Usllu Joiroslovanske kmetskf /.vw;e. Cen* M Din /.a celo lato. - /.n inozemstvo KO Din. - l'on» mc/.iia Atcvilka I Din. — V inseratnein dolu vsaka drobna vrstica ali ni* prostor 10 Din.
Ir.tmia vsako sredo ob H »j nt raj. — Spisi in donisi naj se pošiljajo llredniitvu ..Domoljuba". naročnina reklamacije in Inserati pa Upravništvn ..Domoljuba" v Ljubljani. Kopitarjeva ulica Stev. fi.
Peto ljubljanske oblastne skupščine.
Ljubljanska oblastna skupščina je te dni razpravljala o oblastnem proračunu za leto 1C29 in ga na seji pretekli ponedeljek v celoti sprejela. Razprave so bile zelo zanimive in tudi poučne. V naslednjem podajamo našim bravcem poročilo o kmetijstvu in javnih delih. — O zdravstvu, socialnem skrbstvu, prosveti itd. bomo pa poročali — prihodnjič.
Proti zajcu.
Že 1. 1912. je kranjski deželni zbor sprejel kmetu prijazen lovski zakon, ki pa ga cesar ni potrdil. Vojska je preprečila, da bi se načrt zopet spravil na dan. Ker pa se zajec in druga škodljiva živad med tem ni prav nič-poboljgala,Je oblaslni od-b6+mfioi predložil uredbo o lovski škodi ter o zatiranju škodljive divjačine. Uredba je v načelu posneta po zakonskem načrtu iz 1. 1912., vendar se mora držati v okviru državnih zakonov, ker sicer ne bo potrjena.
Prav tako je oblastni odbor predložil načrt o uredbi o lovskih zakupih, s čemer se bo enkrat napravil red v oddaji lova v zak up.
Nakup Ponovič.
Za povzdigo živinoreje je oblaslni odbor predlagal, da se kupi veleposcstvo Po-noviče v litijskem okraju za 1 milijon 737 tisoč dinarjev, plačljivo v 10 letih. Vsi poslanci priznavajo, da je nakup ugoden in da bo od tega vzornega hleva, ki naj se uredi na Ponovičah, naša živinoreja veliko pridobila.
Dramsko gledališče.
Svoj čas so Nemci sezidali v Ljubljani dramsko gledališče. Denar je posodila nemška Kranjska hranilnica z namenom, da ga polagoma odpiše. Prišla je vmes vojska in Kranjska hranilnica je ves denar zabila v vojna posojila. Po vojski jc prešla hranilnica v roke slovenskega odbora, ki je izročil lansko leto zavod oblastnemu odboru lako, da se je odvisen denar razdelil v dobrodelne namene. Tihe rezerve so bile spravljene« v Slavonski banki. Tako je jasno, da Kranjska hranilnica danes ne more ven odnisati še ostalega dolga za dramsko gledališče, ker ga je oblist prevzela kot premoženje. Na drugi strmi pa denarni zavod ni poklican, da vzdržuje to poslopje.
Zato mora prevzeti proti primernemu odkupu poslopja oblastni odbor, ki ga bo vzdrževal samo s poviškom vstopnine.
Vsi poslanci, tudi samostojni in liberalni, so priznali, da je prav, če oblast prevzame gledališče, zahtevali pa so, da mora Kranjska hranilnica poslopje podariti. Kranjska hranilnica pa pravi: prav radi, toda vrnite nam denar, ki je bil razdeljen in zlasti tisto, kar je vtaknjenega v Slaven-ski banki.
Občinske takse.
Soglasno je bila sprejeta uredba o pobiranju občinskih taks, ki je bila svojčas že sprejeta, pa nepotrjena, ter uredba o pobiranju občinskih doklad na pivo in žgane pijače.
Razno.
Sprejeta je bila nato uredba o ribar-slvu, ki je bila izdelana s sodelovanjem ribiških strokovnjakov. Ker je tozadevni drž. zakon precej tesnosrčen, se v uredbi mnoge upravičene ljudske želje niso mogle upoštevati.
Občini Konj in Hotič sta bili iz tehtnih gospodarskih razlogov priključeni občini Litija.
Proračun.
Oblastni odbor je predložil proračun za 1. 1929. Računski zaključki za 1. 1917. se še niso irogli predložili, ker jih glavna kontrola v Belgradu še ni vrnila. Splošno poročilo o proračunu je podal poslanec S k u b i c.
Veliko delo nas čaka.
V prošlem letu se je mogel vsakdo prepričati, da je oblastni odbor krepko prijel za delo. Delo pa je ogromno. Zakaj zavedati se moramo, da se je gospodarsko delo 1. 1914. čisto ustavilo in da se je od takrat dalje samo rušilo. Zato bo treba še mnogo, mnogo dela in let, da se bo gospodarstvo našega ljudstva zopet postavilo v pravi ter.
Da bo mogel oblastni odbor z vsemi svojimi uradi uspešno delati, potrebuje svojega doma. Danes je raztresen na 6 krajih Ljubljane.
2. Kmetijstvo je treba na vsak način dvigniti, sicer bo propadlo. Seveda to stane denarja, toda ta denar je davkoplačevalcem bogato povrnjen in sr obrestoval sko-
zi dolga leta. Brej nič se pa ne da nič delati in naš kmet bi moral propasti.
3.	Ceste so v slabem stanju in radi avtoprometa vedno več trpe. Avtopromet izpodriva železnico in tudi za razvoj tujskega prometa, ki nam donaša veliko denarja, je treba skrbeti za dobre ceste. Treba bo tudi graditi celo vrsto novih cest.
4.	Obrt bo treba bolj pospeševati. Misliti bo treba na ustanovitev strokovnih šol, na obrtne razstave itd., za to je določenih 570.000 Din.
