pa so dobili: Anton Sabotin (posmrtno), Marjan Horvat, Stefan Maučec in Štefan Horvat. Plaketo gasilskega veterana je dobil Jože Horvat. Pester kulturni program so izvedli mladi iz Gančan, zapeli so do-
"uep:.	------
60'letn>co dru-
N9' Tudi , nedeljo, 21. delav -em kraju so ^0»' .v dou/1' na vsek P°" ^l0®°nilna s:i en‘k obdobjih biN^Na. S NN" povodnji, 'lo ij^ala vel i ko-Uasin2 'n treba Je NvJ Nega6- Na to in še one«3 'Z dejavnosti
J°že k-°nl slavnostni N^esn^011- Na ne' 'tVpNkniSt'So imel' Pri‘ Na a Č1Si do°8ram’ ki so
$°le on Učenci p0‘ N dJ&berskN Jubileju je ?as'lsko dru-N'o St0Pije inSk° plame' N. n Nnsk sPominsko ^amp^ličia ke gasilske KT"i so dobjlj NN Ger'' viado Škr-?ože pen^er’ Štefan Kat ^'raly Jerenčer mlajši
dru^.1 0 na 70-lctnici Ga^anih? ^N^soustano-’ Jožef Sraka,
Slovesna podelitev priznanj ob 70-letnici gasilskega društva v Moščancih. - Fotografija: Fotostudio Černi
Jožef Maučec, Martin Zorko, Karel Forjan, Štefan Nemec in Ludvik Maučec. Zdaj je društvo dobro opremljeno pa tudi število članov je veliko. Na nedeljski slovesnosti je bilo 128 gasilcev z 12 prapori. Govoril je predsednik SO Murska Sobota Andrej Gerenčer. K jubileju je čestital predsednik Ga-
mači ljudski pevci in zaplesala je folklorna skupina iz Beltince. Že dan pred osrednjo prireditvijo pa je bila v gančanski kapelici maša zadušnica za umrle gasilce, beltinski župnik Jože Hozjan pa je še blagoslovil kip sv. Florijana in stavbo, veliko 80 kvadratnih metrov.
M. K, J. Ž.
K. in zavil v levo proti središču mesta Lendava. Tako je zaprl pot vozniku kolesa z motorjem, zato je prišlo do trčenja, v katerem se je Milan H. hudo telesno poškodoval.
*
V nedeljo, 21. avgusta, ob 16. uri se je v Ljutomeru na Glavnem trgu zgodila prometna nesreča, ker naj bi kolesarka Anastazija N. zavila na levo, ne da bi se prepričala, če to lahko varno stori. Tako je izsilila prednost pred voznikom motornega kolesa Iztokom F. Po trčenju sta oba padla; huje jo je skupila kolesarka, ki je dobila hude poškodbe, zato so jo z reševalnim vozilom prepeljali v soboško bolnico.
*
Na dvorišču stanovanjske hiše v Ljutomeru sta se sprla A. G. in L G. Po prepiru je A. G. stekel v poslopje in skozi odprto okno z lovsko puško ustrelil proti L G., vendar ga na srečo ni zadel. Zoper storilca bodo podali kazensko ovadbo.
*
Pomurske ceste so terjale novo žrtev. 17. avgusta je v soboški bolnišnici umrl avtomobilist Franc K., ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči 6. avgusta. Med vožnjo po regionalni cesti je trčil v nasproti vozeč osebni avto, nakar je obtičal vkleščen v svojem razbitem vozilu, iz katerega so ga rešili gasilci. Posledice trčneja, do katerega je prišlo zaradi neprevidne vožnje, so bile žal smrtonosne.
Š. S.
Spominska razstava na vojno
Delavci postaje milice in Uprave za notranje zadeve Murska Sobota so v prostorih mejnega poslopja pripravili spominsko razstavo slik in drugih predmetov, ki nas spominjajo na divjanje agresorske jugovojske od 26. junija do 5. julija 1991. leta v obmejnem mestu Gornja Radgona. Razstava je pripravljena tako, da si jo lahko obiskovalci naše države ob vstopu ogledajo mimogrede, saj je v posebnem prostoru, ki je ves v steklu.
Kot nam je povedal eden od pobudnikov in organizatorjev razstave, komandir mejne policije Stanko Sakovič, so hoteli pokazati razliko med mestom po razdejanju in sedaj, ko je v celoti zacelilo rane te nesmiselne vojne. Fotografije so večinoma izdelane iz videoposnetkov, ki so jih prispevali različni avtorji.
L. Kr.
Poroke
Na Matičnem uradu Gornja Radgona so se v zadnjem času poročili: Ivan Jančar, mizar, Zbigovci, in Marija Puhar, trgovka, Paričjak; Miroslav Starman, metalurg, Ljubušte (BiH), in Majda Majcen, trgovka, Gor. Radgona; Marjan Potočnik, natakar, Žepovci, in Alojzija Hren, delavka, Zreče; Dušan Fras, avtomehanik, Radenci, in Slavica Gaber, šivilja, Radenci. (Podatke zbral F. K.)
Vsi, ki še niste dobili denarja za odpadli koncert Bajage, ga lahko dobite še 26. in 27. avgusta v kava baru Keka v Murski Soboti.
Murska Sobota
Boljše povezave
Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, ki ga je na julijski seji sprejela republiška vlada, je naletel na odmev tudi v murskosoboški občini. Predvsem so namreč zanimive opredelitve do prometnih tokov, v prvi vrsti cestnega in železniškega prometa, povezane z mnogosrediščnim razvojem. Določeni prometni tokovi bodo potekali tudi prek murskosoboškega območja.
Tako naj bi omogočili daljinsko povezavo z novo železniško progo od Ormoža prek Murske Sobote do Hodoša, kjer bodo vlaki lahko vozili s hitrostjo do 160 kilometrov na uro. Zanimiv je tudi avtocestni trak iz mariborske smeri južno od Murske Sobote do Lendave, ki bi bila na ta način ustrezno prometno povezana s sosednjo Madžarsko. Kot je povedal sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Silvij Podlesek, naj bi cestna povezava od Murske Sobote skozi Mačkovce in Šalovce do Hodoša postala v prihodnje enakovredna magistrali M 10. Prav tako se načrtuje gradnja kolesarske steze Murska Sobota-Ljuto-mer. Načtrovana pa je tudi prosta carinska cona v Murski Soboti, ki odpira nove možnosti za hitrejši razvoj tega dela Slovenije.	M jer§e
»Na konjske dirke, ki jih vsako leto prirejajo na gornjeradgon-skem kmetijskem sejmu, hodiva z mamico že od malih nog. Navijava za Slavičevega Markca. Letos pa ni šlo brez sončnih očal. Še kakšno leto, pa bodo pravšnje za moj nos.« foto: nj
»Pred vrati frizerjev, pekam, lekarn in slaščičarn. Pred velikimi in malimi, pred starinskimi in steklenimi vrati. Počakaj tu, bodi priden tam. Vse še nekako potrpiš, toda ko te pustijo pred vrati mesnic ali delikates, takrat bi najraje odšel in se ne vrnil nikoli več na ta svet.« foto: nj
stran 20
šport
Prva državna nogometna liga
Jadran : Mura 0:3 (0:1)
Dekani - Igrišče Jadrana, gledalcev 500. Sodnik: Žohar (Šentilj). Strelci: 0:1 Breznik (35), 0:2 Krančič (55), 0:3 Poznič (86).
Mura: Volk 7, Poljšak 7, Cifer 7, Brezič 7, Ilič 7, Breznik 8, Baranja 6, Gajser 6, (Slavič 7), Poznič 7, Bakula 7, Kokol 6, (Krančič 7).
Beltinci: Korotan Suvel 4:2 (3:0)
Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 1800. Sodnik: Durmič (Koper). Strelci: 1:0 Škaper (18), 2:0 Skaper (32 - llm), 3:0 Herceg (44), 3:1 Kuljanac (68), 4:1 Nejman (74), 4:2 M. Vidovič (90).
Beltinci: Irgolič 7, Godina 7, Božič 7, Jengurazov 7, Jančič 7, Nejman 7, Kosič 7, Vorobjov 7, Herceg 7, (Osterc -), Cener 7, (Črnko -), Škaper 7.
Druga državna nogometna liga
Steklar: RCS Gramatex 0:0
Rogaška Slatina - Igrišče Steklarja, gledalcev 300. Sodnik: Gliha (Trebnje).
RCS Gramatex Turnišče: Stamenkovič, Lebar, Albert Lackovič, Pucko, Kbveš, Vori, Zver, (Ropoša), Novak, Vbrbš, Kukič, Albin Lackovič, (Temar).
Nafta : ERA Šmartno 1:1 (0:0)
Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: McDowel (Ljubljana). Strelca: 1:0 Gabor (76), 1:1 Mašič (78).
Nafta: Limani, Hozjan, (Bedo), Gaševič, D. Novak, (Gabor), Baša, Drvarič, Hranilovič, Vickovič, Utroša, T. Novak', Šabjan.
Beltrans : Rudar (T) 0:1 (0:0)
Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 200. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelec: 0:1 Hološek (79).
Beltrans: Balažič, Hošpel, A, Osterc, Vozlič, Puklavec, Stojko, Z. Osterc, Zrim, Brunec, Čisar, (Slana), Modlic, (Posavac). (NŠ)
Tretja državna nogometna liga
Žalec : Bakovci 0:4 (0:2)
Žalec - Igrišče Žalca, gledalcev 100. Sodnik: Knupleš (Maribor). Strelca: 0:1 Radikovič (29), 0:2 Radikovič (32), 0:3 Radikovič (68), 0'4 Papič (11 m J 73).
Bakovci: Maučec, Holcman, Erniša, Žekš, Papič, Bukal, Kovačec (Sambolac), Kokaš, Titan, Jančar (Buzeti), Radikovič.
Renkovci: Dravograd 1:2 (0:2)
Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 250. Sodnik: Vozlič (Kristan vrh). Strelca: 0:1 Fruhauf (32), 0:2 Fruhauf (37), 1:2 Tompa (58).
Renkovci: Režonja, Kocet, Koren, Štaus, (Vinčec), Markoja, st., Toplak, Zadravec, R. Bojnec, Markoja, ml., Tompa, S. Bojnec, (Zver).
Nogomet-------------------------------------------
Slovenija : Madžarska v Turnišču
V sredo, 31. avgusta 1994, ob 15. uri bo v Turnišču prijateljska mednarodna nogometna tekma med mladinskima reprezentancama Slovenije in Madžarske. To bo za ljubitelje nogometa privlačna tekma, saj igrajo mladi nogometaši obeh reprezentanc dober nogomet. Dan pred tem pa se bosta reprezentanci srečali v Lentiju na Madžarskem.
I. SNL
BELTINCI	3 3 0 0	8:4 6
Olimpija	3 3 0 0	6:2 6
Publikum	3 2 10	6:0 5
Maribor	3 2 0 1	10:5 4
Korotan	3 2 0 1	7:7 4
Koper	3 2 0 1	5:7 4
Primorje	3 111	8:5 3
Gorica	3 111	8:5 3
MURA	3 111	6:4 3
Gaj	3 111	5:9 3
Železničar	3 10 2	5:3 2
Živila	3 0 12	3:5 1
Rudar (V)	3 0 12	3:5 1
Izola	3 0 12	2:8 1
Jadran	3 0 12	1:8 1
Vevče	3 0 12	0:9 1
II. SNL		
Piran	2 2 0 0	8:1 4
Zagorje	2 2 0 0	6:0 4
Rudar (T)	2 2 0 0	2:0 4
GRAMATEX	2 110	4:2 3
Šmartno	2 110	3:2 3
Domžale	2 10 1	8:6 2
Radeče	2 10 1	4:3 2
Slovan	2 10 1	4:3 2
Dravinja	2 10 1	4:4 2
NAFTA	2 0 2 0	2:2 2
Mengeš	2 0 11	1:3 1
Steklar	2 0 11	1:4 1
Št. pivov.	2 0 0 2	2:7 0
BELTRANS	2 0 0 2	0:5 0
Elan	2 0 0 2	0:8 0
III. SNL		
Šentjur	110 0	9:1 2
BAKOVCI	110 0	4:0 2
Aluminij	110 0	3:0 2
Dravograd	110 0	2:1 2
Impol	10 10	1:1 1
Pohorje	10 10	1:1 1
RENKOVCI	10 0 1	1:2 0
Svoboda	10 0 1	0:3 0
Žalec	10 0 1	0:4 0
Pobrežje	10 0 1	1:9 0
Kob Ford	0 0 0 0	0:0 0
Kovinar	0 0 0 0	0:0 0
Sl. Gradec	0 0 0 0	0:0 0
Starše	0 0 0 0	0:0 0
I. ONL Lendava
ŠPORTNA NAPOVED
V športni napovedi št. 4 sodeluje Zlatko Sitarič iz Puconec, bivši nogometaš in sedanji tehnični vodja NK Kerna Puconci. Prognoziral je takole:
Rezultati - 1. kolo
Črenšovci : Panonija	0:0
Polana : Olimpija	2:0
Kobilje : Odranci	0:3
Bistrica : Hotiza	0:2
Doborvnik : Nedelica	1:1
Mostje : ČentibaWreng 0:5	
Čentiba Wreng	1 1 0 05:0 2
Odranci	1 1 003:02
Hotiza	1 1 002:02
Polana	1 1 00 2:0 2
Nedelica	1 01 01:1 1
Dobrovnik	1 01 01:1 1
Panonija	1 01 00:01
Črenšovci	1 01 00:01
Olimpija	1 0 0 1 0:2 0
Bistrica	1 001 0:20
Kobilje	1 001 0:3 0
Mostje	1 001 0:5 0
Strelci I. SNL	
6 golov:
2 gola:
Škaper (Beltinci), Poznič (Mura), Breznik (Mura), Herceg (Beltinci), Nejman (Beltinci), Brezič (Mura), Krančič (Mura).
Beltinci prvič v vodstvu, zmaga Mure v Dekanih
V tretjem kolu prve državne nogometne lige sta oba pomurska ligaša dosegla pomembni zmagi. Soboška Mura je zaradi tekme z Aaraum že v soboto gostovala v Dekanih in prepričljivo premagala domači Jadran. S to zmago so Sobočani opozorili, da se bodo tudi letos potegovali za vrh lestvice prve državne lige. Tekmo z Jadranom je namreč Mura dobila rutinsko brez posebnih težav. Zlasti pa je pomembno, da so Sobočani znali razbiti obrambno taktiko gostiteljev. Igra sicer ni bila na visokem nivoju, zmaga Sobočanov pa bi lahko bila še prepričljivejša. V Beltincih pa sta se srečali neporaženi moštvi Korotana Su-vela iz Prevalj in Beltinec. Beltinčani so bili v prvem
Štefan Škaper (Beltinci) vodi s 6 goli.
polčasu boljši kot gostje in dosegli visoko vodstvo, žal pa so v nadaljevanju nekoliko popustili, to so izkoristili Pre-valjčani in znižali vodstvo. Kljub vsemu pa bi lahko bila zmaga Beltinec prepričljivejša, saj so zapravili nekaj lepih priložnosti za gol. Tri zaporedne zmage Beltinec so gotovo opozorilo, da se bo moštvo Pera Nadoveze potegovalo za gornji del lestvice prve državne lige. Beltinci pa so tudi s 6 točkami prvič v zgodovini prve državne lige prevzeli vodstvo na lestvici pred ljubljansko Olimpijo. Ti dve moštvi pa sta še brez izgubljene točke. Na čelo liste strelcev pa se je že prebil lani najboljši strelec Štefan Škaper s 6 goli.
Pomurski drugoligaši so v drugem kolu državnega prvenstva osvojili vsega dve točki. Nogometaši RCS Gra-matexa iz Turnišča so gostovali pri Steklarju v Rogaški Slatini in iztržili točko, kar je gotovo uspeh, ki ga gre pripisati predvsem dobri obrambni igri. Najbolj pa se je izkazal vratar Stamenkovič. Nogometaši lendavske Nafte so gostili nogometaše iz Šmartnega in osvojili le točko ter zabeležili drugi neodločen izid. Lendavčani so bili bliže zmagi, saj so prvi povedli, vendar so zaradi nepazljivosti obrambe že po treh minutah igre prejeli zadetek. Razočarali pa so nogometaši Beltransa, ki so doma izgubili
S trboveljskim Rudarjem. Veržejčani, ki so sicer imeli pobudo in tudi priložnosti za gol, nikakor niso uspeli premagati odličnega vratarja Dizdareviča. V začetku drugega polčasa pa je Čisar zadel vratnivo. Poleg poraza pa so k eržejčani ostali še brez Puklavca, ki je moral zaradi dveh rumenih kartonov devet minut pred koncem z igrišč Odigrano je bilo prvo kolo v tretji državni nogometni ligi, tekmovanje tokrat prw vodi Območna nogometna zveza Murska Sobota. murska predstavnika Bakovci in Renkovci, ki prvič tekmujeta v tej konkurenci, sta do-segla polovičen uspeh. RaZ' veselili so nogometaši Bukovec, ki so prepričljivo premagali Žalec v gosteh in tak° napovedali, da bodo mocn° okrepljeni z igralci igrali pomembno vlogo Uspeh Bakovčanov je ton pomembnejši, ker so od L minute dalje igrali z igral^ manj, saj je bil izključen n niša. Nogometaši Renkove: • ki so gostili moštvo grada pa so ostali pra^ rok. Čeprav so imeli dani pobudo in so večji o tekme napadali, svoje P1 moči niso izkoristili z za kom. Igrali pa so tudi P malo agresivno. M"0? pa so izkušeni gostje v p> petih minutah prvega Polc, izkoristili nepazljivost mače obrambe ter dM dva zadetka.
Pokalne nogometne tekme
Na območju Območne
nogo-
Pari	Napoved
1.	MURA
2:	Koper
3.	Mengeš
4.	Radeče
5.	GRAMATEX
6.	Stojnci-Starše
7.	BAKOVCI
8.	Goričanka
9.	Bratonci
10.	Hotiza
: Izola	1
: BELTINCI	0
: BELTRANS	1
: NAFTA	0
: Slovan	1
: RENKOVCI	1
: Pobrežje	1
: Les Ižakovci	1
: Remet-M. Sloga	2
: Dobrovnik	0
1 gol:
L SMNL
Derbi neodločen
metne zveze Murska Sobota so odigrali pokalne nogometne tekme. Rezultati: Beltrans : Grad 6:0, Tišina: Bogojina 1:2, Dokle-žovje : Rakičan 2:1, Apače : Cankova 1:3, Tešanovci : serdica 1:8, Tromejnik : Čarda 1:3, Hodoš : Bratonci 3:5, Les Ižakovci : Pros-nejakovci 4:1, Puconci : Rotunda 3:1, Tigop : Vesna 0:5 in Šalovci : Remet-M.Sloga 6:5.
Rokomet—
Črenšovci prvi na Madžarski
v Zalaszentgrotu na Madžarskem je bil mednarodni ^777
veteranov. Sodelovali so veterani Črenšovec in dosegli leP“7edli ^7°	z 18i10 in Zalaegerszeg s 17:11
mesto. Najboljši strelci pri Črenšovcih so bili: Litrop m A- H
Hajdinjak m B. Horvat po 6 golov.