5.	Za tujski promet ni nobenega denarja škoda, zakaj nikjer se tako hitro in tako bogato ne obrestuje.
6.	Zlasti pa je treba gledati na zdravje našega ljudstva. Zdravje je največji kapital, brez katerega so revščini na stežaj odprta vrata. Za zdravje, ki je, žal, pri nas zelo zanemarjeno, bomo prihodnje leto žrtvovali večji del vseh donodkov.
7.	Za naše delavstvo, ki je brez stanovanj, za zanemarjeno in revno mladino, za revno dijaštvo itd. bomo morali porabiti 6 milijonov Din.
Davščine.
Nasprotniki strahotno vpijejo o novih davščinah. Res pa je, da so te davščine skoro prostovoljnega značaja: kdor pije, kdor pleše in se ponoči zabava ter hodi v kino, naj plača. Plača naj žganjarna, ki pri nas naredi ogromno gospodarsko škodo vsako leto.
Alkohol od 35 na 65 par.
Ko smo lansko leto naložili oblastno doklado na liter vina 35 par, so mnogi gostilničarji dvignili ceno za 1 Din. Če letos dvignemo doklado na 65 par, bo to plačano iz tistega dinarja, ki ga je že lansko leto gostilničar pobiral od litra. Torej dejansko ne bo prizadet ne vinogradnik ne gostilničar.
V naši oblasti je okoli 3600 točilnic alkoholnih pijač — torej pride na vsakih 150 prebivalcev že ena točilnica. Brez dvoma je to največja rak-rana na zdravju in gospodarstvu našega naroda.
Zato se je uvedla davščina na novo podeljevanje gostilniških koncesij in sicer 200 cdslot. na državno takso.
Davek na zabavo. S Uvedene so davščine od lovišč in na ! ribolov, dalje na kinomatografske vslop-i niče, na javne plese in nočne zabave.
Zemljiških rioklnd ne ho.
Po prvotnem načrtu proračuna so bPe uvedene majhne doklade na zemljiški davek. Ker pa na eni strani naš kmet ni bas v rožnatem stanju, na drugi strani pa se ie ne ve, koliko bo znašal zemjiški davek po novem dnvinem zakonu, zato se je m'-s. I na zemljiške doklade opustila.
Doklnda na industrijski davek.
Na državni davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev se je naložilo 23 odstotkov. Izvzeti pa so od tega davka mali obrtniki, ki delajo s 4 ali manj pomočniki.
25 odslot. na državni uslužbenski da-t"ol< l)odo plačevali tisti, ki zaslužijo preko 4IVK) Hi n mesečno.
Druge davščine.
Davek na motorna kolesa s.' bo pobiral še dalje, trošarina na premog pa se bo znižala.
G"d-> htvskan :e.
Po predloženem proračunu se jo vršila
debula.
Sa.nostojni pos'anei so govorili proti proivunu, kot da bo s tem proračunom propadel naš kmet, naš obrtnik, industri-jec in vse. Na drugi strani pa so gospodje priznavali, da je proračun dober, da so £ ro--' i v celoti upravičeni in potrebni. In tako se ie primerilo, da so za proračun deloma glasovali tudi liberalci, oz. samo-s'olneži, duši so preje vsipali grom in i\vp'o na celoten proračun.
Zakaj naši poslanci, med njimi zlasti dr. Adlešič, so jim tako temeljito dokazali pravilnost proračuna, da so se pod težo njihovih dokazov zrušili vsi liberalni ugovori i iier proračun, in so že prvi dan ponižno l -ovali — kolikor jih je bilo v skupščini - za proračun kmetijstva. Ali je to še sploh resnost?
Naši poslanci so zlasti poudiir:ali na eni strani: da se naše gospodarske, kul-1 i ne in zlasti zdravstvene razmere po več k t 10 letnem rušeniu moraio začeti zdraviti. Če je hiša napol porušena, je pač poti i na popravila. tudi malo več sinne, r:i pa popolnoma propade. Na drugi strani pa. da so našr> davščine skoro vse pro;i >-voljnega značaja in najpravičneje razdelje-n". Naj se le primerja n. pr. zagrebška oblast, ki jo vcdiio radičevci, pa se bo takoj videlo, kje so davki pravičneje razdeljeni.
Teme !'to rjerilo.
Proti prostaškemn hujskanju v oblastni skupščini je posebno ostro govoril dr.' Milavec, ki je izvajal:
Na podlagi dejstev lahko trdimo, da je kritika opozicije v oblastni skupščini j prav taka, kakršna k- bila v prejšnjih de- ' želnilt zborih. Deželni odbor ie gradil Za-vršnico. Napredniak je kritiziral in zabavljal ter delal ovire, šuntal napredne kmete, da so ponoči podirali, kar .so delavci podnevi napravili. Iste stvari, kakor v deželnem odboru, doživljamo tudi danes. Deželni odbor je delal dalje in se ni zmenil za to kritiko.
V novi državi je začel naprednjak go- ! vorlti o dr/iivotvornosii in proti državnosti. Isti oficielni naprednjak in državotvoreo 2'
1 je pa pri Logatcu v škodo države vtihotapil v našo državo 29 milijonov nežigosanih kron.
Kako je danes, vidimo. Slovenski naprednjak je v Ljubljani nničil pet denarnih | zavodov. S tem je oškodoval slovensko go-i spodarstvo za težke milijone. To sc je sgo-; (Ho v isti sapi, ko jc slovenski napred-, lijak udrihal po klerikalizmu in grajal ta-i pravljivost slovenskega ljudstva, če roma na llrezje.
Slovenski naprednjak je prej kakor zdaj govoril o stranka;skeni nastavljanju ! umilništva. Isti naprednjak je pa. ko je imel vlado v rokah, popolnoma strankarsko nastopal pri nastaviirinjii nradništva. tiovo-rim samo o svojem kmetijskem resoru. Žrebfarua, podkovska šola, mlekarska šola, trtnice: povsod som našel vse napredno, sami najhujši artatorji za naprednjake. Vi postavljate tezo o -II) odstol. manjšine. Zakaj pa nas fiO odsiof. ii'ste sorazmerno v poslovali? Zakaj sle do krvi preganjali nase I j ii d i. ker so lili nnsi. Poslanec Bukovec je dejal, da ima Grm novo lire. Zadnji čas je, <11 e je tn zgodilo. Če bi hoteli govoriti o ('r.ni, hi moral predsednika prositi, da oivori tirno sej« Navedel bmii samo en zglrn: I7-i!e!.i na Grmu. organ :z:rnn oriu-naš napredniak. se je ta i, n deleč snozn-b'l, t!a je na gin-nem trgu o!.'ofntal učiteljice. ki ni hotela v'i»'lfi v Orjuno.
•u tem i"Csi!i mor:'m ludi povedati. (I:» se nekrteri Mani naše skupščine. kadar so n.' s!>')il:li. tako daleč spozabijo, da poivar-iajo resnico. Nit Helen.? keni v Vavti vasi je govorM s<"tiostoini vodite!!, da trredo slovenska dekleta v lielgrad v službe. Srbi jih radi sprejemalo. ker so pridne.delavke. Pa pravi sanios'oiiio? dalje: »Poirlejte. kaj se s temi (IcUci zgodi? V javne hiše jih prodajajo. in to lakrat. ko ie ministrski predsed-irk dr. Korošec.« (Ob teh besedah je nastalo v skupščini s:lno ogorčenje. Poslan:* i večine ogorčeno kličejo »Sra">oia! Škandal! Neverjetna predrznost! Demagogija naini-zie vrste! Ogorčenje tra;a dalje časa.) I.ju-die so iz leh besedi sklepali (nko-le: Dr. Korošec za lo ve. pa (etra noče preprečiti.
Poslanec Bukovec na shodili neprestano po.rreva dnevnice. Pečem samo tol;ko: Protestiramo, da se la stvar v taki obl ki ljudstvu s< rvira in trdimo, če bi mi še 50 H zborovali, pa bi imeli p<» ;!(in Din dnevnic na dan. pa bi nič ne delali, ne bi zapravili tolikih milijonov, kolikor ie slovenski naprednjak zapravil slovenskega (lenaril.
Na te težke in žal le preresnične očitke so gospodje molčali kot grob.
Za kmetijstv .
Dr. Milavec je temeljito obravnaval proračun za kmetijstvo. Tu samo nekaj njegovih misli.
Prospeh našega kmetijstva je odvisen od dveh glavnih činiteljev: od izobrazbo človeka in od kulture zemlje.
Prvo podlago za strokovno izobrazbo in za stanovsko zavest našega kmeta naj dajo kmetijsko nadaljevalne šole in gospodinjsko nadaljevalne šole. Te šole morajo usmeriti ves ponk v določen poklic, to je poklic kmeta, vcepiti mu prepričanje in za-
vest, da jfe remija in narava najboljša mati ki vzdrži tudi v najhujših prilikah. '
Vsaka izobrazba je draga, vsaka š«la stane, ampak nobena investicija in nobeni stroški se tako bogato ne povrnejo, kakor stroški za izobrazbo. Da bo to šolstvo doseglo svoj namen, mora biti predvsem naše učiteljstvo primerno usposobljeno. Za take učitelje in učiteljice je letos priredil oblastni odbor dva tečaja, ki sta imela namen seznaniti učiteljstvo z duhom na kmetsko nadaljevalnih šolah, jim pokazati vire, iz katerih naj črpajo tvarino za šolo.
Izobrazbi kmečkega naroda služijo tudi devettedenski gospodinjski tečaji po deželi, katere vodijo literarne učiteljice s pomočjo strokovno naobraženih gospodinjskih učiteljic.
Za višjo strokovno izobrazbo kmetske mladine imamo šolo na Grmu, katero obiskuje letno 50 učencev. Vse le naprave je prevzela oblast v zelo slabem stanju in prihodnji proračun nam bo omogočil urediti najnujnejše in najpotrebnejše.
Specialna mlekarska šola v školji Loki nam izobrazuje dobre mlekarje.
Na posestvu Mala loka bo oblastni odbor ustanovil gospodinjsko šolo za kmetska dekleta.
Z vsoto, ki nam je na razpolago za ži-v:noreio. bo oblastni odbor tej panogi ki. ■ tii-tva lahko izdatno pomogel. Ena glavn'h nalog kmetijskega oddelka bo, (Ia zatre /a na 'o živinorejo zelo škodljivo rejo znkotn h pleniensk'h živali. Oblastni odbor bo izvede] licenciranje plemenjakov, bo dal v gotovih slučajih rejcem plemenfakov tudi ma-terjelno podporo. Predvsem bo oblastni odbor podpiral domačo vzrejo najboljvli ž'va'i s smo reno ;zbiro ;n pa izmenjavamo izreion;li živali. Uvoz tujih živali se t-o omejil le na najpotrebnejše, ker je golovo da bi bil prevelik uvoz z ozirom na sk ho našo valuto za gospodarstvo nepotrelon Ir.ksus. Za dosego našega cilja si oblastni odbor želi sodelovanja z živinorejskimi latinicami. ki vršijo lahko precej obsežno podrobno delo izbora. Le potom zadrug jo možno, da se sposobnost najboljših živinorejcev obrne v korist skupnosti in splošnemu navredku v živinoreji. Zadruge nnm nudijo ugodna tla za uspešen pouk v živinoreji s predavanji in tečaji. Golovo sop e-davania in tečaji potom zadrug uspešnejša, kakor p:i predavania. organizirnna od strani oblasti. Denarna pomoč potom zadrug bolj sigurno doseže svoj cilj, kakor podpora, ki gre na posameznika, kpr so v tem slučaju izključeni sebični nameni posameznikov. Podpora, bodisi v pouku, bodisi v denarju potom zadruge se razšri med širše plasti, in gospodarska korist zboIi?ano živinoreje bo vidna šele takrat, kadar se vsak živinorejec lahko postavi z lepo in odbrano živino.