Preskakovanje ovir
ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 4		NAP.
1. MURA	: Izola	
2. Koper	: BELTINCI	
3. Mengeš	: BELTRANS	
4. Radeče	: NAFTA	
5. GRAMATEX	: Slovan	
6. Stojnci-Starše	: RENKOVCI	
7. BAKOVCI	: Podbrezje	
8. Goričanka	: Les Ižakovci	
9. Bratonci	: Remet-M. Sloga	
10. Hotiza	: Dobrovnik	
Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 27. avgusta 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih rešitev.
V drugem kolu prvenstva v prvi slovenski mladinski nogometni ligi se je derbi tekma med pomurskima ligašema Muro in Beltinci končala neodločeno 1:1. Strelca golov sta bila Vegič (Mura) in Močnik (Beltinci). V zaostali tekmi prvega kola pa je Mura v Gorici premagala domače moštvo z 2:0.
Prvenstvena tekma slovenske kadetske nogometne lige med Muro in Beltinci pa se je končala z zmago slednjih z 2:0.
NK Nafta vabi mlade
Nogometni klub Nafta iz Lendave želi v svoje vrste pritegniti mlade nogometaše. Zato vabi dečke, kadete in mladince, ki imajo veselje do nogometa, da se oglasijo v petek, 26. avgusta 1994, ob 15.30 na igrišču Dvojezične osnovne šole L v Lendavi.
Priimek in ime ter naslov
V športni napovedi št. 3 je sodelovalo lepo število naših bralcev, ki pa zaradi številnih presenečenj niso imeli sreče, saj nismo našli niti enega lističa s pravilnimi 8 napovedmi.
Pravilna rešitev: Beltinci : Korotan 1, Jadran : Mura 2, Beltrans : Rudar (T) 2, Steklar : Gramatex 0, Nafta : Šmartno 0, Črenšovci : Panonija 0, Polana : Olimpija 1, Kobilje : Odranci 2, Bistrica : Hotiza 2 in Dobrovnik : Nedelica 0.
Rokoborba_____________________________________ rti i n v i it cm Slavko Zec četrti na SP
V Budimpešti na Madžarskem je bilo svetovno mladinsko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu. V slovenski reprezentanci je kot edini iz Pomurja nastopil Slavko Zec, član Rokoborskega kluba Murska Sobota, in v kategoriji do 68 kg zasedel odlično, vendar najbolj nehvaležno četrto mesto. Zec je v finalu izgubil šele v podaljšku s Korejcem Kirn Kiteo po presenetljivi odločitvi sodnikov Med drugimi je Zec premagal tri tekmovalce iz nekdanje Sovjetske zveze, kar pomeni, da je njegovo četrto mesto velik uspeh. Vsa srečanja so se končala v zadnjih .sekundah s tesnimi izidi. Treba je tudi povedati, da je v kategoriji do 68 kg sodelovalo kar 38 tekmovalcev in da je bila ena močnejših. S svojim nastopom je Zec povsem zadovoljil trenetja Blaža Davidov-skega. saj je izpolnil vse taktične zamisli. Gre za zelo nadarjenega tekmovalca, ki bi si vsekakor zaslužil tudi večjo finančno podporo, saj je večji del stroškov na svetovnem prvenstvu moral plačati sam oziroma njegovi starši. Ker je Zec star šele 17 let, bo lahko tudi prihodnje leto sodeloval na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo v Nemčiji.
Mojca Horvat tretja j?
V Velenju je bilo tretje državno prvenstvo v	bij
V mladinski konkurenci je nastopila tudi ekipa Konj saIneZn nleda7. ska Sobota grad Rakičan ter dosegla lep uspeh. Me j,fOnast?„ floP Mojca Horvat (Cucky Boy) izvrstna tretja in 0SV0P tavi: V ekipni konkurenci pa je bila Murska Sobota v p (jura°' (Lucky Boy), Marjanca Žrim (Hallag) in Katja Bog
Šport upokojencev
V Lendavi je bilo športno srečanje upokojencev	J« p(
mera, Bakovec in Lendave v balinanju in šahu. ’ a j,en Murska Sobota pred Bakovci in Lendavo, v san
Ljutomerom. (FB)	___---|
NOVO IGRIŠČE IN TOMBOLA - N°Rome‘’deljelJ njihovi dokaj številni privrženci so prejšnji po .^pje '".v Sp p dočakali otvoritev novega igrišča, ki sodi ^^^edse^11 pre#* v Pomurju. Ob tej priložnosti so spregovorili P fjiii),/ nega društva Črenšovci ŠTEFAN FTIČAR Oj* " tajn*^rvij0 ji nik nogometnega kluba DANI KOLENKO 1 zveze Lendava BOJAN HOJNIK. Med sl^ Lbo(a žXj I doskočili na novo igrišče padalci Aerokluba M. Cretj . žogo, s katero so se potem pomerili nogom® c pa 'j Beltinec. Rezultat je bil 4:1 za goste, za^etn'7«iA Hoditi tehnični vodja črenšovskih nogometašev M Al*	tgr»
prav njemu pripisujejo precej zaslug, da so USP.^ s« J* igrišče. Minulo nedeljo pa je NK Črenšovci org j^jva*1 na klasični način (prvo nagrado je dobil j..ye bo**0 Grede na Hotizi), in tudi dohodek od te priredi . fr . za nadaljnji razvoj športa. (J. G.) Fotogra*v ’
§1^5. avgusta 1994__________________________________________________________________________________________________________________stran 21
Pahor - predsednik ONZ Lendava
skrb za fair play
Mi Mnh SeJe začel° prvenstvo težnosti1 Lendava- Ob tej pri-li>m Pah 'e P°®ovarjah z Dar-ONZ . predsednikom delegat in Z3’ ki hkrati tudi ligah državn °ntrolor v vseh treh “ravnega prvenstva.
” ^oljn^ ™Zaj- Kako ^»Sezono? Z minul° n»SO-sezona je druga- odkar fena članic ®estojna in enako-* bilo zanima Tekmovanje ^tvo Ren'vo- Po naši oceni je * Prvomk°Vec zasluženo za-'^as^se na zadovolj-!l,stilo v ,rptiUd' na kvalifikacijah Renkove? dr?avno ligo. Mo-^1 BčipliniraPa b'10 tUd' naJ' v mu želi™110' V novem oko-iedrugi °bčinTkinelik° usPehov-J Oteženo , n?8°metni ligi pa 4 tv° Pan Zasedl° Prvo mesto Gaberja, saj organizi’ felfe minul. m zadovoljen z vo-
SVOin n i 'gl' SaJ S0 VSe dobro opravi’1' na	ki Pa niso
°V1 Sez°ni sk^mi°Vanje’ bomo skušah odpraviti.-sP1jjakuje.te od nove
£ 0,l,n‘nule T’ k‘, b° zahtev-n n ^etio’,tk“r Z as,i velJa za
v 'Od tatj .^“vno Ugo?
(Repeta Predstavnikov, državni ligi
Se, 'doseglan„ ’ Nafta), želimo, okm čeprav sta se
Sb<ov^
ainega sistema čaka
zahtevna naloga, vendar upam, da ji bosta kos. To pa velja tudi za moštvo Renkovec v tretji državni ligi, kjer tekmujejo kot novinec. Sicer pa smo z veseljem sprejeli pobudo Nogometne zveze Slovenije o večji zaščiti nogometašev in o doslednem izvajanju strožjih pravil sojenja. Na to bomo posebej opozarjali vsa moštva na območju naše občine, ne glede na to. v kakšnem rangu tekmovanja sodelujejo.«
- Večina nogometnih zvez toži, da jim primanjkuje kakovostnih sodnikov. Kako je s tem v vaši občini?
»Tudi v naši občini primanjkuje sodniškega kadra, četudi predsednik sodniške organizacije gospod Lebar vlaga precejšnje napore, da bi med sodnike pritegnil nove kandidate. Z veseljem lahko ugotovim, da je enemu našemu sodniku uspelo narediti izpit za sojenje v višjem tekmovalnem rangu. Gre za mladega in obetavnega sodnika, ki ima lepo prihodnost. Naša naloga pa bo, da mu pri tem pomagamo. Seveda pa se s tem ne smemo zadovoljniti, temveč si moramo vsi skupaj prizadevati, da usposobimo nove kakovostne sodnike.«
- Veliko pripomb je v javnosti slišati tudi na sojenje sodnikov v prvi in drugi državni ligi. Kaj menite o tem kot nekdanji zvezni sodnik ter sedaj kontrolor in delegat?
»V našem državnem prvenstvu večino tekem vodijo sodniki, ki so sodili tekme že v prejšnji prvi in drugi zvezni ligi. Nekateri med njimi pa po moji oceni sodijo kal-
šport
kulativno in podcenjevalno za naše klube. Kaže, da se še ne zavedajo v celoti, da smo samostojna država, da je pri nas organiziranost klubov iz dneva v dan boljša in da raste tudi kakovost. Ti sodniki z določenimi izkušnjami so namreč zelo lahko prišli do znaka FIFE. Zavedati bi se morali, da je naš interes, vsaj večine gledalcev, igralcev in športnih funkcionarjev, da sodijo tekme pošteno v okviru nogometnih pravil. Na žalost pa lahko opazimo na naših nogometnih igriščih, da imamo nekaj sodnikov, ki vodijo tekme prefinjeno pristransko in v škodo posameznih moštev. Prepričan pa sem, da bo Zveza nogometnih sodnikov Slovenije pripravljena in znala proti takim sodnikom ukrepati, hkrati pa omogočila mlajšim, ki prihajajo, da se s poštenim sojenjem uveljavijo. Samo z večjo disciplino in odgovornostjo na igriščih bo lahko slovenski nogomet napredoval in se bolj uveljavil tudi v mednarodnem merilu.«
Feri Maučec
Konjske dirke v Gornji Radgoni ______________________________
Albatros (M. Slavič) državni prvak
Konjeniški klub Ljutomer je pripravil v okviru praznovanja 120-letnice prvih kasaških dirk in Kmetijsko-živilskega sejma na hipodromu v Gornji Radgoni tradicionalne kasaške dirke, ki si jih je ogledalo okrog 3.000 obiskovalcev. Osrednja točka sporeda je bilo državno prvenstvo triletnih kasačev, kjer je bila konkurenca zelo huda. Zmagal je Albatros z Markom Slavičem mlajšim iz KJjučarovec s kilometrskim časom 1,21,7 pred Anihilo (Jože sagaj, Ključarovci), 1,23,0. Moni Hill (Kukolj) je bil peti. Od Ljutomerčanov je zmago dosegla še Leona II s Slavkom Makovcem s kilometrskim časom 1,18,3 v šesti dirki. Duras (Sagaj) je bil tretji s kilometrskim časom 1,18,8. V dirki dveletnikov je Dori Lobell (M. Slavič ml.) zasedel drugo mesto, Aana-bel (Šonaja) je bil tretji. V drugi dirki je Dirli Hill (Puhar) zasedel drugo mesto, Anomis (Mihorič) pa tretje. V četrti dirki je bil Lex (Ju-reš) četrti. V zadnji dirki je Chury Lobell (M. Slavič, st.) zasedel tretje mesto s kilometrskim časom 1,17,7, Tornado Keystone (Kukolj) pa je bil s kilometrskim časom 1,179 četrti.
S konjskih dirk v Gornji Radgoni. Fotografija: N. Juhnov
okviru
hH*1' ie bij ?dreditev Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Rad-si ^^vil Qr„ ' !radicionalni Kolesarski maraton treh src, ki ga je V^Jdabomr^^ski odbor Maratona treh src skupaj s Kolesar-u11 350 L । opovci in pod pokroviteljstvom Radenske. Sodelo-kol’116 kU| ° . aijev, od tega je 19« vozilo veliki maraton na 65 jem ^ev esarjev seje podalo na mali maraton, dolg 30 km, in 36 Ja • ^-letir „ruž'nsko vožnjo. Najstarejši udeleženec maratona > k na^ 1 kadenčan Fran Tršovec, ki je ob tej priliki povedal, nd^Vo n»al Voziti mali maraton, a so ga ženske pregovorile. Ud i ?nka Se.bo na daljšo pot podal prihodnje leto. Najmlajša Ra *>>ci vrJe bi,a 6‘ letna Ana Frangež iz Radenec. Med k kaške S|a(-lkeRa maratona je bil najhitrejši Gorazud Babič iz Vk^ležen -u pred Boštjanom Pihlerjem in Danilom Ivančičem.
i ma,cga maratona pa je prvi prevozil progo Brane caka pred Mitjo Lainščakom in Jožetom Gumilarjem.
Fotografija: N. Juhnov
xwj
> ^an^o vam
Gfan Vukan na SP
S >9^ °d 7. do 11. cM. Judi zJ^Peru na Fin-S ke«a k, a" Vukan. član ba s-
deč^0^0 zafiel PuconCi tlrn' leti na Os-> trenerja str°kovnim
i)i|b°rca ’da gre Z1?°,v' nastopi so s° galm?'083 r0‘
Ski ' h °tSki kli.K m U P™®8' J,'H m, te.vilnih ,lub Murska So-a-J^Vii aditiski k "^Bal v pionirjaj , udi prik°nkurenci se je S? dlanSPeh Steit ani11 Za sv°j Prval?aslov držav' leta 1993-
* "■
4^ tokn,°va|Sv k'°Vnem prven’ Rdkovnimtenzivn<k^ovailje se že * Sl V”1' "bpr®"1^. Biltrenerja
s|» Pa ,aVah na tudi na skup-'^ ^ta z^a^
PrezentantrUg'm' sloven-an" v Murski So-
boti. Čeprav se bo prvič udeležežil svetovnega članskega prvenstva, kjer bodo zbrani najboljši rokoborci z vsega sveta, si želi uvrstitev med prvih deset tekmovalcev. Če pa bo dosegel kaj več, bi to pomenilo velik uspeh. Ker ga poznamo kot
vztrajnega borca, upamo, da nas ne bo razočaral.
(FM)
Namizni tenis---------------------------------
Začetek v Soboti
Namiznoteniška zveza Slovenije je sprejela koledar tekmovanj za sezono 1994/95, ki je zelo obsežen. Tudi Pomurci so dobili nekaj pomembnih tekmovanj, na katerih se ne želijo samo izkazati kot dobri organizatorji, temveč tudi doseči dobre rezultate.
Začetek nove sezone bo tudi letos v Murski Soboti, in sicer 27. in 28. avgusta s tradicionalnim tokrat jubilejnim 25. odprtim pionirskim prvenstvom Murske Sobote. Konec meseca septembra bo v Gornji Radgoni prvi državni turnir TOP 12 za člane. V začetku novembra bo v Murski Soboti prvi državni turnir TOP 12 za pionirje. Sredi marca prihodnjega leta bo v Gornji Radgoni prvič državno prvenstvo za člane in članice posamezno. To bo hkrati tudi izbirno za sestavo državne reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu na Kitajskem. Sredi meseca maja bo v Murski Soboti tretji državni turnir TOP 12 za člane, v začetku junija pa tretji državni turnir TOP 12 za mladince. Tekmovanje v prvi državni namiznoteniški ligi se bo začelo prvega oktobra.	M. U.
Teden rokometa v Bakovcih
Drugi Smodišev memorial
Rokometni klub Pomurka iz Bakovec organizira od 27. avgusta do 2. septembra 1994 drugi teden rokometa za memorial Janeza Smodiša z mednarodno udeležbo. Na tekmovanju bodo sodelovala moštva: Wat Margareten z Dunaja, petouvrščeno moštvo prve avstrijske lige, okrepljeno z dvema reprezentantoma, ki je na pripravah v Murski Soboti (28. 8.-2. 9.), vodi pa ga predsednik kluba, ki je hkrati tudi predsednik EHF (Evropske rokometne federacije) Ervin Lanz; Tungsram iz Nagykanizse, sedmouvrščeno moštvo madžarske prve lige, v katerem igrajo trije Rusi; in Varteks iz Varaždina, tretjeuvrščeno moštvo v hrvaški prvi ligi in udeleženec evropskega pokala, okrepljen s šestimi igralci-. V soboto (27.8.) bodo na sporedu tri tekme: Pomurka : Krog, kadeti, veterani in člani; v nedeljo (28.8.) Pomurka : ŽRK Bakovci (dečki in deklice), v ponedeljek (29.8.) Pomurka : Wat Margareten, v torek (30.8.) ŽRK Bakovci : ŽRK Čakovec, v sredo (31.8.) Wat Marghareten : Tungsram in Pomurka : Tungsram, v četrtek (1. 9.) Wat Margareten : Varteks Tivar in v petek (2.9.) Pomurka : Polet (kadeti).
Mali nogomet-----------—----------------------
Odslej tudi medobčinska liga MN
V tekmovalni sezoni 1994/95 bo tekmovanje na območju Občinske zveze klubov malega nogometa Murska Sobota potekalo ločeno na asfaltnih in travnatih igriščih. Tako so sklenili na skupščini OZ KMN Murska Sobota. Občinska liga na asfaltu bo štela 14 moštev, občinske lige A, B, C in D bodo imele po 12, občinska E liga pa 7 moštev. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo, 28. avgusta 1994. Nogometna zveza Slovenije - odbor za mali nogomet pa v tekmovalni sezoni 1994/95 organizira tudi tekmovanje v medobčinski ligi malega nogometa, ki bo po pravilih FIFE. Tekmovanje bo vodila Območna nogometna zveza Murska sobota, liga pa bo štela 12 članov, od tega bo iz soboške občine 5, iz ljutomerske 4 m iz gornjerad-gonske občine 3 moštva. V medobčinski ligi malega nogometa bodo lahko tekmovali tudi nogometaši, ki nastopajo v nižjem rangu, kot je tretja državna nogometna liga. Prvak medobčinske lige malega nogometa se bo uvrstil v slovensko ligo malega nogometa, ki bo organizirana v tekmovalni sezoni 1995/96. Drugouvrščeno moštvo v medobčinski ligi malega nogometa pa bo igralo kvalifikacije za slovensko ligo.