S tem v zvezi še nekaj besedi o našem mlekarstvu, oziroma o mlekarskem zadružništvu. V ljubljanski oblasti dobijo živinorejci za mleko, katerega ne porabijo za dom, ampak ki ga prodajo, približno 25 milijonov dinarjev letno. Večina mleka so proda s posredovanjem mlekarskih zadrug. Le v bližini mest prodaja producent direktno konsumentu.
Velik dol naše oblasti ao vinorodni
kraji, in če rabi katerakoli panoga kmetijstva materialne pomoči in pravilnega ravnanja, velja to predvsem za vinogradništvo in s tem v zvezi za kletarstvo. Vinograd je za Dolenjca in Štajerca vsakdanji kruh in največkrat edini dohodek njegovega gospodarstva. Kako potrebno je pravilno ravnanje v vinogradu, pravilna odbira trt, pravilno kletarstvo nam ni treba nobenih teoretičnih razprav in utemeljevanj, lo vidimo na neštetih slučajih po naših dolenjskih in štajerskih kleteh. V istem kraju, pod istimi vremenskimi prilikami pridelamo najrazličnejša vina. Od najboljših vin, ki lahko konkurirajo z vsemi drugimi vini, pa do najbolj kisle in nekonkurenčne bir-cel Potoni oblastnih trtnic moramo vzgojiti za naše vinogradnike boljše sorte.
Važno sredstvo za podpiranje vinogradništva so tudi vinske razstave in vinski sejmi. Oblastni odbor bo podprl tudi ustanovitev vzornih vinogradov, v katerih se bodo sadile le boljše vrste trtnih vrst, kjer se bo izvajal izbor posameznih trt, ki bedo pokazale večjo rodovitnost, upornost proti mrazu, škodljivcem in boleznim in le cepiči takih trt se bodo uporabljali za cepitev, da se pri razmnoževitvi prenesejo, oziroma podedujejo vse dobre lastnosti.
Našemu vinograniku, ki preživlja sedaj težko dobo, deloma vsled preureditve vinogradov, deloma vsled konkurence tujih vin, največ pa vsled brezvestnega, zlobnega, zdravju in solidni trgovini škodljivega panoanja vin, je treba nuditi moralno in materialno pomoč in treba mu je dati v teh težkih časih korajžo in spodbudo za racionalno pravilno ravnanje s to žlahtno rastlino, in jaz bi prosil, na vse strani, naj se naš vinogradnik po nepotrebnem in z demagoških in strankarskih ozirov ne bega, in naj se mu ne jemlje veselje do dela in do napredka. Vinsko trošarino mora plačati konsument, to drži na Hrvatskem, to drži v mariborski oblasti in to mora veljati tudi v naši oblasti. Mi moramo javnost prepričati, da mora konsument nositi bremena vinske trošarine, ne pa po nepotrebnem dajati potuho vinskim trgovcem z vpitjem o uničenem vinogradništvu, in jih napeljevati k naziranju, da bi morai vinogradnik plačati trošarino. Kdor ustvarja javno mnenje, da so mora vinska trošarina prevaliti na vinogradnika, mesto na konsumenta, na pivca, je izdajalec vinogradniških interesov in pritlikav strankam ski kričač. Taki kričači dajejo vinskemu trgovcu koraižo, da pritiska na vinogradnika zaradi 65 par, da zbije ceno za več dinarjev navzdol.
Ceste.
Po pročaunu za kmetijstvo je prišel na vrsto proračun o javnih delih. Proračun je razložil g. poslanec Jarc. Razložil je, koliko stanejo ceste, ki jih je oblastni odbor prevzel v obupnem stanju. Veliko cest se je tekom leta popravilo, nekaj se zgradilo novih. Je pa treba še veliko storiti. Vsak kilometer nove ceste stane na leto 4000 do 6000 Din. Nato je naštel g. Jarc načrte, ki se bodo Izvršili prihodnja leto. Najhujša rana pa je dolg države cestnim odborom. Da si se je po posredovan ju poslancev SLS posrečilo, da so se v državni proračun po-

stavili 4 milijoni za izplačilo tega dolga, vendar znašajo dolgovi še vedno 7 milijonov. Ceste stanejo letno 15 milijonov Din. Cestarjev je sedaj 400 in se je njih plača zboljšala za 80%.
Gosp. profesor je tudi povedal, da se proučujejo načrti za velike vodovodne naprave, za kar pa se bo moralo najeti dolgoročno posojilo.
Veliko denarja pa bi že lahko dobili od države, če ne bi baš radičevci in žerjavovci preprečili velikega državnega posojila v Londonu.
Proračun za javna dela je bil nato soglasno sprejet.
Prihodnjič bomo objavili misli iz poročil iz ostalih proračunov.
A
politični
ZAPI5KJI
p Doslednost, kje si? Komunstična »Enotnost« prinaša poročilo o položaju slovenskega ljudstva v Italiji in se pri tem zelo grdo zaganja v Vatikan, nazivajoč ga —■ lakaja mogotcev. — Vsa zgodovina pa kaže, da je bila Cerkev vedno na strani zatiranih in tudi sedanji papež je že ostro protestiral. Ali more kaj drugega? Saj še ruski sovjeti, ki imajo vendar največjo armado v Evropi, ne ganejo prsta v korist
zatiranemu italijanskemu proletarijatu — ampak sklepajo z buržujsko in nacijonal-no fašistovsko Italijo prijateljske-trgovske pogodbe.
p Ali se bodo zavedli. Leta 1923 je država državnim uslužbencem plače povišala, ni pa plačala vsega, kar jim je po novem zakonu šlo. Pet let so morali uradniki in drugi državni uslužbenci zaman čakati, da dobe tako zvano razliko, ki znaša pri mnogih nekaj tisoč dinarjev. Toda žerjavovci, ki so imeli pri vladi glavno besedo, se za uradnike niso zmenili, čeprav je volila večina vedno žerjavovsko listo. Sedanja dr. Koroščeva vlada pa hoče ne glede, da ima med gotovimi državnimi uslužbenci najhujše nasprotnike napraviti tudi v tem oziru red, kajti sam dr. Korošec je izjavil te dni, da bodo dobili uradniki plačano vse, kar jim je država dolžna, v najkrajšem času in sicer na račun tako zvanega švedskega posojila.
p Ivan Pucelj je napisal in podpisal v zadnjem »Kmetskem listu« uvodnik, čigar bistvo je, da že vse drvi za Pucljevo kmet-sko demokracijo, edino dr. Spaho in dr. Korošec da še podpirata -belgrajske cin-carje. Toda glej! V narodni skupščini sta dr. Korošec in dr. Spaho v družbi ki predstavlja še vedno dve tretjini volivcev vse države In celo večino zastopnikov prečan-skih krajev. In kjerkoli se izvrše v novejšem Času, ko kmetska demokracija »zma-
31
d Nevednežu h Medvod. Iz Medvod nam je pisal neki saraostojnež, ki se je naučil zmerjanja iz Kmelskega lisla in Domovine, pismo, v katerem naganja poslanca Pušenjaka z lažnivcem, češ, da je v zadnjem Domoljubu napisal, da bodo v letu 1928. davkoplačevalci prosti dohodninskega, invalidskega davka, hišnine na kmetih itd. Vsak političen otrok ve, da novi davčni zakon velja od 1. 1929. dalje, in če je v Domoljubu zapisano 1928 namesto 1929, da je to navadna tiskarska napaka. To je tembolj jasno, ker je Domoljub že ponovno pov«lal, da velja novi davčni zakon od 1929. dalje in ker g. Pušenjak par vrstic preje piše, kako se je letos v Sloveniji plačevala dohodnina. Torej ni mogel napisati par vrstic pozneje, da je letos dohodnina odpadla. Če je bila kljub temu napisana letnica 1928, je to očividna tiskarska pomota, ki pa je surovemu človeku dobrodošla, da v nepodpisanem dopisu ( junak pa tak!) nažene Pušenjaka z lažnivcem! Prav laka zlobnost je, če liberalec pravi, da je leta 1927. bilo manj davka kot letos. Prvič: g. Pušenjak v svojem članku primerja leta 1925, 1926 in 1928, dočim iz leta 1927 ne navaja številk! Torej je čisto mogoče, da so bili 1927 nekoliko nižje davki, čemur Pušinjak ne oporeka. Res je pa ludi, da Pušinjak govori o državnem davku, ne pa o občinskih, cestnih, zdravstvenih, 'tkrainih dokladah, ki se spreminjajo. Zato io liberalno zmerjanje odveč, kadar kdo ae zna brati.
d Položnice priložimo v prihodnji 48. številki »Domoljuba« vrem p. n. naroč- I nikom, ki prejemajo list naravnost na svoj ^ naslov. Nato opozarjamo že danes zato, da vsak nazi na položnico v prih. številki, i
d Občinske volitve v ljubljanski okolici. V nedeljo, 18. novembra so se v neka- i torih občinali ljubljanske okolice vršile ob- | činpke volitve, ki so izpadle tako-le: Moste: : Kršč. soc. lista 437 glasov (20 odb.), liberalna 282 glasov (13 odb.). — Št. Vid nad Ljubljano: Delavska zveza SLS 156 glasov
gujo , volitve, skoraj povsod daje ljudstvo večino strankam sedanje vlade. Zato je spričo tega smešno, ako Pucelj zastavlja vprašanje: ln Slovenija? Odgovor ni težak: Slovenija bo šla na temelju programa SLS naprej, da izvojuje svojemu narodu kar mu gre, v družbi tistih, ki so pošteni in ki imajo in bodo imeli dobro voljo in tudi moč za to. Pucelj pa naj svojo bojno lajno kar naprej vrti, saj vsakokratne volitve najbolje kažejo, koliko in koga ima za seboj.
p 0 kmečki vladi v Romuniji tudi poje >Kmetskj Jist<. Ne pove pa, da je ta vlada precej nekaj drugega, kot piše naša kmečka demokracija. Le eno naj povdari-mo: v Romun "i je vrgel kmetski voditelj Maniu vladajočo liberalno gospodo, pri nas pa se je Pucljeva kmelska demokracija združila z žerjavovskimi liberalci proti zastopnikom večine kmctskega naroda naše države.
(7 odb.), obrtna lista SLS 66 (3), kmetska zveza SLS 132 (5). Skupaj SLS 354 glasov in 15 odbornikov. SDS 79 (3), SKS 73 (3), skupna gospodarska lisla delavcev in nameščencev 81 (4). — Medvode: Nova gospodarska lista 72 (3), SLS 155 (7), Sv. Katarina-Ločniea 55 (3), kmetska delavska gospodarska lista 258 (12). — Grosuplje: Kmetska zveza SLS 28 (1), SLS 200 (11), SKS 70 (3), lista malih obrtnikov 43 (2). — Dev. Mar. v Poljn: SLS 286 (9), kršč. soc. 56 (2), Delavska zveza SLS 120 (4). — Združena lista delavcev in kmetov 116 (3), socialisti 92 (3), SDS 131 (4). — Zgornja Šiška: SLS 114 (5 odbornikov, doslej samo dva), Gospodarska lista Iv. Zakotnika 223 (11), SKS 89 (4), splošna delavska lista 114 (5).
d Za kanonika v Novem mestu je imenovan g. Josip Plantarič, župnik in dekan v Trebnjem.