Šah-------------------------------------------
Uspeh Gerenčeija
Jože Gerenečer iz Lendave, mojster FIDE, je sodeloval na mednarodnem šahovskem turnirju v belgijskem Antwerpenu in dosegel lep uspeh. Med 238 igralci, med katerimi je v najkakovostnejšem razredu nastopilo 88 (13 velemojstrov, 11 mednarodnih mojstrov in 7 mojstrov Fide) igralcev je s 5 točkami iz 9 partij zasedel solidno 23. mesto. fFB)
RAZPORED TEKEM I. DRL - ženske
I.	kolo-24. 9.94’ Mlinotest: Kočevje B.Olimpija: Izola BAKOVCI: Marcus Burja
Velenje: M-Degro Piran
Žalec : Branik Krim Elektra: Kranj
II.	kolo-1.10. 94’
Kočevje: Kranj Branik: Krim Elektra M-Degro Piran : Žalec Marcus Burja:
Velenje
Izola: BAKOVCI Mlinotest: B. Olimpija
lil.	kolo -8.10. 94’
B. Olimpija: Kočevje BAKOVCI: Mlinotest Velenje: Izola Žalec: Marcus Burja Krim Elektra: M-Degro Piran Kranj: Branik
IV.	kolo-15.10.94’
Kočevje: Branik M-Degro Piran : Kranj Marcus Burja: Krim Elektra_ Izola : Žalec Mlinotest: Velenje B. Olimpija: BAKOVCI
V.	kolo-22.10.94’ BAKOVCI: Kočevje.
Velenja: B. Olimpija Žalec: Mlinotest Krim Elektra: Izola
Kranj: Marcus Burja Branik: M-Degro Piran
VI. kolo-29.10.94’
Kočevje: M-Degro Piran
Marcus Burja: Branik Izola: Kranj Mlinotest: Krim
Elektra
B. Olimpija: Žalec BAKOVCI: Velenje
Vll.kolo-5.11.94’
Velenje: Kočevje Žalec: BAKOVCI Krim Elektra : B.
Olimpija
Kranj: Mlinotest Branik: Izola M-Degro Piran : Marcus Burja
Vlil, kolo-12.11.
94’
Kočevje: Marcus Burja
Izola: M-Degro Piran Mlinotest: Branik
B. Olimpija: Kranj BAKOVCI : Krim Elektra Velenje: Žalec
IX. kolo-19.11.94’
Žalec : Izola
Krim Elektra : Velenje Kranj: BAKOVCI Branik: B. Olimpija M-Degro Piran : Mlinotest
Marcus Burja: Izola
X. kolo-26. 11.94’
Kočevje : Izola Mlinotest: Marcus Burja
B. Olimpija: M-Degro Piran BAKOVCI: Branik Velenje : Kranj Žalec: Krim Elektra
XI. kolo-3.12. 94’
Krim Elektra :
Kočevje
Kranj: Žalec Branik: Velenje M-Degro Piran : BAKOVCI
Marcus Burja: B. Olimpija
Izola: Mlinotest
XII. kolo-10.12.94’
Kočevje: Mlinotest Izola: B. Olimpija Marcus Burja: BAKOVCI
M-Degro Piran :
Velenje _ Branik: Žalec
Kranj: Krim Elektra
XIII. kolo-17.12.
94’
Kranj: Kočevje
Krim Elektra: Branik Žalec : M-Degro Piran Velenje : Marcus Burja BAKOVCI: Izola B. Olimpija: Mlinotest
Na dirkališču v Petišovcih je bilo tekmovanje v spidveju za evropski pokal med reprezentancama Slovenije in Italije. Slovenija je izkoristila prednost domače steze in pred okrog 1000 gledalci premagala Italijo s 64:44. Dvoboj je bil zelo razburljiv in zanimiv, tako da so gledalci prišli na svoj račun. V slovenski reprezentanci so nastopili tudi trije Lendavčani: Artur Horvat (14 točk), Roman Špitaler (7 točk) in Jože Koren (6 točk). Horvat je bil med posamezniki četrti. Slovenija je trenutno na drugem mestu za Madžarsko.
Že v nedeljo pa se bosta Slovenija in Madžarska srečali v Ljubljani in upajmo, da bodo naši ponovili vožnje iz Lendave.
Spidvej klub Lendava bo 4. septembra 1994 organiziral v Petišovcih četrto dirko za državno prvenstvo. (A. Matjašec)
(Z)
i n
<1 AVGUST
Šilil ilil:
PONEDELJEK
SREDA
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
RTL
RTL
RTL
RTL
RTL
N)
N)
CD
Z5
(D CD
I in il 11 |
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
HTV 1
HTV 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
Drugi program
10.50 Koncert Engelberta Humperdinka - 11.45 Sova - 13.15 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.05 El Cid, ameriški film - 23.00 Športni pregled
televizijski spored od 26. do 1. septembra



■ .
<1 SEPTEMBER U ČETRTEK
9.40 Čudežna leta, amer, nanizanka - 10.05 Hello, Dolly, ameriški film - 12.25 Že veste - 13.00 Poročila - 15.50 Omizje - 18.00 Dnevnik - 18.10 Vrtiljak, mehiška nadaljevanka - 18.35 Lutkovna igrica - 18.50 Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik - 20.05 Forum - 20.25 Rekla je ne, ameriški film - 22.05 Dnevnik - 22.25 Sova: Typhonovo- ljudstvo, avstral. nadaljevanka - 0.00 Brane Rončel izza odra
Drugi program
16.05 Vlak za potepuhe, ameriški film - 18.00 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.05 Podeželski utrip, angl, nanizanka - 22.00 Elektronski mediji v Evropi - 23.00 Ljubljanski umetniki
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Lutkarski festival - 10.35 Superbabica, angl, serija - 11.00 Mladinski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monoplus - 13.10 Dežela orlov, serijski film - 14.00 2,4 otroka, humor, serija - 14.30 Življenje na severu, amer, nanizanka - 15.15 Vprašanje verodostojnosti, britanski film - 16.30 Morje - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Latinica - 21.25 Noč morilcev, francoski film - 22.50 Poročila - 23.00 Slika na sliko - 0.05 Konec igre, poljski film
9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Iz živalskega sveta - 10.15 Počitnice za zaljublence, komedija - 12.15 Poletni pogovori - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Dan, ko je na zemlji nastal mir, film - 14.35 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.10 Super babica - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah -18.00 Čas v sliki -18.05 Mi -18.30 Kriminalko je napisala -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Čao, Bruno, film - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Diagnoza umor, kriminalna komedija - 23.00 Čas v sliki - 23.05 Večerni šport - 23.25 Richter iz Marseilla, film - 0.55 Pirana, shrljivka.
6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Dallas -11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Usode - 13.17 Risanka - 15.00 Vaška TV - 15.20 Novi Reflektor - 16.00 Dnevnik - 16.13 Heroji in tovariši, dokumentarec - 17.00 Ženske in ljubezen - 17.30 Za upokojence - 18.00 Teka - 18.10 Okno, magazin s prilogo - 19.29 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 Dallas - 21.40 Panorama - 22.40 Harlem Globtrotters - 23.30 Evropske noči, dokumentarec - 23.58 Dnevnik BBC-ja
2. program
12.00 Siesta - 15.15 Video strani - 15.25 Alpe--Donava-Jadran - 15.55 Za otroke - 16.35 Tuji zvezdniki - 17.00 Biografije, George Marchall - 17.25 Gy6rgy Martin - 17.30 Sveže - 18.00 Regionalni program - 18.51 Delfinov zaliv - 19.45 Preizkušnje življenja - 20.35 24 ur - 21.00 Telešport - 21.15 Tiplista - 21.25 Naj... - 22.00 Dnevnik - 22.25 Pratika - 22.30 Arena, zabavna glasba - 23.20 Gorila, francosko-nem-ški film - 0.50 Posel
9.50 Radovedni Taček - 10.05 Risanke - 10.35 Čarobna piščal - 11.05 Zgodbe iz školjke - 11.35 Simonove sanje, kanadski film - 13.00 Poročila - 15.55 Rekla je ne, ameriški film - 17.25 Boj za obstanek - 18.00 Dnevnik - 18.10 Živ žav - 19.14 Žrebanje 3x3- 19.30 Dnevnik - 20.05 Utrip - 20.25 Koncert Engelberta Humperdinka - 21.25 Karaoke - 22.15 Dnevnik 22.45 Sova: Typhonovo ljudstvo, zadnji del nadaljevanke
Drugi program
16.40 Turistična oddaja - 17.00 Gozdarska hiša Falkenau - 17.50 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.05 Filmska magija, avstral. serija - 20.30 Ne pozabi!, ameriški film - 22.05 Ob 25-letnici festivala v Woodstocku
8.30 Poročila - 8.35 Mladi Tom Edison, ameriški mladinski film - 10.00 Poročila - 10.05 Otroški festival - 10.55 Cirkus - 11.25 Batman, serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 12.55 Prizma -13.40 Narodna glasba - 14.00 Poročila - 14.05 Policijska značka, dokumentarna oddaja - 14.50 Me je kdo iskal? - 15.30 Dirigenti in glasbeniki, dramska serija - 16.25 Hišni ljubljenec - 17.00 Beverly Hills - 17.55 Poročila - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Oče, sin in ljubica, ameriški film - 21.45 Oliver Stone, ameriški dokumentarni film - 22.20 Poročila - 22.25 Šport - 22.40 Slika na sliko
9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Modri Max, film - 12.05. Inšpektor Hooperman - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Rheinsberg, film - 14.30 Pogled s strani - 15.00 Otroški spored - 16.15 Beverly Hills - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Avstrija v sliki - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Senik godcev, vodi Karl Moik - 22.05 Zlata dekleta - 22.30 Umazani triki, akcijska kriminalka - 0.00 Čas v sliki - 0.05 Asphalt Kid, film - 1.30 MacGyver.
6.00 Jutranji program - 8.15 Za otroke - 11.48 Reportaža - 12.00 .Zvon - 12.05 Panorama - 13.05 Zgodbe o materah - 13.30 Moja knjiga o džungli - 13.55 Habsburžani, serija - 14.47 Sammy, Disneyjev film - 16.20 Priporočamo iz sveta filma in TV - 17.10 Moda in spektakel - 17.35 Loto - 17.40 Napovednik programa - 18.05 Notranja politika - 19.00 Kolo sreče .- 19.32 Štorije - 19.42 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.39 Telešport - 20.57 Kviz o Madžarski - 22.30 Hišna zabava in ljubezen, francoski film
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornij-
ski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Bona Christen -16.00 Hans Meiser -17.00 Kdo je tukaj ^ef? - 17 .30 Prijazna družina - 13.00 Bogati in lepi -13.30 Hksplozivno -13.45 Boro-
10.40 Živ žav - 1*1.35 Čudežna leta - 12.00 Mladinski pevski zbori - 12.30 Boj za obstanek - 13.00 Poročila - 13.05 Podeželski utrip - 15.30 Bratova žena, ameriški film - 17.00 Krila nad svetom - 18.00 Dnevnik - 18.10 Sedem nas je, angl, nadaljevanka - 19.20 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zrcalo tedna - 20.25 Igre brez meja - 21.45 Zgodovina evropskih držav - 22.20 Dnevnik - 22.35 Sova: Portret nekega zakona, angl, nadaljevanka; Dokazi, amer, nanizanka
8.25 Poročila - 8.30 Rage at Dawn, ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Daktari, serijski film - 11.00 Sezamova ulica - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Narodna glasba - 13.25 Mir in dobro - 14.00 Poročila - 14.05 Rouge Stallion, avstralski mladinski film - 15.45 Opera Box - 16.15 Samostrel, serijski film - 16.45 Srečni dnevi, amer, nanizanka - 17.20 Nevarno pristajanje, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.30 Po vrnitvi, serijski film - 22.20 Poročila - 22.25 Vatroslav Lisinski - 22.55 Šport - 23.15 Slika na sliko
9.00 Čas v sliki - 9.05 Reportaže iz tujine -9.30 Panoptikum - 9.45 Univerzum - 10.30 Dokumtema repotaža - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija -13.00 Čas v sliki - 13.35 Tajfun nad Nagasako, film - 15.30 Otroški spored - 16.15 Moja knjiga o džungli - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 X-Large, potovanje - 18.00 Čas v sliki - 18.05 X-Large, reportaže - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Njena visokost, veleposlanica - 21.00 Kultura v živo - 21.50 Potovanje - 22.35 Job, 2. del - 0.00 Izzvenevanje.
6.45 Vaška TV - 7.30 Otroški program - 12.00 Opoldanski zvon - 12.05 TV-magister, izobraževalni program - 13.50 Formula I, VN Belgije, vmes VN v 'peteroboju - 16.05 Pesem doni - 16.35 Reformatorski verski program - 17.00 Disneyjeve risanke - 18.05 Magnum, kriminalka - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.00 Film meseca: Newyorške zgodbe, ameriški film - 22.15 Teden - 23.10 Telešport: nogomet, rokoborba, peteroboj, konjeniški šport - 0.40 Videostrani
2. program
6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.05 Familija - 11.35 Zabavna glasba - 12.00 Čudovite živali - 12.20 Natura, magazin - 12.55 Bar Nostalgija - 13.20 Računalništvo - 13.50 Teden glasbe - 14.35 Holidays - 15.05 Tudi to je Madžarska -15.15 Avtomaga-zin - 15.45 Za otroke: Smrkci, Novi Lassie - 16.45 Policijski dnevnik - 17.00 Športni prenos - 19.06 Familija, zabavna serija - 19.50 Amerika, Amerika, ameriški film - 22.35 Dnevi umetnosti v Zemplenu, sklepni koncert
2. program
7.30 TV-SHOP - 8.02 Julijin program - 8.35 Računalništvo - 9.15 Za otroke: Čarovnik iz Oza, risanka, Huckleberry Finn - 10.05 Nacionalni parki Evrope - 10.50 Shramba - 11.20 Lumen 2000 - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode, magazin - 12.400 Za kmetovalce - 13.15 Dromlje - 13.45 Risanka - 13.55 Orli, serija - 15.25 Pratika - 15.30 Delta - 16.00 Šport - 17.10 Madžarska v sedanjem Času - 18.00 Regionalni program - 18.30 Deklamacija -18.45 Ža otroke - 19.05 Peter Mžtč, spominski večer - 20.30 Igre brez meja - 22.15 Teden glasbe, 2. del - 23.05 Andrea Szenes šov
RTL
RTL
čila —19 AO Eksplozivno —19 .AO Dobri časi, slabi časi — 20.15 Melodije domovine — 21.15 Pri krč-marjn 8xan^n — 21.45 Pod eno sVrelro — 22 AO
Kako, -prosmO. —	— OiJOPoročAa
5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 9.00 Guliverjeva potovanja - 12.00 Power Rangers - 12.25 Vsi ljubijo Julijo - 12.55 Major Dad
— 13.25 Princ iz Bel Aira — 13.55 Polna hi^a
— 14.25 Krepka družina — 14.55 Kni^at Kider
- 15.50 Bkipa A - VI .45 Beverbj Hills - 18.45

VorotAa. — AS NLeVrose V\a.ce. — TftAS x.v — TX -Vto	VAv3.w\\\\x — Ti “Mi
9.45 Huckleberry Finn - 10.15 Korenine slovenske lipe - 10.45 Učite se z nami - 11.15 Ne pozabi!, ameriški film - 13.00 Poročila - 13.40 Umetniški večer - 16.20 Opus - 17.20 Dober dan, Koroška - 18.00 Dnevnik - 18.10 Radovedni Taček - 18.40 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Tv konferenca - 21.15 Huda kri, nemška nadaljevanka-22.05 Dnevnik - 22.25 Sova: Show Jackieja Thomasa, amer, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka
Drugi program
15.20 Avtomobilizem - 15.50 Igre brez meja - 17.05 Forum, Utrip, Zrcalo - 17.50 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Alfred in Josephine, danska drama - 21.00 Onstran prihodnosti, avstral. oddaja - 21.25 Življenje v Silverlake. kanadska oddaja - 23.00 Brane Rončel izza odra
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Srečni ljudje - 10.35 Vau, vau, serija za otroke - 11.00 Mladinski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.05 Brazilska trilogija, dokum. serija - 13.55 2,4 otroka, humor, serija - 14.25 Življenje na severu - 15.10 Garsonjera za štiri, ameriški film - 17..00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik -20.15 Hrvaška in svet - 21.00 Henrik VI., angl, nadaljevanka - 22.30 Poročila - 22.35 Lepa naša: Vrbovec - 23.05 Slika na sliko
9.000 Čas v sliki - 9.05 Halo, sestra - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Rheinsberg - 12.00 Sporna vprašanja - 12.20 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Krištof Kolumb, zgodovinski film - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Športna arena - 21.07 Pogledi s strani - 21.20 Smrtonosni let KAL 007, film - 22.40 Štirje ptički na vislicah, vestem - 0.10 Čas v sliki - 0.15 Vem, da veš, da jaz vem, komedija.
6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Disneyjeve risanke, pon. - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila -12.07 Posel - 12.32 Welcome to Hungary - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.16 Risanka - 16.42 Vodni športi -17.15 Zunanje zadeve, serija - 17.45 Zapuščina -18.25 Simboli - 18.30 Za otroke - 19.05 Kolo sreče - 19.37 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Columbo, kriminalka - 22.22 Usodna vprašanja, reportaže - 23.05 Vodnar, New Age Magazine - 23.52 Dnevnik BBC-ja
2. program
14.05 Zasedanje parlamenta - 17.05 Za otroke - 17.25 Civilna korajža - 17.50 Pratika - IT.56 Begavčki - 18.00 Regionalni program - 18.35 Open University - 19.00 FTC-UTE Novaba, nogomet - 20.55 Evropa molči, serija - 21.25 Naši stiki, Tunezija, 2. del - 22.00 Dnevnik - 22.30 Filmski klub - film L. Bunuela: Tristana, francosko-špansko-italijanski film - 0.05 Posel
5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 7.45 Morska devica Marina - 9.35 Power Rangers
- 10.00 Rdeča strela - 11.00 Nazaj v preteklost
- 12.00 V navzkrižnem ognju - 12.30 Tropska vročica — 13.30 Eormula 1 — 16.55 Dva super tipa
v Miamiju — 18.45 Poročila — 19.10 Mini pla-■^back ^ov — 20 A5 Modri diamant — 22.05 Spie-
W magazin — 22.50 Prime Time — Pozna izdaja — 23 AS PtavboN Rale “Vtigebt — O AO Kana\
11.05 Zgodbe iz školjke - 11.35 Univerzitetni razgledi - 12.05 Filmska magija, avstralska serija - 12.30 Mladinski pevski zbori - 13.00 Poročila - 14.55 Sobotna noč - 16.35 Športni pregled - 17.20 Mostovi - 18.00 Dnevnik - 18.10 Vrtiljak - 18.45 Iz življenja za življenje - 19.30 Dnevnik -20.10 Avantgarda - 21.05 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka - 22.00 Svet poroča - 22.35 Dnevnik - 22.55 Sova: Lahko noč, ljubica, angl, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka
Drugi program
17.50 Sova - 19.30 Dnevnik . 20.10 Tusitala, avstral. nadaljevanka - 21.05 Ruanda - 21.55 Videošpon
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Majhen svet, otroška serija - 11.00 Mladinski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.15 Brazilska trilogija - 14.05 2,4 otroka - 14.35 Življenje na severu - 15.25 Kavboj, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ivan Pavel II., dokum. oddaja - 20.50 V ospredju - 22.20 Poročila - 22.25 Zabavnoglasbena oddaja - 23.00 Slika na sliko
9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Kdor se smeje, zadene - 10.15 Columbo - 11.45 Čudovit živalski svet - 12.15 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Nebraska, vestem - 14.30 Pogledi s strani - 14.40 Sadeži zemlje - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki -18.05 Mi -18.30 Kriminalko je napisala -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univerzum - 21.05 Pogledi s strani - 21.50 Svet številk - 22.00 Pakt s smrtjo, film - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Ženska s preteklostjo, film.
6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Ashenden, serija - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Televideo - 16.17 Moja knjiga o džungli - 16.35 Ženski magazin - 17.05 Zunanje zadeve, serija - 17.35 Zodiak, devica - 18.05 Odgovarjamo na telefonske klice - 18.10 Za boljši jezik - 18.20 Za otroke - 18.58 Maček v Žaklju - 19.25 Katoliška kronika - 19.42 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.45 College, serija - 21.50 Gospodarski magazin - 22.30 Prelomnica tisočletja - 23.15 Čar športa - 0.25 Atletika - 1.15 Dnevnik BBC-ja
2. program
9.25 Zasedanje parlamenta - 16.05 Koliko je vreden podeželan? - 16.20 Risanka - 16.45 Kultura z mnogimi obrazi - 17.15 Za otroke - 18.00 Regionalni program - 18.45 Pratika - 18.50 Na pomoč, gradimo! - 19.05 Zelena točka - 19.35 Policisti, serija - 20.05 Studio ’94 - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Mislec - 22.00 Dnevnik - 22.27 Policijska poročila - 22.30 Mladi glasbeniki - 0.12 Posel
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Bona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi — 18.30 Eksplozivno — 18.45 Poročila —19.10 Eksplozivno — 19.40 Dobri časi, slabi
časi — 20.15 Miami Vice, kriminalka — 21.55 Eksplozivno — 22.45 Deset pred enajsto — 23 A5
10.25 Skok med zvezde, angl, nanizanka - 10.50 Iz življenja za življenje - 11.20 Onstran prihodnosti - 11.45 Zgodovina evropskih držav - 12.15 Alfred in Josephine, danska drama -13.00 Poročila - 18.00 Dnevnik - 18.10 Veliko pačenje, amer, nanizanka - 18.45 Človeški rod, angl, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film tedna: Meja, španski film - 22.05 Mali koncert - 22.30 Dnevnik - 22.50 Sova: Grace na udaru, amer, nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka
Drugi program *
15.20 Huda kri, zadnji del nemške nadaljevanke - 16.05 Pravičnost na preizkušnji - 17.05 Sova - 18.30 GP miting v atletiki - 20.30 Slavnostni zaključek poletnega festivala, prenos - 22.30 Omizje
10.05 Ostržek - 10.35 Videošpon - 11.35 Človeški rod - 12.05 Tusitala - 13.00 Poročila - 16.30 Ruanda - 17.20 Porabski utrinki - 18.00 Dnevnik - 18.10 Čarobna piščal - 18.40 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 Gozdarska hiša Falke-nau - 21.00 Evrovizija pri štiridesetih - 21.55 Turistična oddaja - 22.20 Dnevnik - 22.40 Sova: Gledališče Raya Bradburyja, avstral. nanizanka; Dokazi, amer, nanizanka
Drugi program
11.15 Kinoteka: Brezupno potovanje, ameriški film (čb) - 15.35 Svet poroča - 16.05 Iz dobrega gnezda - 16.55 Avantgarda - 17.45 Sova - 19.30 Dnevnik - 20.10 Krila nad svetom, zadnji del -21.10 Umetniški večer
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Naj bo igra, otroška serija - 11.00 Mladinski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.15 Brazilska trilogija - 14.05 2,4 otroka - 14.35 Življenje na severu - 15.25 Lov, ameriški film - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Blišč svobode, dokum. oddaja - 21.00 Politični magazin -21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50 Slika na sliko
9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Černobil -10.15 Panoptikum - 10.30 Tajfun nad Nagasako - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Družinska zlatnina, komedija - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.10 Skrivnost delfina - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki -18.05 Mi - 18.30 Kriminalko je napisala -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Srček, film - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Evropski policisti - 22.50 Job, zadnji del.
6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Hotel Paradiž - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32* Sotrpini - 12.47 Pomoč v duševni stiski - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Edini izhod, ČB film - 16.36 Nacionalna zakladnica - 17.05 Zunanje^ zadeve, serija - 17.35 Daljna misija , -18.15 Življenje kipov - 18.30 Za otroke - 19.05 1 Maček v Žaklju - 19.32 Vprašanja kristjanov -19.39 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Čutiš, da plešem, amer, film - 22.25 Dober večer, Evropa - 23.15 Zvezdniki rock gledališča - 0.12 Dnevnik BBC-ja
2. program
15.40 Videostrani - 15.50 Za otroke - 17.15 Mena - 17.45 Pratika - 17.50 TamSs Bakčc - 18.00 Regionalni program - 18.45 Medicina - 19.05 Nizozemski Madžari - 19.40 Gledališki dnevnik - 209.25 Nikoli več, obletnica deportacije Židov - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 Bar Nostalgija - 22.00 Dnevnik - 22.30 Pravoznan-stvo - 23.00 Zajci, nemški film - 0.30 Posel
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 I j Bona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo 1 \ je tukaj šef? — 17.30 Prijazna družina — 18.00 1 \ Bogati in lepi — 18.30 Eksplozivno — 18.45 Poro- ' \ čila —19.10 Eksptozivno — 19.40 Dobri časi, slabi \ časi - 2.0.15 Co\umbo - IZAO Ouinc^ - 23.10
\ NoiSrA ^ov — 0.00 Dnevnik — 0.30 “Prijazna dru-
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski I klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepene- I nja - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski I dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 I Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan | - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Bona 1 Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je i tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bo- I
i gati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poročila j l -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi 1 \ — 20.15 Ugrabitev, film — 21.05 Jesen na RTL \ - 21.10 Ugrabitev, 2. del - 22.10 Sternov tv \ magazin — 23 AO Nočni Sov — O .OO T^nevnik — 0.30
“Prijazna Umžina — 1 -OO Sov Tračev UHman
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 11.00 Mladinski program - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Monofon - 13.20 Od pola do pola - 14.10 2,4 otroka - 14.40 Življenje na severu - 15.25 Mačka, francoski film - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 21.00 Zabavnoglasbena oddaja - 21.40 Poročila - 21.45 Poslovni klub - 22.35 Slika na sliko - 23.20 Večer ob glasbi
9.00 Čas v sliki - 9.05 Zlata dekleta - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 11.40 Črno na belem - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Trap-per, pustolovski film - 14.35 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.10 Skrivnost delfina -17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kriminalko je napisala - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Iris in Violeta, film - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 MacGyver - 22.00 Pakt s smrtjo. 2. del - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Film.
6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Sanjska ladja, serija - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba, magazin, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.25 Telešport - 16.55 Minife-stival - 17.10 Zunanje zadeve, serija - 17.40 Novo šolsko leto - 18.30 Za otroke - 19.00 Položaj šolstva - 19.27 Za otroke - 20.00 Dnevnik - 20.45 Sosedje, TV-roman - 21.20 Varstvo mest - 22.05 Ashenden, serija - 23.00 Izpitni filmi študentov: Prvi učitelj, kirgiški film - 0.36 Dnevnik BBC-ja
2. program
16.05 Videostrani - 16.15 Dekle iz prihodnosti - 16.40 Za otroke - 17.05 Na tečaju angleščine - 17.35 Zelena točka - 17.50 Pratika - 18.00 Regionalni program - 18.45 Igre brez meja - 18.55 Umetnost zahodnega sveta - 19.25 Glasbeni Orfej - 21.00 Vse ali nič, kviz - 21.30 24 ur - 22.00 Dnevnik - 21.27 Policijska poročila - 22.30 Gre za to - 22.40 Nšdudvar, 2. del - 23.30 Portreti, Franz Werfel - 0.15 Posel
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umori so njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Bogati in lepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poročila
i - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi l - "20.15 Klic v sili - 2.1.15 Mestna klinika - 22.15 \ Straža — 2.3.15 Notni Sov — 0.00 Dnevnik — 0.30 \ Priiazna družina — 1.00 Šov Tračev Ullman
ro en
stran 23
pisma, mnenja, stališča
™,25. avgusta 1994
Mba o prospektu EMIRJE
s«« druth'^ et‘	u^enik za spoznavanje na-
kot e/“ 3' razred osnovne šole predstavil
Mm/ hišic s slamnatimi strehami in ^tra7haiVSe^ d^mnikih, lendavsko naftno polje klini J'™0 te^sa^° puščavo z vrtalnimi stolpi.
‘n promocijskih sporočil po-
^ilo Sr/J° °°azab (zdravilišča!) kot da gre za ,^ave- Prospekti naj bi načeloma pri-
^^Uanie fVkCtne P°d°be ‘n besedila, saj je lažno Plavi l jo kaznivo; tuji turisti so že tudi pri Promet n nins,ce zahtevke na ta račun.
^lo ah?'0 P°murje je po toliko sušnih letih
**(> (t>rii«J°S.Odek-. ProsPekl nai b' P' ■edstavil 1 tun'^n Vtisb n>eno kulturo, prometno po-v p0 lCne obiekte in privlačnosti. Značilnost ai0 !e. njegova netipičnost glede na
^Ptkt; ee,i 1J nujna delitev na zimski ali poletni č^oustrp “)iko letnih časov, toliko sezon« bi izdaje j%?murskbn razmeram. Očitek oblici' Pretiran ‘Jmsko silhueto s poletno štork-Sai ie v času naselitev štorkelj konec
r^našam^5 ‘n Srmičkov še golih. Čeprav sam ljudem nn>0Vi.e barve’ sem se prepričal, da je Mice. Mnr no v^ed’ kakor tudi sam motiv » 0 spoJa ' me Pa’ da sta ime ln ?esl° lako zL V nasProtiu Z ustaljenimi pravili, da
D1 geslo v tako na sprednji in zadnji strani, čjn jeziku tah^ jezikovnih verzijah samo v sloven-rP^ajalca ° ™ tUicu n‘d ne Pove’ če nima pri M« ne ielim
dot razPravljati o imenu Pomurje, ker ^jk, 2) > ^urnentirano pisal prav v tem časniku t?)nbonui g’ kaie Pa’ da vsi dokazi niso obmo- Se krePka dodatna argumentacija.
.finsko ,„„1“ se Pač navezujejo na naravne in v eiJ^'ene Pokrajine, ki jih ni mogoče
tu!lV "“'ečne ,ke ali historične vrtičke ali pa '^C^lesdecdalnke' Nekdanji francoski pred- ' hi Larini j.e ie v času svojega političnega C^^ino 7 lrna v deželi geografija prednost I k Muii nemški regionalni planer Karl prhni ie Pred kratkim na predavanju iL" NeniCHi iL,daso v petdesetih in šestdesetih
10 rari„,0 izoblikovali »idealne« regije, ^e> kultna n° razmestili infrastrukturo (bol-uprava), zdaj pa zaradi
M<’vHioo„»n'b’ historičnih in politikantskih r^itvah en'1' razpravljati o kakršnih koli shČ° ie o(itn ,se razmere pri nas časovno o»thfi^riti ^tUd‘ iz razglabljanja o tem pro-V/ Posebnih1 0 vPrašljivosti obstoja Pomurja, ^t^el.	(Prekmurci in Prleki), je '
M” Orhe d £ naj hi potem obravnavali Mad-So>Jlevi -,ai‘nc‘ (ustreznejši riaziv za Prek-Hn R“Znu4 “n‘ Mure, ki se ne ločijo le po MMno n e na naš‘h šolah so pač take, da
• ’*** “ *** zdravja in prijetnih ljudi« so M’« zdravi r doieli- Geslo se namreč ne H Jetično l]udi v pokrajini, temveč zgolj na Pe[ P°nudbo (mineralne in termalne ^^“jevp^' mikroklima, odmaknjenost od "l^išč v Siur)u več kot polovica vseh štorklji-M ^8“ geniji, ki so skupaj z žabami zna-Zani“’ ie p°murje verjetno še relativno “Šenih, ie’ da Pri nas redko pišemo 'M' zde“/ava!,.‘cab °h morju ali pa o živalih \iitl Pokrn-‘Z Primorske, ki je ena najbolj M?' so ai‘n na ^ovenskem. Mimogrede naj ■b ^ila ^^'čani ugotovili, da vsebujejo je	ve^ pesticidov kot ameri-
. ^Pim^arib lemu še vedno glavni promocij-
‘Z^P1 d0S,ei slabe življenjske izkušnje mi.	rorn^-Crmurja, Je vedno skupaj z izvajalci
u^menetletia nZalrjujem, da je to dežela prijaznih kj P°kra:j “"f1! je imel predhodnik Vestnika, V sfa°	očitmi hsti, rubriko »prepiri in pre-
k’ on, n° zaradi pomanjkanja dogajanj
te^“h O »dobrih« ljudeh ni pisal le Sraka\ ‘Udl znanstveniki (A. Trstenjak, 4,'Z Mttd lnan‘ mji turistični novinarji (H. Z'- Vp^Sel n)>T^ akademik F. Zadravec pa
Usrn« ■ ‘CO Sradiva o panonski »mehki ^'’“lik,!nis“monnO>1 ,ukajšnjih ljudi v gostinske i« M "'“ri zn Postedica življenjske nuje, ampak Viobr^e dvneselše do de,a z (judmi- Sicer Pa ' h %ge'l° “nke^me 0 tei. temi hitro razblinimo
^°rmat tujimi turisti v Pomurju.
^.8“ T^oj ih barvni papir in naklada dajejo d prosDeirirane rev‘ie ali pa prodajnega p0»°l°va„j Kl namenjen predvsem organi-
ProSn\ P“ Za množično porabo. Ce-$\ado8nananl.(layout> 'e dokaš Živahna-in in h r“zbii mdhovalka je z »iztrganimi« ^“»lei ^dila ? strogo shematično umestitev fo- t V h dJisk‘h ’nr»a Pa >e za poznavalce stereotip- । M«, » fav,,ev moteče. Večji del po-šth0 ie Uristi(n »Sien P° straneh, razen zasebne nr„, ^tije, trgovine, gostišča), med 'M hil''?1 nekai nedopustne praznine; slednji 2 i« s“mn nuin‘h dodatnih pojasnil, ker sta 'h 11	; i^010 (Zakaj so vsi verzi uglašeni
stvar? beSedil vel>ai° s,roga Pravda.
>esiel-kal?a ln ne poetična (v nemščini ^i^ta \Prevajai ° zaPeijivo je lahko metaforično
“^‘or be^u^ Ponazorim s primerom iz le«1 “osoin d‘ a še med čare pomurske po-hi^rčo. k°t tuH^ <verie,no gre za prisojnost, ^i) "°st 'nadžo5/?'10 Privlačnost), prevajalca '^h^revni. s sonn‘no sla besedo prevajala kot S,0 v a„e?Verwbbnte Land; napsutotte (sh^ »‘no m italijanščino pa kot \>lq(el?avai<lnipa-y c°untryside; la terra om-K	trei?^ Pri regionalnih prospektih
n» k uP°rabljati čim manj poime-“preknii ^arno z odvečnimi lokalizmi.
l!i	PreVni°'Prleška Panonska nižina«
^i^nkiP.^no SJ2.cu v angleščino in italijanščino M? k0 !Zognii k' madžarski prevajalec se je S d firavaintL bl bralce zagotovo zavedel, (Prpi‘ka v nemščino prestavila samo ^ni^m^r). V zvezi s tem naj ome-rav^^ršjd, A bolj značilno gričevje (približno kd("“ib?ki Pod?k Pa zmotno prevladujoči stere-“i“telj°iša oznapl Pokrajine. S strokovnega vi-Pt°sPekta ^“obrobje Panonske kotline«.
Pomurje je očitno imel preve-
like želje: izdati izviren prospekt, ki ga doslej nismo doživeli niti v pokrajini niti v državi. Škoda, da je pri pripravah premalo upošteval dosežke razvitih turističnih dežel, predvsem pa izdelana in uveljavljena strokovna načela za izdelavo takih publikacij. Kljub manjšim spodrsljajem pa je glede na dane razmere, predvsem veliko pomanjkanje denarja, nestabilne politične in gospodarske razmere, prospekt za Pomursko turistično zvezo in pomurski turizem nasploh veliki dogodek. Za nekoč tako neznano pokrajino kot je Pomurje je to pravi promocijski praznik.
B. Sever
otok, ki je dobil še elektriko in vodovod - kar skupaj znaša več milijonske vrednosti. (500.000,00 SIT je zagotovil Sekretariat za družbene dejavnosti SO M.
Sobota - etnokulturni projekt.)
Zdaj pa vsebina. O njej lahko pišem, ker sem jo kreiral vso leto, za njo gorel s ciljem, DA BI RURALNO OKOLJE S SVOJO ZDRAVO KORENINSKO RAZVEJANOSTJO PLEMENITILO TISTO KAR JE SPREVRŽENO. V Ižakovcih se je zgodila ekologija. Letos že drugič. Imeli smo ekološki tabor, čez dvajset udeležencev, od najmlajše osemletne Barbare do dijakov in študentov. Ni toliko pomembna vsebina: vpliv farme Nemščak na okolico, saj je le ta znana, pač pa, da so bili mladi udeleženi v neki problematiki. Spomladi so mariborski gimnazijci v Ižakovcih raziskovali negativne vplive farme na zgodnji otrokov razvoj in mater. Smej pravilno ugotavlja, da na sami prireditvi koza nikogar (direktorja farme) ni brcnila, je pa bil učinek že prej - na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer se je direktor zagovarjal. Na samem zboru pa smo dosegli SPREJEM ODLOKA, ki zavezuje Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in farmo Nemščak, da se nemudoma pristopi k dokončni rešitvi farme (čistilna naprava)! Na istem zboru je bil z Direkcijo za urejanje voda in prostora (Bricljev resor) določen septemberski delovni sestanek v buraškem naselju, ko bomo Ižakov-čarji soudeleženi pri določanju PROSTORSKEGA PLANA za Pomurje. Na istem zboru je bila obnovljena še TRETJINSKA FORMULA med Ministrstvom za okolje, občino M. Sobota in farmo Nemščak za financiranje stroškov priključitve Ižakovec na občinski vodovod - krak Beltinci. Z ribiči je bila speljana ideja o dokončnem SANIRANJU STARE MURE, Z lovci pa dogovorjen delovni SHOD. MAR JE VSE TO ZANEMARLJIVO? JE VSE TO NIČ?
Lansko leto je bila na Otoku ljubezni zakoličena KULTURA, z gledališko uprizoritvijo Murskih devic. Letos se je na ižakovskem brodu godil OKARINA ETNO FESTIVAL, brala poezija, na koncu pa smo v večeru ljudske glasbe še zaplesali z Marko bando. Bil je večer kulture na valovih Mure.
Na 3. Biiraških dnevih sta se zbližala leva in desna bregova Mure, ki je do sedaj razdvajala. To je zgodovinsko dejanje. Krapje, Cven, Veržej, Radenci so BILI NA LEVEM bregu. »Šefa« z radenskimi turisti in predstavniki kolektiva pa je porok za razvoj mehkega turizma na Otoku ljubezni. In sklenitev poslovnega sodelovanja! Na biiraških dnevih se je godila tudi DUHOVNOST. O etiki ekologije je govoril škof Grmič, v nedeljo pa v murskih logih opravil mašo. Bila je tudi ESTRA D A - vendar šele po celotedenskem plodnem programu. Buraše je tudi letos obiskal predsednik države Milan Kučan.