d Umrl je v Ljubljani 15. novembra v samostanu Sv. Vincencija Pavlanskega gosp. Urban Nežmah v starosti nad 85 let. Tekom 40 let je premisijoniral vso Slovenijo. Sodeloval je pri okrog 400 misijonih in 180 duhovnih vajah.
d Izredni občni zbor Zadružne zveze se je vršil 14. novembra v Ljubljani. Sklenili so pristop k oblastni zadrugi za kmeLki kredit in sprejeli resolucije za povzdigo živinoreie in mlekarstva. Končno je bilo sklenjeno, da se vrši 13. decembra v Mariboru nadaljevanje tega izrednega občnega zbora v svrho, da besta podani poročili o sadjarskih in vinarskih zadrugah.
d Družba sv. Mohorja narastla. Za leto 1929. izkazuje Mohorjeva družba 51.049 članov, torei 2712 več kot za prejšnje I "to.
d Ljubljanski občinski svet. V zadnji seji je odobrila večina še 1 milijon dinarjev za zgradbo stanovanjske kolonije. Sprejet je bil predlog, da se priklopi Ljubiiani pokopališče pri Sv. Križu in vas Brinie, ki sta spadala doslej pod občino Ježica.
Poslušamo sfarc Slutil, tcer so IzSfnšefil!
Ti so redkokdaj tožili zaradi zobobola ali glavobola, ker so imeli vedno pri roki >ALGO«. Pri vsakem zobobolu eno malo žličko na zob, ako Va? trga po zobeh vsled prehlada, pa še zunaj malo drgnite z »Algo«, in videli boste, kako naglo in temeljito prenehajo bolečine.
Pri glavobolu nadrgnite malo čelo in sence; ako Vas trga po glavi od prehlada ali pre-membe vremena itd., še mali ohkladek z »Algo« na teme; videli boste, kako prenehalo bolečine temeljito in naglo. - Boste kakor prerojeni. V lekarnah in drogerijah ena steklenica s točnim navodilom 16 Din. Kjer je ne dobite, naročile lo takoj po pošti na naslov; LABORATORIJ »ALGA«, SUŠAK H. 45. — Štiri steklenice 77 Din, osem steklenic 131 Din, 25 ateklenic 320 Din.
SPECIALIST - Opei iu za Nos, Ušesa in Giiu
Dr. j. HAFNEM
se je naselil v Ljubljano in ordinira od 18 t. m. na Miklošičevi cesti št. 7 (Vza,einna posojilnica) dnevno med lo iu i2 uio ter 15 iu 17 uro. — Ti leloa 30 2
Končno je bil izvoljen poseben tržni odsek, ki naj uredi pomankljivosli na ljubljanskem trgu z živili,
d Slovenec iz Avstrije nam poroča: »Z ozirom na to, da je oblastna skupščina v Ljubljani zvišala davek na vino na 65 p pri litru, sporočam, da imamo tudi v Avstriji zelo visoke davke na alkoholno pijače: žganje, sadjevec, pivo in vino. Davek na vino, ki se v Avstriji pridela, znaša 20 grošev pri litru, to je več kot poldrug dinar (25 gr. sta dva dinarja). Torej ima.no tudi na domače vino višji davek nngo pri vas. Na vino, ki se uvaža iz inozemstva, pa znaša avstrijska carina okrog 1 šilinga (8 dinarjev) pri litru. Avstrijske oblasti stoje na istem stališču kot vaša obl. skupščina, da je namreč davek na alkohol prostovoljen davek in da je alkoholizem tako zlo, da je le v blagor ljudstvu, če se omeji uživanje alkoholnih pijač.«
d Na Jesenicah je umrl 12. novembra ondi bivajoči župnik g. Josip Kos, star G7 let. Vršil je prav do zadnjega vse dušno-pastirsko delo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo.
d Posredovalnica za služkinje »Posrl-ska zveza« je otvorila vDel. zbornici, Miklošičeva cesta 22 posredovalnico za služkinje, ki je doslej poslovala v Marijinem domu. S tem je storjen važen koral: za ureditev poselskega vprašanja. Posredovanje za služkinje so izrabliale dostikrat dobič-kaželjne osebe v sebične namene. Posre-dovalnina bo za vse stranko enaka, in sie< r za gospe po 10 Din in za služkinje 5 Din. Poselska zveza bo pazila na moralni značj služkinj in služb. Naj se odslej tako go: i o kakor služkinje obračajo z zaupanjem na Posel, zvezo v zadevi služb. Urad-to uro: ob delavnikih od 9—12 in od 3—6. Gloile prenočišča naj se z glase dekleta pravtako v pisarni Poselske zveze v Delavski zbornici. — Poselska zveza.
d Srbska predvojna posoj la. Kakor znano, je bivša Srbija dolžna Franciji precejšnjo vsoto izza predvojnih in vojnih časov. Med obema državama traia spor. ali naj se vrne dolg Franciji v zlatu ali papirju. Pretekli teden se je pričelo izredno zasedanje mednar. razsodišča v Haagu, ki bo končnoveljavno odločilo. Razprava ie za nas zelo važna, ker gro za milijarde dinarjev. Francoski krogi računajo na sporazum tudi v slučaju, da se bo postavilo razsodišče na stran Francije, ki zahteva plačilo v zlatu. Brezdvoma je naša država gospodarsko prešibka, da bi mogla plačilo tako velikega bremena. Je pa Srbija tudi toliko žrtvovala za skupno zmago, da zasluži, da se ji predmetne obveznosti, če no črtajo, vsaj izdatno znižajo. Upamo, da bo prijateljska Francija to uvidela.
d Vsi naj gazijo. Radi mnogih železniških nesreč v zadnjem času, zlasti na Hrvatskem, je prometni minister odredil, da bo za vsako nesrečo, ki bi se pripetila
»UUMULJUtlt 1928
Stran 743
„ Veselite se z menoj
Sit
pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam."
RADIOM
pere sam !