Da ne bi bili bralci Vestnika zavedeni, sem za Vas
S pozdravi: Tine Mlinarič
spisal ta zapis.
Veselimo se vašega obiska.
v brk, ker sem v podtonu filozof - ne bi škodilo, če bi bil malce filozofa. Da bi vsaj vedel razlikovati med pomeni besed in bi jih ne uporabljal tako hlamudravo. Potem tudi ne bi dal razglasiti, da je neka dežela dežela zdravja, če gre za to, da je dežela zdravilišč.
Hvala bogu, da turisti, kot trdi Dravec, radi prihajajo v to »turistično regijo«. Prihajajo - kljub takim prospektom, kot je ta njegov - ker je »v tej pokrajini in v ljudeh te pokrajine« resda »nekaj pomembnega«. Samo da še on ne ve, kaj.
ŠTEFAN SMEJ, Vestnik
Zimske štorklje prinašajo slabo zdravje
- Odgovor na žaljivi članek g. Štefana Smeja
»Ne vem, kako je z vami, toda mene zajame neko čudno nelagodje,« če v časopisu preberem članek, ki ga spoštovano uredništvo tega lista nikakor ne bi smelo objaviti.
Kolikor vem, novinarska etika zahteva objektivno in strokovno podkovano pisanje, kajti v primeru, da i avtor članka nekoga žali, le-ta lahko ubere tudi drugačna pota, da se mu storjena krivica popravi ali vsaj
omili. No, tega zaenkrat ne mislim napraviti, saj se lahko ob vsebini članka z gornjim naslovom, pod katerega se je podpisal g. S. Smej, le prizanesljivo nasmehnem. Kljub vsemu pa menim, da se moram oglasiti in avtorju in morda še komu pojasniti določene stvari. Če bi mi s svojim pisanjem prizadejal kakšno bistveno škodo, kakor je to, kot vse kaže bila želja nekoga, ki se na oblikovanje »spozna«, bi lahko reagirala tudi drugače. Tako pa lahko le s ponosom poudarim, da me mojega dosedanjega dela v grafičnem oblikovanju ni sram. Med predlogi, ki so prispeli na natečaj za prospekt Pomurja, je komisija izbrala moj osnutek in ga predložila tudi Ministrstvu za turizem Republike Slovenije. Ob vsem vloženem delu in trudu celotne ekipe, ki je sodelovala pri izvedbi projekta in glede na kratko odmerjen rok za izvedbo menim, da je lokalni turistični prospekt Pomurje - dežela zdravja in prijaznih ljudi dober turistični prospekt, o čemer pričajo mnenja in čestitke veliko ljudi, ki so ga videli, pa tudi strokovnjakov, ki se na grafično oblikovanje res spoznajo. Tako pa bi g. Smej lahko bil vsaj malo previdnejši pri »ocenjevanju« - grafične plati pro-I spekla, kajti močno dvomim, da ima tudi s tega področja ustrezne kvalifikacije. Vsem tistim, ki so ga napak informirali in tudi njemu samemu pa naj pojasnim, da pri sami naslovnici ne gre za nobeno retušo (izraz je bil napačno rabljen) in tudi ne za lepljenko. Takšne stvari danes rešujemo s posebno računalniško tehnologijo. Poleg tega dober poznavalec fotografij kaj lahko ugotovi, da je posnetek, ki je uporabljen na naslovnici, nastal zgodaj spomladi in ne pozimi, kakor zmotno ugotavlja avtor članka, ki si z določenimi nesmisli ni naredil ravno velike usluge. Sploh pa ni toliko pomembno ali je štorklja »letela čez večerno obmursko pokrajino, ko so fotografijo posneli«. Gre namreč za simboliko - vračanje štorklje, vračanje turistov - ljudi v našo lepo pokrajino, kar je nekak simbolični moto, ki sem ga namenoma uporabila kot povezovalno nit skozi ves prospekt. Žal pa g. Smej tega in tudi vsega ostalega, kar bi morda po njegovem veljalo za dobro, v prospektu sploh ne opazi. Tako se mi naravnost vsiljuje čuden občutek, da je edini namen tega članka - za vsako ceno »raztrgati«, na kar so pomislili prav vsi, ki malo bolje poznajo ozadje nastajanja prospekta Pomurje.
Vseeno pa bi rada pojasnila tistim, ki jih zanima, čemu služijo v prospektu »iztržki« (?!) (tako g. Smej), da je pač to nekoliko drugačen pristop k oblikovanju in sem se torej želela izogniti togim slikam v okvirčkih (po vzorcu osmrtnic), saj je naša pokrajina razgibana, mehka in mislim še vedno tudi dežela prijaznih ljudi. To »neobstoječo deželo« (po g. Smeju) imam rada, Z njo čutim in to mi je bilo vodilo pri oblikovanju »prospekta. Če pa bi kdo rad privabil turiste s pesticidi, smrtnostjo, rakom in jim vrh vsega že vnaprej obljubil, da bodo tepeni na veselici, naj tak prospekt napravi sam. Menim, da so take trditve o naši »imaginarni pokrajini« resna žalitev za vse njene prebivalce. Gospodu Smeju pa naj povem še to, da je treba stvar, ki je namenjena ljudem, preveriti najprej pri njih samih, izvedeti njihovo mnenje, ne pa preko medijev vsiljevati ; svoja »moljevska« razmišljanja, kar je milo rečeno, neodgovorno.
Sicer pa naj velja tista že pregovorna Prešernova: »Le čevlje sodi naj kopitar.«
Anica Žula, oblikovalka
Še enkrat: Ocenjevanje za naj... kmetijo 1994
Na moj članek pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen v Vestniku 4. avgusta 1994, se je oglasila vodja akcije Naj... kmetija novinarka g. Bernarda B. Peček v Vestniku 11. avgusta 1994.
Moj odgovor je naslednji: Res je, da sem več let sledil akciji za Naj... kmetijo. Lansko leto pa sem imel priložnost biti na sklepni prireditvi akcije pri Firbasovih v Cogetincih. To pa je bil povod, da sem se letos oglasil.
Pojdimo po vrsti, kot je na moj članek odgovorila g. novinarka.
Moja trditev, da smo ugotavljali, da je omenjena kmetija turistična, po izjavi in zapisanem drži. Šprašujem se, kaj so v tem primeru imeli opraviti v komisiji strokovnjaki iz kmetijstva. Koliko točk so prisodili govejemu hlevu in vsemu, kar je bilo v njem, koliko svinjakov, ki jih nismo mogli nikjer najti. Ogledovali si nismo samo Prekmurci. Ostrejši ocenjevalci so bili prav ljudje onstran Mure. Iz obeh primerov pa smo sklepali, da se kmetija preusmerja v turizem.
Znano mi je, da so se tudi nekatere prekmurske kmetije prijavile za akcijo. G. novinarka govori o zameri Prekmurcev, da zmagujejo prleške kmetije. Kako je prišla do te ugotovitve, ne vem. Ker pa odgovarja na moje pismo, v njem tega ni mogla zaslediti. Prav nasprotno. Zapisal sem celo, da na štajerski strani ne manjka kmetij, ki bi izpolnjevale vse kriterije, ki bi jih mogli upoštevati. Seveda pa jih ne manjka tudi na prekmurski strani. Prepričan sem, da g. novinarka bolje pozna zgodovino Prlekije in Prekmurja kot jaz. Znano je, da je v Prlekiji veljala vse do konca prve svetovne vojne avstrijska zakonodaja, ki ni dovoljevala drobljenja posestev. V Prekmurju pa madžarska, ki je v interesu veleposestnikov drobila malo posest in s tem siromašila ljudstvo, ki si je bilo primorano služiti kruh na sezonskem delu. Vse to pa ima posledice še dandanes. Zato moramo vseh šest občin, o katerih je govora, obravnavati po istih kriterijih. Napisano je tudi, da zadnjo besedo povedo kmetijski svetovalci. Tako je prav, vendar morajo upoštevati kmetijsko proizvodnjo in urejenost kmetijskih objektov. (Pa tudi arhitektura je bila različna.)
Iz vsega, kar je g. novinarka zapisala, ugotavlja, da se kot vodja akcije Naj... kmetija čuti užaljena. To pa ni bil moj namen. Moj namen, pa tudi želja je, da bi vsaka akcija prispevala k napredku. Ta pa bo mogoč le, če bo vsestransko pripravljena in pri kateri bo sodeloval čim širši krog ljudi.
Kakorkoli že, prave kmetije, pristne družinske skupnosti, so v razsulu. To pa je ugotovitev v svetovnem letu družine.
Brez zamere! In na svidenje ob razglasitvi Naj... kmetije 1994, pa kjerkoli bo. Samo da bo Naj... kmetija v pravem smislu.
Karel Franko
Zimske štorklje prinašajo slabo zdravje oziroma: let mrtve ptice
Ker je v plansks-gospodarskih papirjih Štefana Dravca Pomurje označeno kot »zaokrožena turistična i regija«, je Pomurje pač regija, ki »se zaenkrat še imenuje Pomurje«. Ko se v njegovih papirjih regija več ne bo imenovala Pomurje, se ne bo imenovala Pomurje tudi sicer. Poleg tega pa njemu »ne gre za turistično Pomurje«, temveč za »turistično regijo«!
In tak pletilec plehkost meni očita, da sem plehek, ihtav in da pleteničim! Njega, ki iz položaja štorklje v zimskem letu nad mursko pokrajino motri regijo, se seveda ne more tikati, kaj si o svoji ljudski in geografski istovetnosti mislijo Prleki in Prekmurci tam spodaj. Očita mi, da sem v »vseznalski« pozi zgrešil značaj pokrajine. O, pa ga nisem, ker poslušam, kaj o sebi pravijo ljudje na obeh bregovih Mure! Mi smo Prlekli, pravijo Prleki, in hočemo, da se nas tako tudi imenuje, ker ime »Pomurje« ni povzelo vase naših lastnosti. Prekmurci na drugi strani pravijo takisto. Zaradi obojestranskega etničnega samozavedanja se regija ne bo razčesnila in desni ter levi breg ne bosta odplavala po svoje. Sta pa oba bregova zategadelj zanimivejša.
- Toda, kako Dravca, ki v letu mrtve ptice leti nad pokrajino, pripraviti do tega, da se spusti na zemljo obakraj Mure in se razgleda naokrog? Saj se bo raztreščil! Mrtve ptice ne pristajajo.
Gostoljubje je eno, prijaznost drugo. Vsakdo, ki je kdaj hodil po teh krajih, ve, da so Goričanci najbolj gostoljubni, Dolinci in Ravenci nekoliko manj in morda še nekoliko manj od teh Prleki. Vsi skupaj pa so seveda najbolj gostoljubni od vseh Slovencev! Gostoljubje ima barvo in podtone, je lahko srčno ali pa postavljaško, razsipno ali umerjeno. Prijaznost vsega tega nima. Prijazno brezkrvno ti lahko povem, da si mi za kozarec vode, ki sem ti ga dal v svoji hiši, dolžan toliko in toliko! Dravcu - ki meni, kot se zdi, meče
Na rob Smejevemu biiraškemu ekshibicionizmu
Ne konfrontiram s Smejem, ne morem zahtevati kaj (kako) naj uraden Vestnikov novinar piše o prireditvi Biiraški dnevi, prepričan pa sem, da mora medij (Vestnik) avtentično in po novinarski etiki verodostojno seznanjati svoje uporabnike (bralce) o nekem dogodku. In ker je bralec z reportažo Š. Smeja tendenciozno zaveden, saj omenjeni zapis: Buraška koza ni nikogar brcnila, plodimo se kot zajci, sicer kronološko povzema dogajanje dveh ekoloških zborov, vendar avtor članka, kot da bi želel, da se na inavgurirani ižakpvski ekologiji ne bi nič pozitivnega dogodilo-zavaja. Ker smatram obratno, sem se nakanil pisati.
Btiraštvo postaja v svoji metafori ekološko, kulturno, etnološko, duhovno, družabno in turistično determinirano in je zato daleč nad pozunanjenostjo. Za prireditvijo stoji vas Ižakovci. To je fenomen. To je pomembno. Kot je biiraš jezil, se tod godi udarništvo, sicer za današnji čas bolj ali manj anahronistična dejavnost. Otok, ki ga obliva žuboreča reka in nežno boža oživljen rokav, je postal biiraško naselje s šestimi avtentičnimi kolibami. Ena med njimi je biiraški muzej. Tu je v celoti obnovljen brod, speljana brv in mostič na otok in obnovljena infra struktura do in na
Pa saj to ne more biti res
Pred nekaj dnevi sem se peljala iz službe - smer Ljutomer - Veržej. V vasi Noršinci, točneje pri gostilni Vaupotič, so me ustavili ljutomerski policisti, ker sem prevozila dovoljeno hitrost 60kndh za Vkmlh. Ker sem naredila zelo »nevaren prekršek«, sem brez ugovora tudi plačala kazen. Ko pa sva z policajem že skoraj zaključila moj primer, je mimo pridrvel motorist in za njim v par sekundah še dva. Hitrosti s katero so vozili seveda ne vem, ker sem jih komaj utegnila videti. Policaj je sicer rahlo dvignil glavo, vendar je samo meni rekel nasvidenje in srečno vožnjo. Seveda sem ga začudeno pogledala in ga vprašala, ali radarska kontrola ne velja za vse. To pa ni vaša stvar, je bil
njegov odgovor.
Ja, najbrž res to ni moja stvar, državni uslužbenec bo že vedel kako je s tem, moti pa me, da to divjanje motoristov prenašamo vsak dan, tudi ko so naši otroci na cesti.
Ker od presenečenja nisem takoj odpeljala dalje, sem lahko slišala tudi ime enega od drvečih motoristov, ki ga je omenil drug policaj svojemu kolegu. Nemalo presenečena sem bila, da je bil motorist policaj, sicer trenutno ne v službi, najbrž pa na najnujnejši vožnji svojega življenja.
S. L
Vestnik vsak četrtek
POUCOiaSKRBA
———
5% sejemski popust!
• Vsa oprema za vinogradnike in kmetijska mehanizacija, ki jo potrebujete za jesenska dela
Prodaja avtomobilov FORD na POMURSKEM SEJMU.
Dopust!
stran 24
vestnik
IANIADE RANIADE JRANIADE
VRANIADE »RANIADE
Mlini, mlinarji in mlinarice
Bolečina za mlinom
PRVI VRAN - Kakšna je razlika med porgo in javnim dolgom, kra?
DRUGI VRAN - Malenkostna; oboje je treba plačati, le s to razliko, da mora porgo plačati tisti, ki je na porgo pil, javni dolg pa bodo plačevali vsi davkoplačevalci kra, kra, kra!
Mlinska kolesa na Gibini se že dolgo ne vrtijo več. Tudi mlinskih delov ni nikjer. Milan Smec, star 67 let, si je prizadeval, da bi med množico različnih slik našel vsaj eno »mlinsko«, a nobena se ni »prikazala«. Obljubil je, da jih bo še iskal, kajti tudi nekdo drug ga je zaprosil za sliko mlina, pa jo tudi zato »mora« najti. Ker ni bilo ne mlina ne njegove slike, sem pritisnil na sprožilec fotoaparata in nastala je slika, ki je v časopisu.
Sedaj sem majhen še in vsi mi pravijo: Ti, kline. A ko odrastel bom, se pisal bom Kozinc!
□
- Bo spet »izbruhnila« kakšna afera?
- Bo, bo.
- In o čem?
- O tem, da dosedanjim aferam nihče ne zna priti do konca!
Ljubim Slovencem v premislek
Ker nas je Slovencev malo, moramo pač drugače razmišljati kot kakšni Kitajci. Moj predlog pa je tale: Uvedimo dvomesečni poslanski in ministrski mandat. To bi bilo dovolj, da bi si poslanci, ministri, sekretarji in drugi uredili takšna in drugačna posojila. Po končanem mandatu vsi obvezno v pokoj s poslansko ali ministrsko pokojnino. Tako bi v petindvajsetih letih vsaka generacija v celoti prišla do zavidljivega življenjskega standarda. Na koncu pa, če lahko, objavite mojo najnovejšo pesem, ki sem jo sestavil v zgoraj omenjenem smislu: In spet gori kot kres.
Vali se dim vse do nebes.
Pomagaj ljudstvu, o Marija, kaj bo, če nam zgori favšija! Za teh ušivih nekaj mark se menda ja ne bomo vsi pobili!
Kozinc še kar naprej kredite nam deli, Polajnarju pa naj bi se vsaj trojčki narodili, V čast in slavo vseh Slovencev.
Milanu Srncu, vdovcu, ki zdaj sam živi v hiši na Gibini, saj si je hčerka družinsko življenje ustvarila v Ljubljani, se velikokrat stoži po mlinarskem življenju. Kako tudi ne, ko pa je bil mlinarjev sin. Izmed deveterice otrok je bil najstarejši in tako je moral bdeti nad bratci in sestrami, povrh pa delati v mlinu, še zlasti med drugo svetovno vojno, ko je bil oče mobiliziran v vojsko. Tedaj je bilo Milanu komajda 14 let, a je že bil šef mlina.
Srnčevi niso imeli sreče z mlini. Prvi je zgorel zaradi pregretja mlinskega kamna, ki je mlel koruzne storže. Drugi je zgorel med drugo svetovno vojno. Enako usodo je imel mlin prvega soseda. Je pa tedaj ostal Tiglov mlin, čeprav je bil v bližini prvih dveh. Prvi nadomestni mlin je Milanov oče kupil v Murskem Središču in na Gibino ga je bilo treba spraviti z vlečenjem proti vodnemu toku. Vešči mlinarji in brodarji ter pomočniki so to zmogli. Lažje je bilo z drugim mlinom, ki je na Gibino »priplaval« s Srednje Bistrice z vodnim tokom. Menda se je pisalo leto'
1956, ko so ta mlin razstavili in opremo vgradili v električni mlin na Strigovi. Upravljala ga je trojka: Milan Srnec, njegov brat Štefan in ujec Anton. Usoda je hotela, da je zgorel še ta - tretji mlin. Tokrat zaradi kratkega stika na električni inštalaciji. Milan se ni več spuščal v mlinske »pustolovščine«, pač pa se je zaposlil pri vodni skupnosti, kjer je z večjim čolnom prevažal ljudi in material za gradnjo jezov. Zdaj je že nekaj let upokojenec.
Človeku pa spomini radi uhajajo tudi k lepši poti njegovega življenja. Življenje ob reki Muri, četudi nemirni, je bilo za mladega človeka nadvse lepo. Pripovedoval mi je o kopalcih, ki so se namakali v kristalno čisti reki. Med njimi je bilo seveda tudi veliko deklet. Tedaj, v letih njegove mladosti, vaške »puce« in »pubeci« še niso poznali kopalk, kar pa - bog ne daj - ne.pomeni, da so se kopali goli. Takole je bilo: dekleta so se namakala v kom-binežah, fantje pa so si lulčka zakrivali s predpasniki.