Varuje perilo!
na postaji, moral (lajati odgovor načelnik dotieno postaje. Vsi postajni načelniki morajo stalno nadzorovati osebje. Ugotovilo se je namreč, da je zakrivila zadnje velike železniške nesreče le lahkomiselnost železniškega osebja, ki je bilo zelo površno nadzorovano.
d Ovire našega železniškega prometa in še k j. Z czirom na povečane prometne tež-kcee je prometni minister A. Stanič podal izjavo, iz katere posnemamo naslednje zani-mi.e po '. tke. Velike ovire dela prometu pre-nat.pancst zagrebškega ko i c dvora. Po vojni se je promet zelo povečal: tako je znašal za 240 vag., sedaj v sezoni pa celo £00 vagonov dnevno. Tako je postal glavni zagrebški kolodvor premajhen. Letos sc je redni tovorni promet povečal za 10 rednih vlakov. Svoj čas je bil promet v Zagrebu že omejen, pa se je koj po zopttni stvaritvi nabralo dnevno 100 novih neiztovorjenih vagonov. Zato se sedaj gradi ranžirni kolodvor in bo več novih tirov zgrajenih do 20. t. m., tako da se odpomore tem neprilikam. Velike nepriliiče so tudi zaradi pretoverjanja v Brodu: tu gre za pre-tovorjenje na ozkotirne železnice in je bilo lani pretovorjenih na tej postaji 103.000 vagonov, dnevno 281 vagonov, letos pa do konca oktebra je isto število oz. dnevno 344 vagonov (leta 1922 je bilo pretovorjenih 69.000 /agenov ali 189 dnevno). To bo znatno olajšano, ko se v Belgradu zgradi postaja za tovorni promet na ozkotirnih progah.
d Zgodba o porednem biku. Mnogo strahu in smeha je povzročil te dni v Ormožu hudomušen bik, ki je ušel mesarju. Najprej se je poizkusil v vrtnarski umetnosti in je pohodil sosedov vrt ter prevrnil ograjo. Nato je na begu pred smrtjo smuknil v hišo gospe Pctovarjeve in šel po stopnicah v prvo nadstropje. Vse je kazalo, da hoče v pisarno finančnega oddelka, pa gospodje v pisarni so naglo zabarikadirali vrata z mizami in stoli in splezali po lestvi na cesto. Takega revizorja bi se vsakdo prestrašil. Pogumen bik je šel nsto povohat v kuhinjo gospe Pe-tovarjeve, pa k sreči ni ničesar razbil. Zatem si je privoščil sprehod po hodriku, pa pokukal zdaj skozi eno zdaj skozi drugo okno. Spodaj pa vedno večja gruča radovednežev, ki so se vselej z velikanskim hruičem razpršili, kadar je bik dostojanstveno pogledal skozi okno. Par pogumnih moških je prislonilo lestvo, da bi zadeli žival s sekiro ali jo ustrelili z revolverjem, pa j-iak se je spretno odmikal. Končno se je le posrečjlo ujeti ga in vsega spebanega izvleči iz hiše.
d Kavžev in Jakeljnov hlev sta zgorela v Kranjski gori. Najbrže je bil ogenj podtaknjen. Domači in sosednji gasilci so omejili požar, ki bi bil-sicer uničil ne le najmanj štiri bližnje hiše, temveč tudi župno cerkev.
d Ne puščajte otrok brez varstva. V ponedeljek, dne 12. nov. t. 1. je šel posestnik Anton Basaj z ženo iz Suhe pri Predosljih v Kranj, kjer je bil tržni dan ter izročil štiriletnega sina Ivana, eno in polletno Marinko in štiri mesece staro Rozko v varstvo služkinje Mine Stare. Za hip je Staretova radi gospodinjskih poslov opustila nadzorstvo nad otroci. Pri tej priliki je štiriletni Ivan ušel iz hiše in tekel k poleg hiše tekočemu potoku
Belca in se tam igral. Zdi se, da se je tam igral z otroško puško, katera pa mu je padla v vodo in se ob obrežju zapičila v tla. Otrok je segel po puški, izgubil pa je ravnovesje in padel v vodo, iz katere se ni mogel več sam rešiti. Voda ga je nesla 150 m daleč do očetovega mlina, kjer se je ustavil že mrtev na vodnih grabljah pred mlinom. Ko je Staretova pogrešila otroka, ga je šla takoj iskat po vasi, ker ga pa tam ni našla, ga je iskala tudi ob potoku in ga končno našla mrtvega pred mlinom.
d 25-letnega delavca zasulo. Te dni se
zgodila v rudniškem revirju v Zagorju ftoVa nesreča. Zasulo je okrog 25-letnega rudarja Jožeta Brvarja. Nesrečo so menda zakrivile nezadostne varnostne naprave. Dobro bi bilo če bi rudarsko glavarstvo izvršilo natančno preiskavo, da bi se vendar enkrat uredile razmere.
d Ne vemo ne ure ne dneva. Na novomeškem kolodvoru je povozil pri premikanju vlak železničarja Filipa Semerla. Ponesrečenca so prenesli v bolnico v Kandiji, kjer je kmalu nato umrl.