Je Milan Srnec spoznal svojo življenjsko družico Gabrico
Milan Srnec, nekdanji gibinski in štrigovski mlinar
med kopalci? Tega mi ni povedal. Vsekakor pa se je z njo srečeval ob mlinu, saj je bila hči sosednjega mlinarja Muršiča. Vzela sta se 1951. leta.
V Srnčeva murska mlina so vozili zrnje predvsem iz krajev z desne strani reke: iz Štrigove, Macinca, Dravskega Središča, Obreža, Vitana, Gomile..., nekaj pa tudi (potem ko so se na drugo stran zapeljali z bro-dom) iz prekmurskih vasi. Tedanji mlinarji so jemali za merico desetino zrnja (od 100 kilogramov 10 kilogramov), zdajšnji pa zase bolj poskrbijo. Hudo je bilo zaradi financerjev, ki so prihajali skoraj vsak dan kontrolirat količine zaslu-
Fotozapis
Vrata
□
Že v avstro-ogrski monarhiji in potem še naprej je vedno veljalo, da krade preprosto ljudstvo, vsi drugi pa samo poneverjajo. Zakaj naj bi bilo danes drugače?!
□
-	Kam pa letos na morje?
-	Ja, prejšnji teden smo poželi ječmen, sedaj žanjemo pšenico in rž, no, do konca sezone pa se bo še kaj nabralo..., otava, silaža...
-	Joj, potem pa boste dolgo uživali na morju!
-	Res, vse do spravila krompirja, koruze in setve.
Kaj so vrata za hišo in kaj za človeka? Je to zgolj prostor, skozi katerega vstopamo ali izstopamo? Morebiti prostor, na katerem sprejemamo z odprtimi rokami in se poslavljamo z objokanim obrazom?
Da, vrata nas varujejo pred svetom, hkrati pa puščajo svet k nam. Samo od nas je odvisno, kako močno bomo odprli ali zaprli ta vrata.
S temi fotografijami, ki smo jih posneli med obiskovanjem kmetij, ki so bile prijavljene na Vestnikovo akcijo, pa vam že-
□
- Kdo bo pa plačal teh 260 milijonov tolarjev stroškov za minuli referendum?
- Ja kdo, čemu pa imamo davkoplačevalce!?
Profesorske
- Gospod profesor, razporek imate odprt!
- A, tako... Torej razporek... No, prav. Pa bomo danes rekli kaj o izvoru in pomenu besede razporek.
O
- Kot vemo, je Hanibal prišel v Italijo pozimi leta 182 pred K. r. prek Alp. In kaj je pozabil vzeti s seboj, ko je odhajal iz afriške Kartagine?
- Smuči, gospod profesor!
O
- Gospod profesor, če je bog vsemogočen, ali bi lahko ustvaril tako velik kamen, da ga ne bi mogel nesti na svojem hrbtu!?
- Bi, bi, samo enega takega norca kot ste vi bi rabil, da bi mu ga pomagal dvigniti na ramo!
O
- Slovenija ima tele zgodovinsko utrjene pokrajine: Goriško z Istro, Kranjsko, Koroško, štajersko in Prekmurje ali Slovensko krajino, kot se nekaterim zdi bolj primerno...
- Gospa profesor, kam pa spada potem Prlekija?
- Dobro vprašanje, samo nasloviti ga morate na tiste časnikarje, ki toliko vedo, da o tem celo pišejo!
v

_____________!
'J
so nart#	r
M m



ženega zrnja, kajti to sov mlinarji obvezni prodati i' žavi, ki pa je plačala le tretjim cene, kakršna je bila na tržišča-Milan se kot manj prijetnih & godkov spominja tudi srečal! z »miličari«, tujci, ki so gowm v drugem jeziku, bili gospodo-valni, voziti jih je morah dam
lovili ribe...
Ribe. Milan Srnec mi je doživeto pripovedoval o nht lovu v čisti Muri. Rib naj h b’lo toliko, da je bilo samo seči v vodo in & sij11 držal v roki. Lovili jih se^ mso zgolj redni ribiči, MP11 vsi. ki se jim je tega zahotelo Rako tudi popoldanski ali * deljski kopalci, ki so nalovljen ribe potem tudi pekli M v ne tako davnih časih, p>°eij skovalci Mure in njenih tokov kopalci, ribiči... seveda imeli s seboj hladilnih torb v njih piva in drugih sodob Pijač, tudi česa takega m » mogoče kupiti v nepo^. bližini reke, ampak so f predvsem jabolčnik in vino, kar so prinesli s sm doma. No, ja, vročega % srkali, saj se je v rokavih > našla senca.
Zdaj je seveda druga^j ločenih trenutkov se človek spominja. Milan Srn« brskal po škatlah. moraoP le našel kako sliko sv P mlina. Vsaj to bi radob^. de se je že z grala.
4' f , ...
stran 25
vestnik
i
B tehnostroj
MODERNA OPREMA - LJUTOMER d.d.
Na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni vas pričakujemo podjetjem predstavljamo HOJNIKE S STISKALNICO in STROJE ZA KOMPOSTIRANJE
AKC|jefPSlL^IK HLEVSKEGA GNOJA PRODAJA PO SEJEMSKIH CENAH
Na
‘ Pičice a?"10 naročila za:
H^adaikiL ? 4,51 * cepilnike hlodov • sekalnike vej ke hlevskega gnoja
MoDERNA OPREMA - LJUTOMER u HUtomer, Prešernova cesta 40 elefon (069) 81 696, 81 615 telefaks (069) 81 675
PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM!
Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom,. Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA!
zavarovalnica triglavdd
območna enota M. Sobota
Zavarovalnica TRIGLAV, d. d., Območna enota Murska Sobota
objavlja
prosta delovna mesta:
1.	zavarovalnih zastopnikov za življenjska zavarovanja
- območje Lendave, - območje G. Radgone, - območje M. Sobote (2 delovni mesti),
2.	univerzalni zastopniki:
- območje Cankove, z okolico - območje Črenšovec z okolico
Za objavljena delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahteva še srednješolska izobrazba V. kategorije zahtevnosti z ustreznimi delovnimi izkušnjami.
Za objavljena delovna mesta se sklepa delovno razmerje s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8. dneh od objave na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota M. Sobota, Lendavska 5.
Kandidati bodo obveščeni v 15-tih dneh po izbiri.
Glasbena šola Murska Sobota
objavlja
dodatni sprejemni preizkus za nove učence na oddelkih za pihala in trobila,
ki bo v ponedeljek, 29. avgusta 1994, med 9. in 11. ter med 14. in 17. uro.
Niste sami Vestnik je z vami!
sobota, 27. 8.1994, ob 17. uri
ivieonaruuin otroški festival zabavne popevke
Za vas in z vami bomo tudi na 32. kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 20. do 28. avgusta 1994
VBIHK
Hunti ni M,6 MSi Soboti
Poiščite nas v lovskem domu na sejmišču.
Srednja strojna in tekstilna šola
Murska Sobota, Šolsko naselje 12
razpisuje
vpis v programa: - strojni tehnik - diferencialni - elektrotehnik - diferencialni
Vpisni pogoji: - končano triletno poklicno izobraževanje po programu strojništvo, - vsaj dober splošni uspeh v 3. letniku poklicne šole in na zaključnem izpitu,
- vsaj ocena dobro iz slovenskega jezika in književnosti v 3. letniku poklicne šole.
Prijave za vpis v I. letnik Srednje šole (obr. 1,20) je potrebno poslati do srede, 31. 8. 1994.
Stroške izobraževanja (šolnino) bomo določili glede na število prijavljenih učencev. Pouk bo popoldne.
ŽUR ZA MLRDC IN MlfiDC PO SRCU
Gornja Radgona sejmišče
11 novih otroških zabavnih popevk
K HllEinO KRANJ
VI ir"fB ■■■ proizvodnja kmetijske meham-tel«	^■■1 II ■ zacije, industrijskih strojev in na-
^"•8.	p J
fev. 9’ 241689
nas na POMURSKEM SEJMU na
Ustavnem prostoru pri vhodu levo
IZ)
O
>
O „
F
Miki Šarac
k1' 'hiš, ? NA SEJMU: prodajamo vse rezervne ■ v 'hi ll;i** 'zdelke. O ugodnem nakupu se prepri-- * em razstavnem prostoru.
Ponujamo
vam:
• cisterne za gnojevko ali vodo (1.000 do 10.0001)
• predsetvenike z enojnim ali dvojnim valjem
(2,20,'2,80 m)
• trosilnike umetnih gnojil VICON
• odjemalce silaže od 0,50 m3 do 10m3
mladi pevci iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije Royal flash
Vstop na sejmišče za otroke do 15. let-od 16. ur
Eskimo
BR€ZPIAC€N
D Q
NA KZS V GORNJI RADGONI od 2G do 28. avgusta '94 v hali H2 in na prodajnih mestih JELOVICE v Sloveniji
MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel./telefaks: 069/22-921
DISKONT UNIVERZAL Križevci - Ljutomer
stran 26
vestnik
Darilo narave za zdravo življenje
Traktor
Hladno stiskano sončnično olje
Novi kakovostni razred olj - Skrbno nadzorovan tehnološki postopek - Za solate in hladne jedi, za dušenje in pečenje, za cvrtje brez penjenja - Oljna terapija za razbremenitev ščitnice in opravljanje številnih bolezenskih neprijetnosti.
Tovarna olja Gea. d.d., iz Slovenske Bistrice, ki praznuje letos 90-letnico ustanovitve, predstavlja na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni v hali A svoj novi izdelek, hladno stiskano sončnično olje GEA. Hladno stiskano sončnično olje GEA je olje vrhunske kakovosti in je pridobljeno s povsem novim tehnološkim postopkom, ki je rezultat intenzivnega raziskovalnega dela. Slovenski trg je s tem povsem novim kakovostnim razredom olj zelo slabo založen, saj hladno stiskanega olja razen manjših količin iz uvoza na naših policah preprosto ni. Občasno je sicer opaziti.izdelke z deklaracijo za hladno stiskano olje, vendar nam intenzivni vonj in temna barva teh proizvodov takoj povesta, da je takšno olje izdelano po bučnem postopku z močnim segrevanjem in vlaženjem surovine. Tak izdelek v bistvu nima nikakršne povezave s pravim hladno stiskanim oljem, niti po organoleptičnih lastnostih, še manj pa po kakovosti. Hladno stiskano sončnično olje GEA je pridobljeno iz najboljšega semena sveže letine sončnic. Temperatura semena med sušenjem imstiskanjem ne presega telesne temperature (40 °C), zato lahko vse sestavine sončničnega olja ohranijo svojo polno biološko vrednost. Zaradi blagih pridelovalnih razmer in skrbnega sortiranja (veliko je izmeta) ter luščenja ima hladno stiskano sončnično olje GEA vonj in okus po Svežem oluščenem jedrcu sončničnega semena in je zlato rumenkaste barve. Pri predelavi se takoj polni v pločevinke in gre v nadaljnje postopke nevtralizacije in rafinacije. Skrbno nadzorovan tehnološki postopek omogoča hladno stiskanemu sončničnemu olju GEA. da obdrži tudi sestavine, ki so za organizem ugodne, vendar se med standardnimi postopki pridobivanja iz olja odstranijo ali se med predelavo delno ali popolnoma razkrojijo. Med temi so najpomembnejše:
- fosfatidi (lecitin...), ki hranijo možgane in živčevje, spodbujajo telesni metabolizem, izboljšujejo dihanje in krvni obtok, utrjujejo kosti in povečujejo odpornost proti poškodbam;
- karotenoidi, ki se pod vplivom pigmentov v telesu pretvarjajo v A-vitamin ter pomagajo pri nočni slepoti, slabem vidu, zdravljenju številnih očesnih bolezni, krepijo odpornost proti okužbam dihal in ohranjajo dobro zunanje stanje tkiv in organov;
- vitamin E (tokoferoli) pomaga pri motnjah v rasti, meni, nepravilnem delovanju živčnega sistema, pojavu anemije in hemolizi. Hladno stiskano sončnično olje je torej popolnoma naravno. To olje ne vsebuje nobenih kemičnih dodatkov, ker mu že naravni antioksidanti zagotavljajo dolgo stabilnost in obstojnost.
Uporaba hladno stiskanega sončničnega olja GEA je zelo raznovrstna. Zaradi prijetnega vonja je primemo za pripravo vseh vrst solat in hladnih jedi, pa tudi za dušenje in pečenje, ker jedem izboljša vonj in okus. Pri visokih temperaturah hladno stiskano olje postopoma izgublja biološko vrednost, vendar se zelo dobro obnese tudi pri cvrtju, saj se ne peni, hkrati pa oblikuje na»površini hrane tanko, za olje nepropustno plast in tako preprečuje vsrkavanje olja v proizvod. Še posebno priporočamo uporabo
hladno stiskanega sončničnega olja GEA makrobiotikom kot začimbo ali kot kalorični, biološko visoko vreden dodatek jedem. Zaradi vrhunske kakovosti in popolne naravnosti lahko hladno stiskano sončnično olje GEA uporabljamo pri oljni terapiji znanega ruskega zdravnika in znanstvenika dr. Karacha, ki je s svojim preprostim, vendar presenetljivo uspešnim pristopom k zdravljenju temeljito razburkal zdravstveno javnost.
OLJNA TERAPIJA PO DR.
KARACHU
Pred zajtrkom, na tešče, damo v usta eno žlico stiskanega sončničnega olja. Olja ne pogoltnemo, temveč ga v zaprtih ustih skozi zobe obračamo in žvrkljamo. Čeljusti in brado tako razgibavamo 20 minut, da dobimo veliko sline. Po predlaganem času olje izpljunemo, si večkrat izperemo ustno votlino z vodo, zobe pa očistimo z zobno ščetko in zobno kremo. Po jutranji terapiji ostane v ustih in v vsej ustni votlini občutek popolne higiene, zato lahko dan začnemo ugodno in prijetno.
Princip zdravljenja:
Zdravilna metoda temelji na ustni prebavi. Pri obračanju olja v ustih se nabere veliko sline, tako se posredno skozi ustno sluznico iz krvi izsesavajo strupi. S tem se močno razbremeni ščitnica, kajti mikroorganizme in druge strupene snovi, ki jih ščitnica kot telesni krvni filter počasi razgrajuje ali uničuje, pri oljni terapiji preprosto izpljunemo. Pri razbremenitvi lahko začne ščitnica intenzivneje opravljati druge, za življenje pomembne funkcije, med katerimi je gotovo najpomembnejša obnavljanje energije za pravilno in učinkovito delovanje organizma.
Zdravilni učinek:
Terapija po dr. Karachu je zdravilna za ves organizem hkrati in učinkuje tudi preventivno, kar je še posebno pomembno pri življenjsko nevarnih tvorbah in infarktnih stanjih. Z oljno terapijo odpravimo glavobole, bronhitis, zobobole, tromboze, kronična obolenja krvi, artrozo, ohromelost, ekceme, želodčne čire, črevesne bolezni, srčna in ledvična obolenja, encefalitis in ženske bolezni. Oljna terapija zdravi tudi kronične bolezni, kot so obolenja živcev, težave z želodcem, bolezni pljuč in jeter, epidemično razširjeno spalno bolezen in tudi bolezni, ki jih je povzročilo jemanje strupenih kemičnih zdravil.
Trajanje terapije:
Akutna obolenja se odpravijo nenavadno hitro, to je v dveh do štirih dneh. Kronična obolenja potrebujejo daljši čas zdravljenja. V posameznih primerih je terapija potrebna vse do enega leta oziroma tako dolgo, da se organizem povrne v prvotno trdnost.
/^TOVARNA ODA GEJU
SLOVENSKA BISTRICA VU”
TRADICIJA IN KAKOVOST
lahko uporabljate za:
vinogradništvo-sadjarstvo-kmetij-stvo-in komunalne potrebe
Kubota 3%.
sejemski popu?L
•	nakup na lizing ali z bančnim posojilom
NA SEJMU LAHKO KUPITE
TUDI TRAKTORJE:
ZETOR-URSUS in celoten program’
DEUTZ-FAHR	mnde|e
•	Rezervni deli in servis za vse m
INTER AVIS RADENCI, d.o.o. 69252 RADENCI, Cankarjeva 7, tel., telefaks: 069/65142
vhod»
Dobite nas na sejmu pri glavnem
z? katero ste vložili lasten denor> boste zagotovo vodili vestno, skrbno in preudarno.
Tudi mi.
POSLOVNO-TRGOVSKI OBJEKT, KI JE V SKLEPNI FAZI DOKONČAN BO NOVEMBRA 1994
predvidene dejavnosti: * trgovina * gostinstvo * zastopstva
predvidene
dejavnosti:
* zavarovalništvo
* bančništvo
* odvetništvo
Poudarjamo naslednje bistvene lastnosti objekta IC S:
CAP-INVEST d.d.
ENARJE^15
Zato vam zagotavljamo, da lastnih investicij 1 vaših certifikatov prav gotovo ne bomo zaptaV1

• smo si postavili realen cilj: ustanovitev enega sklada, nad katerim bom° pregled in jasno politiko vodenja;
je
• uvrstitev na borzo med prvimi, kar potrjuj naš slogan:
Naj vaš certifikat
POSTANE DENAR!
Če razmišljate podobno, nas obiščite na sedez CAPINVEST d.d., Pražakova 6, Ljubljana- ^3 Certifikate lahko zamenjate za naše delnice tu« enotah PTT in pri pooblaščenih agentih -
* ekskluzivna vsebina	* atraktivni videz
* izvrstna lokacija	* kakovostna izvedba
* popolna poslovna funkcionalnost in notranje udobje
PROSTIH JE SAMO ŠE NEKAJ
PISARNIŠKIH ENOT IN TRGOVSKIH LOKALOV - I. nadstropje 68 m2	- pasaža: 107 m2
- I. nadstopje 99 m2	- pritličje: 48 m2
Ugodne možnosti nakupa - tudi na posojilo
Prodaja in informacije:
INTERING, d.o.o., Murska Sobota, Cankarjeva 86 telefon: 06931 906, 24356; telefaks: 06932955
6 10 0 0 Ljubljana, Pražakova b
T E 1. E F o N' 0 6 1	1 3 3 7 2 9 0
T E L. E F A K s 0 6 1	1 3 3 2 2 0 1
stran 27
vestnik
PRODAJA VOZIL - REZERVNI DELI
o r" m /10 Ruška cesta 112, 62000 MARIBOR, - OtnVIO tel. 062/101289
MARKOVIČ,..«™
DOBRODOŠLI
/strs/
POPUSTA za OPEL ASTRO!
-	garancijski servisi - prodaja novih vozil - posredovanje prodaje starih vozil
-	posojila, lizing
-	prodaja originalnih rezervnih delov Opel - kleparske in ličarske storitve
klovni A	--
as: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
'n 9°adha Z m'2arsWm ‘er|alom
GRADMAT
ij d. o.o.
Nemčavci, BTC - telefon: 21 813
.ir k
Certifikat zaupajte pravi zibelki
CERTIFIKATE ZBIRAMO V VSEH ENOTAH KREDITNE BANKE MARIBOR, KOMERCIALNE BANKE NOVA GORICA, ZAVAROVALNICE MARIBOR IN PTT V SLOVENIJI.
Preproge • tapisoni • itisoni • topli podi • umetne trave...
I Cene zelo ugodne.
POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV
^Se iz uvoza!
I
ZA VSA VOZILA CITROEN
vgrajen katalizator, 5-letna garancija proti koroziji, do avtomobila brez gotovine, s starim vozilom do * 7	prevzema novega, brezplačen tehnični pregled,
zagotovljen servis in kleparsko-ličarske storitve, testne vožnje AX, ZX in Xantia
pooblaščen prodajalec
JEKLO WTEHNA
AVTOMOBILI
AVTOHIŠA.
Belokranjska 12, tel.: 062/303-271,303-288 SALON VOZIL,
Partizanska 57, tel.: 062/224-112,28-137 PC MURSKA SOBOTA, Cvetkova 2a, tel.: 069/31 -760
* v prodaji od oktobra '94
stran 30
vestnik^Savgustal^
motoma vozila
AUDI 80, letnik 1972, registiran do 21.12.1994, prodam. Dolina 21c, p. Puconci." m356
OPEL ASCONO 20 SR, letnik 1979. zelo ugodno prodam in nemške ovčarje, odličnih staršev, prodam. Avgust Hojs, Poljska pot 2 , 69252 Radenci, tel.: 65 687.
m364
CIMOS DAK, letnik 1985, ugodno prodam. Tel.: 48 493.
m367
VW HROŠČ 1300, letnik 1972, registriran do julija 1995, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 31 842, Darko, od 7. do 15. ure.
m371
MERCEDES BENZ 206 D, pol tovorni, letnik 1977, ugodno prodam. Tel.: 61 035.
m7523
RENAULT 4. letnik 1983, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 22 805.
m401
OPEL KADET DIESEL, letnik 1991, registriran do marca 1995, in Ford Skor-pion, letnik 1986, prodam. Ferencek, Tešanovci 94, tel.: 0609 616 365.
m4O3
RENAULTTRAFIC, 8 + 1,letnik 1982, kleparsko in ličarsko obnovljen, registriran do maja 1995, ugodno prodam. Puževci 32, tel.: 49 024.
m407
S «>1®
Si'
4	POKLIČI ME
TAM 2001, vozen, neregistriran, za prevoz čebel, brez kesona, vozen z B kategorijo, prodam za 2.300 DEM. Lipa 106 a, tel.: 41 706.
m410
OPEL KADETI 1,3, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. Perš, G, Petrovci 91.
m414
ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1980, neregistrirano, prodam. Tel.: 41 671, Bratonci.
m415
ŠKODO 120 LS po delih prodam. Tel.: 45 247.
m426
VW HROŠČ 1200, letnik 1976, registriran do avgusta 1995, prodam za 1.500 DEM. Biserka Smolek. Lendavska 25, M. Sobota.
m428
OPEL ASCONO 1,6, letnik 1977, registriran do maja 1995, prodam. Nemčavci 10.
m429
FIAT 126 BIS. letnik 1990, prodam.
Poznanovci 43, tel.: 51 163.
m430
GOLF JETTA, letnik 1981, dobro ohranjen, prodamo. Bratonci 165, tel.: 41 189, po 16. uri.
m433
RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel.: 45 157.
m439
VW GOLF DIESEL, star 10 let, garaži-ran, prva barva, prodam. Tel.: 68 520. m 441
WARTBURG, starejši letnik, neregistriran, ugodno prodam. Lipovci 38.
m448
ODKUPUJEM karambolirane osebne avtomobile, stare do 10 let, in kmetijske stroje. Tel.: 062 714 113, Janko Antolič, Žerovinci.
m6871
kmetijska mehanizacija
KOMBAJN ZMAJ 142 za pšenico in koruzo prodam. Tel.: 61 937. m425
TRAKTORSKE GUME s platišči za traktor IMT 560 ali 565, ozke, zamenjam za široke. Tel.: 23 447.
m435
TRAKTOR IMT 80 KS, pogon na 4 kolesa, in tribrazdni plug IMT prodam. Rankovci 51.
m447	*
KOMBAJN JOHN DEERE LANZ 150, »bunkeraš« (vreče), po zelo ugodni ceni prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Poznanovci 11.
m449
TRAKTOR DEUTZ, traktor Kramer s koso in 4 tonsko dvoosno prekucno prikolico prodam. Bakovci, Partizanska 30.
mpp
SILOKOMBAJN SK 80 prodam. Tel.: 41 655.
m374
JERMENICO za Zetor prodam. Anton Vurcer, Radvenci 39, p. Sp. Ivanjci, po 16. uri.
m379
ENOREDNI IZRUVALNIK KROMPIRJA na kardanski pogon prodam. Sobočan, Lipa 48, tel.: 41 237.
m388
EXPORT - IMPORT
Finančni ingeniring
ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU.
Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila.
P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaka: (069)32848
TRANSPORTER za silažo in krmo ter silokombajn Potinger prodam. Skakovci 18. m360
MOTOR TAM 2000 za Ferguson 58KM in golf diesel, letnik 1987, prodam. Lendava, Kranjčeva 8, tel.: 76 493, proti večeru.
m363
CISTERNO za gnojevko Creina, 22001, prodam. Štefan Rituper, Strukovci 5, tel.: 49 152.
m392
SILAŽNI KOMBAJN LIFAM, malo rabljen, prodam. Vidonci 116. m395
SILER 35 MIKSER za zrnje in osovino za cirkularko, oboje skoraj novo, prodam. Gradišče 22, p. Tišina.
m2001
TRAKTOR BELORUS 58 KS, dvojni pogon, in kombajn Neptun za sladkorno peso ter silažni kombajn Hagador prodam. Balažič, Hotiza 142.
m408
TRAKTORSKI MULČAR prodam.
Sebeborci 56 a, tel.: 48 632.
m411
LIČKALNIK ZA KORUZO prodam.
Jožef Balaško, Noršinci .21, p. Martjanci. m418
ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE, 12- do 16-colni štiribrazdni plug in mulčar širine 150cm prodam. Marki-šavci 32. m419
posesti
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, 1SČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA
PARCELE za vrstne hiše v Čemelavcih v Avnojski ulici, z gradbenim dovoljenjem in priklopom elektrike, vode, telefona in kabelske tv, prodam. Interesenti tfoj se oglasijo v restavraciji Adria, M. Sobota, Lendavska ul.
m437
MANJŠE STANOVANJE v M. Soboti, G. Radgoni ali Radencih najamem. Ponudbe pošljite pod šifro »SEPTEMBER«.
m440
STAREJŠO HIŠO ob glavni cesti na Kapci št. 92, s 25 ari zemlje, in starejšo hišo v Mali Polani, s 7 ari zemlje, primemo tudi za obrt, prodam. Tel.: 42 273 ali Ana Goltez, Mala Polana 112. mbp
V LJUTOMERU na zelo ugodni lokaciji oddam v najem poslovni prostor, velik 35m2, centralno ogrevan. Informacije po tel.: 81 404.
m6879
ŠTUDENTSKA SOBA V MARIBORU. Dvema dekletoma oddamo sobo s posebnim vhodom in kopalnico blizu Ekonomske in Pravne fakultete. Plačilo 1.000 DEM vnaprej za 12 mesecev. Tel.: 062 601 102.
m446
POŠLO VNO-STANOVANJSKO
HIŠO v Lukavcih prodam za 120.000 DEM v tolarski protivrednosti. Informacije samo osebno. Slavko Lovrenčič, Križevci pri Ljutomeru.
mpl
NJIVO, 35 arov, ob cesti Dobrovnik--Kobilje, prodam. Filovci 57a, zvečer. m372
DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti dam v najem. Tel.: (069) 65 474. m406
STANOVANJE v M. Soboti, veliko 45m2, prodam za 1.000 DEM/m2. Vb-roš, Slomškova 66, M. Sobota.
m417
1,50 ha NJIVE dam v najem. Kančevci 16.
m427
MANJŠE STANOVANJE v M. Soboti iščem. Tel.: 48 359.
m436
KMEČKO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem (lep sadovnjak in brajde), takoj vseljivo, na lepi mirni lokaciji v Križevcih 103 pri Ljutomeru, z l,25ha zemlje, z več zazidljivimi stanovanjskimi parcelami, prodamo v celoti ali po posameznih parcelah. Informacije po tel.: (069) 62 275, 065 22 321, 062 610 571.
m377
STAREJŠO HIŠO v Bogojini in stanovanje v M. Soboti, veliko 52m2, prodam. Možno tudi na obroke. Tel.: 26 055, po 19. uri.
m445
živali
KRAVO, staro 6 let, brejo 7 mesecev, in telico, brejo 7 mesecev, prodam. Martjanci 22, tel.: 48 548.
m357
KOZE pasme alpina prodam ali zamenjam za pujske. Tel.: 71 005.
m371
PUJSKE prodam. Kupšinci 17.
m394
KRAVO, staro 5 let, brejo 8 mesecev, prodam. Kočiš, Kančevci 14.
m397
NESNICE, MLADE JARČICE, lahko naročite po tel.: 82 401. Dostava na dom.
m6884
PURE IN PURANE, težke od 10 do 12kg, lahko naročite po tel.: (069) 82 838.
m6885
KRAVO, staro 6 let, brejo s 3. teletom, prodam. Anton Gjergjek, Kovačevci 36, p. Grad.
mpp
NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun
(rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): tri mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044.
mpp
DVE KRAVI s teletom prodam. Hotiza 104.
m438
KOZO smaste pasme, dobro mlekarico, poceni prodam. Nedelica 145 a, p. Turnišče.
m442
★ ★ ★■ ■ ■
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071
Popravilo z garancijo na vašem domu.
razno
MANJŠI KORUZNJAK, nove televi-zijske antene, avtoradio, nove okenske rulete, plinsko jeklenko 3,5 in otroški voziček prodam. Tel.: 48 268.
m3665
KORUZO z 0,55 arske njive za siliranje ali miksiranjeprodam. Brezovci 42, tel.: 45 299.
m366
TRAJNOGOREČO PEČ MAGMA 10, rabljeno eno sezono, zelo ugodno prodam. Tel.: 32 991.
m383
PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 8059-8 HKS Pa-nonka M. Sobota, izdane na ime Elizabeta Baligač, Na kamni 6, Beltinci. m383
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3kW in 4kW, trajnožarečo peč in šivalni stroj, vse brezhibno, zelo ugodno prodamo. Tel.: 22 835.
m378
VINSKE SODE, od 1201 do 4501, za belo vino in 16 AŽ panjev prodam. Plačilo panjev možno z medom. Tel.: 22 365.
mfp
RDEČE VINO, mizarsko mizo (»hobl-pank«) in zarezno opeko prodam. Tel.: 48 606.
m386
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam.
M. Sobota, Kroška 63.
m387
SAMSKI FANT, star 42 let, z novo hišo in poklicem, iščem sebi primemo dekle ali samsko žensko (otrok ni ovira), ki bi bila pripravljena živeti pri meni. Samb resne ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »PONUJAM TI DOM«. KORUZO za silažo ali v zrnu in stroj za žično pletenje prodam. Kuzmič, Puževci 54, tel.: 49 187.
m393
OTROŠKO KOLO Mountainbike, italijansko Aurora, oprema Shimano, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Mikolič, Kranjčeva 8, Lendava, tel.: 76 763, popoldne.
m396
MLADO DRUŽINO sprejmemo za pomoč na kmetiji. Možnost dedovanja. Naslov v upravi lista.
m404
PREKLIC - Preklicujem veljavnost spričevala Vajenske šole M. Sobota za poklic klepar-pomočnik, izdano leta 1958 na ime Janez Kuzma, Gederovci 5. m423
KORUZO za silažo ali v storžih z 1,70ha njive prodam. Ludvik Poredoš, Puconci 323.
m443
RDEČE VINO, mešano jurka in klin-ton, 3001, 1,51 koruze na storžih in koruzo za siliranje s 65 arske njive prodam. Bela Sinic, Puževci 47, tel.: 49 343.
m444
KORUZO za silažo ali v storžih s 45 arske njive prodam. Janez Mencigar, Večeslavci 67, p. Rogašovci.
m420
Soka kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas.
V SPOMIN
28. avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat
Karel Kikec od Sv. Jurija 52
Tudi vsakodnevno prižiganje sveč na mnogo preranem grobu ne more potolažiti grenke bolečine in praznine, ker te ni več. Ostanejo le spomini. Lepa hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Prisrčno se zahvaljujem osebju INFEKCIJSKEGA ODDELKA soboške bolnišnice, ki so mi tako nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Še posebej bi se rada zahvalila dr. Beder-njaku, dr. Štefanu Horvatu, dr. Gašparcu in dr. Primožiču ter sestram Jolandi, Jani, Nadi in Ceciliji.
Hvaležna Marija Novak z možem, JamnalOb
KLARINET B prodam za 400 DEM. Tel.: 23 619.
m421
BELO VINO, mešano rizling in šipon, prodam. Tel.: (069) 76 793, zvečer.
mle
PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Razkrižje, izdanega leta 1993 na ime Karolina Grabar, Razkrižje 20b.
m6882
DOLGOROČNI HIPOTEKARNI KREDITI iz tujine na 3, 5 in 10 let. Letne obresti od 8 do 12 %. Informacije po tel.: (069) 82 579, ves dan.
m6881
TRGOVCI! Odkupimo čeke z odlogom plačila po ugodnem dnevnem faktorju. Tel.: (069) 22 317, po 16. uri.
m432
FANT mirne narave, star 38 let, s poklicem, hišo, avtom in manjšo mehanizirano kmetijo v Ljubljani, z možnostjo dobrega zaslužka, želi spoznati žensko, staro okrog 35 let, lahko brez zaposlitve. Tel.: 061 226 013, zvečer.
m398
r-^ HOneDIVER^
o'dverll/in,
ODPRAVITE
PLEŠAVOST ZA VSELEJ , UPOHAIR	I
-SVETOVNI HIT
- Stegne 27
tel.: 061/571875
delo
KUHARJA ALI KUHARICO
s prakso zaposli Gostilna Belak, Kranjčeva 30, Moravske Toplice, tel.: 48 238. m361
NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu redno ali honorarno zaposli Gostilna Slave Maučec, Gan-čani. Stanovanje in hrana v hiši. Zaposlijo tudi čistilko. Tel.: 42 212.
m375
ŠOFERJA E kategorije zaposlimo. Odranci, Panonska 8, tel.: (069) 70 189. m389
10.000 SIT DNEVNO. Pogoji: srednješolska izobrazba, avto, telefon. Informacije po tel.: 22 048.
m391
DEKLE za delo v gostilni zaposlimo takoj. Tel.: (069) 40 123.
m 409
DELAVCE za centralno kurjavo, za delo v tujini, iščem. Plačilo po dogovoru. Tel.: 24 757.
m413
DEKLE ZA STREŽBO takoj zaposli KLUB MM, Slomškova 43, M. Sobota, tel.: 23 464.
m422
PREVAJAM IN TIPKAM razna pisma v nemščini in francoščini. Tel.: 21 628. m385
POUČUJEM HARMONIKO Infor-macije po tel.: 23 942, Matko, po 18. uri.
m412
TRGOVINE! Prodajamo vse vrste vrečk in ovojnih papirjev po ugodnih cenah. Tel.: (069) 22 317, po 16. uri. m432
PRODAJAMO IN KUJEMO lemeže in nože za vse tipe plugov in frez ter izdelujemo kovane okenske mreže, stopniščne in balkonske ograje. Kovaštvo Černigoj, Lokavec 45 , 65270 Ajdovščina, tel.: 065 62 645. ■ m 400
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala-
zahvala
V globoki žalosti sporom daje v 69. letu nenadoma umri skrbna mama in stara
Marija Žiž^k
roj.GeidzMelinec42
Np zadnjo pot smo jo pospremili 11. avgusta na ^otn, Oo boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sožalje> sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam iz darovali vence, cvetje, sveče in za sv.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem m besede slovesa.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami ter mu

Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu Prist0Pl‘e’ spomnite se, kako trpe s in večni mir mi zaželite'
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega m0 očeta in dedija
Jožefa GregorinciM iz Prisojne 1 v Raden£il1
d m pdj^6' se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedo Ijem in znancem za izraženo pisno in us darovano cvetje, sveče in za sv. ma jjjjve Iskrena hvala g. župniku za obred, mašo m ^e. besede ob odprtem grobu, prav tako govorni niku za odigrano Tišino in pevcem-
V globoki žalosti vsi njegori
Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si vt0P,rsla lesen0 ne morem, med nami]6 in grob je med nami, ' le lučka ljubezni naj ve°n° \&i, in moj naj nasmeh me
VSPOM”11.1*” 21. avgusta je mini leto, odkar nas je P ^edi 1 pustil dragi mož, 0 sorodnik
Ernest Fujs iz Puconec (12.4.1938-21.8.1993)
Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite grobu, mu prinašate cvetje in prižig® e
Vsi njegovi
Ljubezen, delo in trpljerti tvoje je bilo živlienle,.ig Vsakega osrečiti si ’ino vendar pred usodo n vsa nemočna si ZM’0”' Oh, kako je hiša praz^ odkar te v njej več m, prej bila tako prijazn , zdaj pusta, sama tam zahvala -
V komaj 51. letu vano in za vedno zapus”
Ijena žena, mama
Vera Rež^ Z Melince 1«
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše babice se iskreno zahvaljujemo sosedom, stal'.J t^0 Ijem in znancem, ki so nam v najhujših trenutK & j0 p vsem, ki so nam pisno in ustno izrazili sozaj. jaroV^jci-velikem številu pospremili na njeni zadnji	jn|c6'
krasno cvetje, za sv. maše in v dobre namene- e žal°s g. župniku za poslovilne besede in pevcem za o P
Vsem še enkrat iskrena hvala-
Met’ „	.. -zdenkO’,
Žalujoči: mož Gusti s hčerkami Valerijo, z fgjj
Vesno, vnuk Sašo in vsi, ki so >n
stran 31
Rudolf Flisar mojster iz Pečarovec 84
V SPOMIN
25. avgusta so minila 4 leta, odkar nas je zapustil naš dragi
Tv ' ■
Je pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na tebe.
Žal ■
J°ci: žena Emilija, sin Drago in hčerka Draga z družinama
Jože Lipič iz Tesanovec
V SPOMIN
22. avgusta mineva leto žalosti, odkar si nas brez slovesa za vedno zapustil
hiti 1 r
’le bolečina in spomin na tebe ostajata v naših srcih.
Tvoji najdražji
V SPOMIN
28. avgusta 1994 mineva 10 let globoke žalosti, odkar je za vedno odšel od nas naš dragi mož, oče in stari oče
Elek Celec
iz Polane
Hvala ti za vse!
A
a|ujoči; žena Emilija in otroci z družinami
Zakaj sta me zapustila kot ptico brez peruti, zaprto v kletko?
V SPOMIN
22. avgusta mineva leto od smrti mojega edinega sina
Vlada Fartka
iz M. Sobote
in 10. decembra sedem let od smrti dragega moža
Vladimirja Fartka
Prisrčna hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njunem preranem grobu in prižgete svečko v spomin.
Neutolažljiva mama oziroma žena
Saj molčal si, molče trpel. Prišla je ura, nisi mogel več, kar izgubili smo te.
Za tabo ostt^a je praznina in solza spomina, zakaj, ta pot je bila edina.
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 50. letu zapustil dragi sin, mož, oče, brat in sorodnik
Viljem Zelko
iz Mačkovec 51a
Ob b
nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vs®iy JranU J°sedonT prijateljem in znancem, ki ste nam s ■ PQ tl” lzrekl> sožalje, darovali vence, šopke, sveče in skn j se	ga.Pospremili do njegovega preranega gro a.
obr Ponioe pljujemo družinama l uk in Gašpar za vses Pevc,?'na't0 se zahvaljujemo g. župniku za pogre sloves”1 za odpete žalostinke, g- Sapaču za bese sa, odigrano Tišino in Pbgrebništvu Banti.
^sem še enkrat iskrena hvala!
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Ni več besed, ne stiska rok -ostal je le spomin in trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni.
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, tudi če pokojno spiš, Z nami kakor prej živiš.
Sporočamo žalostno vest, da je v 23. letu umrl naš dobri prijatelj in sodelavec
Franc Kikec
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV POGREBNIŠTVA BANFI
Narava, ki je jokala, solza najdražjih tvojih ni in nikoli jih ne bo izbrisala.
V SPOMIN
Z bolečino v srcih se spominjamo 28. avgusta 1992, ko nas je zapustila naša
4«
Jasna Ullen
iz Sicheldorfa v Avstriji
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšel, te bolezen nam je vzela, a z nami v naših srcih vedno boš živel.
V SPOMIN
20. avgusta 1994 je minilo žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in tast
Karel Novak
iz Černelavec
Hvala vsem, ki se ga spominjate ter postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče.	•
Vsi njegovi
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
V 50. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, zet in stari oče
Viktor Gomboc
iz Gornjih Slaveč 56
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, družini Cmor. sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter članom gasilskih društev Gornji Slaveči, Kuzma, Dolič in Matjaševci. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Frida, sinova Valter in Viktor z družino, tašča, sestra
Jolanka z družino, vnuk Timi in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, tašča, svakinja in teta
Angela Miholič
iz Kobilja 225
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in vsem, ki so z nami sočustvovali, pokojno mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in za sv. maše. Posebna hvala g. župniku, pevcem, govorniku KS, zdravnici dr. Kepejevi in zdravniku dr. Starcu, patronažnim sestram in osebju kirurškega oddelka ter družini Korošec iz Kobilja za skrbno nego. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
Ni besed, kako smo te ljubili, reko solz bi pretočili, da bi tebe prebudili, ostal nam je le večni ZAKAJ?
V SPOMIN
26. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Anton Tibaut
iz Babinec pri Ljutomeru
Pogrešamo te.
Vsi njegovi najdražji
Solza kane iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
V SPOMIN
21. avgusta minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, sin, brat, vnuk in zet
Alojz Denša
iz Nedelice
Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, a polno lepih spominov nate. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji najdražji
Naši mami v slovo
Marija Balažič
roj. Vida iz Lendave
Vsi, ki smo jo imeli radi
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
V 23. letu nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
Franc Kikec
od Sv. Jurija 52
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter v dobrodelne namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala medicinskemu osebju kirurškega oddelka - reanimacije Bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, govornikom, mladincem od Sv. Jurija, gasilskim društvom, kolektivu trgovine Potrošnik Rogašovci in TO M. Sobota. Posebna hvala kolektivu Pogrebništva Banfi iz Veščice za vsestransko pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Sv. Jurij, 18. 8. 1994
Žalujoči: mama, brat Drago, stara mama, teta z družino iz M. Sobote, boter iz M. Sobote ter drugo sorodstvo
Radgonski mehurčki
Ljube moje,
mestu in v
Dr. Lojze Slavič - Lujs, predsednik strokovnega odbora radgonskega sejma, in Ludvik Bratuša -Luidži, lastnik podjetja ACHTECH in predsednik ljutomerskega IS, sta prestavila posvet o namakanju na sedež ACHTECH-a, kjer sta hotela predstaviti izraelski namakalni sistem, ki ga prodaja omenjena firma. Toda o tem obiskovalcev predavanja na sejmu nista pravočasno obvestila.
.Milan Moreč - Muralist je dobil takoj po tekmi z Aaraum čestitko in vozovnico za drugo ligo ekspres od Viktoija Kellerja - Berlusconija. Ta mu je poslal tudi ponudbo za odkup tribun.
Te dni se krajani Sobote mrzlično pripravljajo na pasjo noč. Kmalu bodo namreč slovesno odprli pasje kopališče v soboškem parku. Za Pogačnikove pasje priveze že pripravljajo javni razpis. Ni kaj, Sobota je edini »svetski varaš« s pasjim kopališčem.
Tibor Čarni - Bjondi in Silvij Podlesek - Sič sta se končno dogovorila, da bosta poglobila in izravnala dno v soboški gramoznici, imenovani Dachau. Material, ki ga dobita na ta način, bosta uporabila za zgradnjo kakega igrišča, toda ne vesta še, katerega.
Predsednik malih »fuzba-lerjev« in direktor Moravskih Toplic Dušan Bencik - Kockar si je po zgledu botra soboških direktorjev Rudija Cipota - Džeka kar pred toplicami naredil igrišče z umetno travo.
Janez Erjavec, direktor sejma in večni kandidat LDS-a, je dobil takoj po'*otvoritvi sejma na voljo vojaški helikopter, ki ga prevaža od Lenarta do Radgone. Hermana Rigelnika je namreč na poti od Maribora do Radgone dodobra pretreslo in zaprašilo, zato je poskrbel, da vsaj podmladek stranke ja ne bi trpel med sejmom.
Jože Kovač, ex direktor radgonskega sejma, in Borut Jerše, naj... plačani slovenski menedžer, letos prvič nista sedela v prvi vrsti ob otvoritvi sejma. Jože Kovač, ex direktor, je podpiral Borutu 'Jeršetu sončna očala, da mu niso padla z nosa. Jerše pa je držal Kovaču belo marelo.
Slavko Švenda - Zaljubljeni je bil tako razjarjen nad govejo in prašičjo razstavo, da se je takoj odločil, da bo pripravil svojo razstavo, in sicer v Murski Soboti v Cankarjevi ulici.
EESHMl KONJ
Lendavski pered
Ta čas je v moji občini neke vrste zatišje- Upem' pred viharjem. Je pa res, da ljudi lahko zajame p Mislim na vinogradnike in kletarje, ki imajo « toliko polnih sodov, kupcev vina pa je tako ma odjemalci so (bili) seveda gostinci, toda ti nimajo nega »vinskega prometa«, kot ga je bilo njega ’ pivci (in med temi so vinogradniki) tudi v tem P nem času rajši pijejo - pivo. »Vino imam doma,« jajo.	-rj®
Pridelovalci lendavskega vina bi morali biti
Pri tem seveda ne mislim napadalnosti s pestmi, V' sj na ljubo, še vedno lastnost nekaterih ljudi, a & morali bolj prizadevati za uspešno prodajo-moledovanje pri gostincih, ampak za nove Prl)e pogrni neposredno prodajo v vinotočih. Na primorske y-nggraj-niškem rajonu so znane tako imenovane osmice-niki točijo svoje vino (in pripravijo tudi kaj z toliko časa, dokler ga ne prodajo. Seveda pa svoj odpro vsi naenkrat, ampak se nekako dogovor^ > v določenem času (teden dni na primer) odprto s J potem drugi in tako naprej.	jAaM
Že vidim nekatere, ki ste se namrdnili- gradil prideloval zato, da bi ga zdaj prodajal po litrih- ^t .vikenda’ zato, da bi mi po njem hodili tujcu scali, bruhali, kričali in peli.. .«■	„ j/
Preveč smo se navadili na »delitev dela«- gojim^e. Primorcev ne bo posnemalo veliko naših J , priTroj111 tudi, da to nedeljo, ki ji pravimo »angelska«in, it veliko proščenje, ne bo noben vinogradni »široko množico« (ki bi seveda pijačo p a prilil kvečjemu le za svoje prijatelje. Tudi zdaj, ko $ nost prodaje, bodo vinogardniki ravnali$ fOi (zmotnim) prepričanjem: » Vina nisem pride a -prodajal po litrih. Nisem gradil, vikenda za > njem hodili, bruhali, peli, kričali. ■■ tujci «
V mojo vinogradniško občino so vdrli	ob^
Union, Gosser, Štajerska pivovarna. ■■ J ^0. imamo (pravzaprav jo ima Jure) zasebno P1^ - a vind mi zdi smrtni greh (pivovarna in ne polni n vznožju vinogradov!), a kaj si moremo, ko p podjetnejši (in bolj delavni) kot drugi-
Morda sem preveč črnogled zastran neP(°^odilP’ 5 bližajočo se trgatvijo? Najbrž, kajti ni se še g Ml vinogradniki, ki vina ne bi prodali, kapljico Z ali celo pred občinsko zgradbo. Če tudi vem, o čem takem (o prodaji »na drobno« zagoto DOno$teje° a razmišljajo), potem moramo take ljudi ^^jpri skovati, morda se bodo spomnili, da smo , ^ogra^'1^ trgatvi, pomagali pri rezi trte, vihteli motike ^t in najbrž nam bodo le natočili kako »pleten ge nV' bo gladina v sodu nekoliko znižala. Če po škrti, potem pa naj se kar v svojem vinu utop J °
Pa še to! Sam sem vinopivec, kajti vem, da ženska dva najslajša strupa.
iravem me-buih. 32 let dijo v Rad-fttiAifarkt. >eh ne bom
stu. Ja, ja, v ima. Dober' gono. Sejegi Da te katO doma, pagfi	r „
sem neke salmonele, a jajc sploh ne jem. Pa pustimo to! O sejmu boste dosti brale (in ste že) tudi v našem ljubem Vestniku, vendar tudi jaz moram pristaviti svoj lonček. Poglejte, kaj sem jaz opazila prvi dan sejma: črni oblaki se zgrinjajo nad Radgono. v Radgonopa drvivsein vsak, ki misli, da kaj
^naš sejem. Vse p (n rekiame pa tu^ Krtpvala sem, ram biti. Zdravstvei
e težave. Dobila
predstavlja. Prišel^-fPripeljal se je?Po kateri poti le?) naš železni predsednik DZ. Lep govor, tako me je vznemiril in hkrati pomiril. Oblaki pa; groznii-; Niso pa jih pregnali golobi, kot se je hvalila ena . Mariborčanka, ampak naši redarji, ki so se vpili vsepovsod in na vsakega. Simpatično (in mlado)
vodstvo seji na šolanje obnašanja, golobi (mir lepo urejet
Drugi dan prometni infarkt in dva »škandalčka«. Prvi na konjskih dirkah. Strašen pretep med lastniki (?) konjev. Konji so se zgražali. Tega v Radgoni ne bi želela več, sem preveč miroljubna. Drugi pa na osrednjem radi^,„Napovedovalka (?) je z zanosom poročata','da je bila v Radgoni velika parada kmečkih običajev, celo 30 voz.)?) je naštela in povedala, iz katerih občin so prišli udeleženci. Upam, da zdaj parada vseeno bo, rada jo .gledam, meni je všeč.
Tretji dan. Lepo vreme. Slovenija najavlja dež za torek. Ja, pa ne bi bile me Radgončanke. če ne bi dobile nekaj pred Ljubljančankami. Pa sejem ne b' ™ sejem, če b'i bilo 10 dni lepo. To je bil strašen večer. Lilp je kot iz škafa pa treskalo. Ljube moje, veste, mene je strah.
Četrti dan: dan'lonjerejcev (?). Pa ja ne! Vsak dan je podoben, saj imam zvečer občutek, da so vsi
^precU^ imam: te redarje dajte malo t	— pW^Sa7tako neka-
(saj scjga»dolgo eni m isti) o .kujtgri	z r “ J
b Najlepše na otvoritvi pa je bilo, da so
. (otvoritev je
i?) spustilfhekaj simpatičnih bombic na
e gledalce'. Žal niso leteli nad delom M Te igre bo konec
■. onama prostem), kjer so sedeli politiki vodstvo sejma
teri rezgetajo in preskušajo svoje glasilke. To so .dvonožne živali. Konji moji, ne zamerite mi.
in drugi »ne bodi ga treba«. Bežno’sem pogledala Srda so imeli zelo sejem in. ljube moje, res moram pohvaliti nekatere
razstavne prostore. Lepo so urejeni, to je zmeta- lrn0 sPanJe v nega denarja, upam, da se obrestuje.
upam, da se bo letos stanovalcem, in noči.
Radgonska klepetulja
En TOTI in TOTA iz Lotmerka
Kako zanimivo je bilo na našem prlešken sejmi po čelen Lotmerki, sva pisala že prejš-njič. Škoda, da nas je potem zvečer raztiral dež. Nekdo pa nama je namignil, naj bi tudi poizvedela, kako je bilo s Frančkom K. z Juršovke, to je novega lotmerškega mesta na hribu, če ne veste, kje je tota Juršovka. Omenjeni Franček
se je namreč nenadoma izgubil, kar je povzročilo silne skrbi njegovi ženici. Morava priznati, da nama ni uspelo zvedeti, kdaj in kje so nazadnje našli Frančka. Misliva pa, da ni nikomur storil nič hudega.
Midva sva se naslednji dan raje odpravila v Pristavo, kot da bi poizvedovala po njem ali ga iskala. Tam so bile vaške
Zenska, ki seje nasmehnila, rekla pa ni ničesar (sliko smo objavili v prejšnji številki), je bila Ana Horvat iz Mlajtinec, pošta Martjanci. Nagrade v vrednosti 10.000 tolarjev je bila seveda vesela. In kdo je današnji srečnež?
NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE!
Pa v Vestnik poglejte! Če se najdete »zaokroženi« na sliki, pridite po nagrado, vredno 10.000 tolarjev.
NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE!
igre. To pa je nekaj pravega za naju. Nekatere stvari so nama bile še kar všeč in na vso stvar bi pozabila, če ne bi o tem dogodku pisalo tudi v Vestniku. Strinjava se z oceno novinarja J. Graja, ki je bil menda tudi tam, da so bile igre zanimive. Po najinem mnenju pa so nekatere stvari tudi »škripale«. Nekajkrat sva slišala po zvočniku napovedovalko Murskega vala, daje žejna in lačna, organizatorji pa, kot da tega ne bi slišali. Najbrž so se je kasneje vendarle usmilili. Še bolj boge pa so se nama zdele krave, ki so stale na vročem soncu in sploh ne veva, zakaj. Naj bi jih gledali tisti, ki jih še niso videli? Dvomiva, da so bili tam tudi taki, čeprav je vse verjetno.
In verjetno je tudi, da sva se svojčas malo prenaglila, ko sva domnevala, kako je v gostišču Kolarič v Lotmerki vse v najlepšem redu. Ondan sva slišala, da so imeli nekateri kar precejšnje težave z želodci, potem ko so bili tam na malici. No, to še ni dokaz, da je bilo res kaj narobe. Tega si midva ne upava trditi. Samo malo zbegana sva. Ampak bo že bolje.
Turnišče: cene pujsk°v
jurn'^u fejci
Povpraševanje po pujskih je na sejmu so od ponudbe. Tako je bilo tudi minuli četi ,fl težK|n ponujali 13 pujskov, starih od 7 do 10 tcdn zap 15 do 20 kilogramov. Seveda so prodali vse ,aIj6v. ^ti so morali kupci odšteti od 9.000 do 12.0W ^ajo1 v Turnišču se zaične ob 7. uri, prodajalci p potne liste za živali.
Company Veščica
69000 MURSKA SOBOTA, Veičica 4e, tel.:069/23 507, f«x:31 57«
Cene rabljenih avtomobilov
Prejšnjo nedeljo so na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajalci pripeljali 40 vozil, lastnike pa so zamenjala 4.
Znamka avtomobila Letnik Prevož. km	Cena
Audi 80 1.6	1989	114.000	18.200 DEM
Golf D 1.6	1986	119.000	7.900 DEM
Lada Samara 1300	1990	50.000	6.800 DEM
Zastava 128	1986	73.000	2.900 DEM
Citroen BX 16 TRS	1988	69.000	8.800 DEM
Zastava 126 p	1990	23.000	3.700 DEM
Fiat Uno D	1990	97.000	7.200 DEM
Opel Kadett 1.3 S	1981	74.000	6.500 DEM
BMW 318	1984	92.000	10.500 DEM
Alfa 33 1.3	1986	92.000	6.500DEM
Jugo 45	1990	45.000	4.000DEM
Jugo 45	1989	50.000	3.500 DEM
Zastava 101	1981	115.000	1.700 DEM
Vestnik z vami tudi na dopustu! Prodajna mesta: Ankaran, Piran, Portorož, Lucija, Izola in Terme Čatež.
Ne zamudite novic iz domačega kraja!
Cene sadja in zelenjave
	Tržnica Murska Sobota	Osred. Ijubljan. tržnica	Tržnica Gornja Radgona
Jabolka	180,00	160,00	200.00
Pomaranče	180,00	150,00	
Limone	180,00	120,00	150,00
Slive	200,00	190,00	200,00
Lubenice	80,00	80,00	80,00
Banane	130,00	110,00	140,00
Nektarine	180,00	250,00	240,00
Breskve	240,00	230,00	160,00
Grozdje	330,00	300,00	300,00
Hruške	200,00	190,00	200,00
Krompir	50,00	50,00	50,00
Paprika	150,00	200,00	180,00
Paradižnik	140,00	150,00	160,00
Zelje	80,00	80,00	80,00
čebula	120,00	130,00	80,00
Česen	400,00	450,00	400,00
Korenje	90,00	100,00	100,00
Jajca	14,00	13,00	
/O Pomurska banka
---------------------------—
Menjalniški tečaj Pomurske banke 1 dne 23. avgusta
24. 8. 1994 od 00.00.	fld 00* /d
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 23. avgusta 1™
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup^			
Avstrija	100	1,134.1634	l.Ol^L-			
Francija	100	2,326.2599	24783»	J.M!’1'""		
Nemčija	100	7,979.7608	7.550.1»			
Italija	100	7.8106	7.20			
Švica	100	• 9,469.5821	8.8703»			
ZDA	1	122.4494				
V enoti
LB, POMURSKE BANKE, d-d”
na krnetijsko-živilskem
v Gornji Radgoni;
v enotah Vaše domače banke na vpisnih mestih po vsem Pomurju lahko svoj
ceX
vložite v pooblaščeno POMURSKO INVESTICIJ5* DRUŽBO, d.d.