d Grozdje se prodaja v Belgradu po
4 Din za kg, boljše vrste seveda dražje. V Smederevu se je prodajalo v oktobru grozdje za vino na debelo po 1.50 Din.
d V najvišjem zvoniku naše države — topen. Zagrebška katedrala ima, kakor splošno znano, najvišji zvonik v naši državi. Te dni pa je na ta zvonik po zunanji strani plezal neki 30 letni Dalmatinec Marijan Brčič. Nenavadni prizor je gledalo z bližnjih, zelo prometnih ulic, tisoče in tisoče ljudi, tako da je bil ogrožen celo promet. Drzen plezalec je priplezal skoro do vrha, prijemajoč se za razne goliške okraske in držaje. Prav iz zadnje line, kake štiri metre od križa na vrhu, pa se je naenkrat pojavil sin zvonarja Živko Miletič, ki je po hudem boju potegnil drznega plezalca v notranjščino line in ga pretepel do krvi. Ko je prišel Brčič doli, ga je zbrana množica burno pozdravljala, zvonarjevega sina Miletiča pa je hotela pretepsti. Brčiča je aretirala policija. Brčič se je poprej zmenil z neko filmsko družbo za to skrajno in življenju nevarno produkcijo. Ves napeti prizor so tudi filmali skriti filmski operaterji. Brčič je bil zadnje čase brezposeln, s to produkcijo pa je nameraval zbudili pozornost, tako da bi mcgel doseči svoj cilj, namreč postati filmski igralec.
d Odvetniki v Vojvodini so izjavili, da hočejo str-vkati, ker jim je oblast znižala tarifo (cenik) za 50 odstotkov.
d Bogata bcračica. CO.OOO Din je zapustila neka beračica v Karlovcu.
d Drva zasula (klavca. V Sarajevu se je pripetila te dni huda nesreča. Dva delavca sta peljala visoko naložen voz drv. Pred vhodom v ulico Franja Jukiča se ie zlomilo eno kolo in drva so se prevrnila ter enega delavca zasula. Čeprav so ljudje takoj priskočili na pomoč, vendar so izvlekli delavca mrtvega, kajti drva so mu zdrobila prsni koš.
d Vdrli so v pisarno pravoslavne cerkve v Novem Sadu neznani uzmoviči ter odnesli 44.000 Din.
d Velik mlin je zgorel v banatskem ■selil Dragutinu. Škode 2 milijona dinarjev.
d Tr,sovina Jugoslavije v Češko -lo-,-Iovaško. Jugoslavija ie prodala v oktobru v Češkoslovaško za 71,000.0,00 Kč blaga, kupila ga ie pa v Češkoslovaški za 9-i milijonov 400.000 Kč: smo torej pasivni, a ne več tako kot prej.
d Kadar se kmetje zjeze. Inženirja Gjorgja Stojindske^a, ki je meril v Sremu zemljo za napravo novega železniškega nasipa in pri tem uvedel proti nekaterim kmetom razlastitveno postopanje, je napadlo večje število kmetov ter ga strahovito preteplo. Stojinski je bil hudo poškodovan in so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so nad njegovo rešitvijo obupali.
d Pri skoku na vlak se je ponesrečil. Na železniški progi blizu Sušaka so našli truplo nekega ponesrečenega moškega, v katerem so pozneje spoznali 50 letnega mornarja Jeronima Jurkoviča z Bakra. — Jurkovič je bil namenjen s Sušaka domov, h krstu svojega novorojenega sina, toda ker je zamudil osebni vlak, je nameraval počakati na prvi tovorni vlak in skočiti nanj ter se odpeljati domov, Pri skoku na vlak pa se je penesrečil in padel pod kolesa pod katerimi je našel smrt.
poMov iNTIBjj
NOVA CESTA MARKOVEC-VISEVEK (OBOtNA STARI TRG PRI L02U).
30 let je bila pol čez Viševek ozir vzdrževanja povod prepirom. Skoro vsake zimo je nastop vode onemogočil za več tednov prehod skozi dolino. Lani pa so so zedinili odborniki Kmečke zveze in SLS lz cele občine, da se zavzemo s pomočjo cestnega odbora in svojih poslancev, naj bi oblast sprejela to cesto med deželne cesle, dvignila oba mosta nad nastop vode in izboljšala temelj. Dosegli so, da je oblastni cdbor preskrbel načrt in zagotovil polovico stroškov, drugo polovico pa dovolil cestnemu odboru in mu pomagal dobili posojilo. Naši demokrati, ki so preje hujskali zoper SLS in župana, da nič ne slore in zanemarjajo lo pot, so začeli govoriti, da je ta načrt le limanice za volilce in Še tri dni predno je udaril prvi kramp v klanec pri Belem malnu, je glavni agitator demokratov za severovzhod doline rekel, da bomo peč preje vsi jopolzlir (mrtvi), kakor da se bo delala cesta! Odkar pa se cesia gradi (šest tednov), majejo z glavami, da ie škoda denarja, da bi zadostovalo kar staro pot nasuti, da je sploh ni treba itd.
Medtem pa mojster Mii a Janežič iz Nad laka s svojo kompanijo pridno vrta, poka, lomi, koplje, odvaža in nasipa, po hudi letini hudo prizadeta dolina pa je že z delom zaslužila okrog 60.000 Din. Cesta bo dolga 1886 m in gre večinoma po trasi stare poti.
d Dne 28. novembra t. 1. ob pol 3 popoldne se vrši v prostorih Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti 5 v Ljubljani občni zbor Rafaelove družbe za varstvo izseljencev za preteklo leto z običajnim dnevnim redom. Poleg članov vabimo k udeležbi vse, ki se zanimajo za izseljeniško vprašanje. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor ob vsaki udeležbi.
d Opozarjamo na prospekt tvrdke Ant. Golež v Mariboru, ki je priložen današnji številki Domljuba .
d V potu svojega obraza ste doslej prali perilo. Radion je odpravi! vsako muko, ker zadošča, da se perilo kuha pol ure, pa je pranje gotovo,
d Pljučne bolezni so ozdravljive. Pouk o tem kakor tudi krepkejšo voljo za zdravje morete zajeti iz brošure izkušenega zdravnika. Pišite takoj na naslov: Georg Fulgner, Berlin-Neukoelln, Ring-bahnstrasse 24 in prejeli boste na zahtevo to brošuro brezplačno. Opozarjamo tozadevno na prospekt, ki je priložen celotni nakladi.
d Nova lekarna. V Kostanjevici na Krki je otvorila 15. t. m. mag. ph. Emilija Fonova novo javno lekarno.
d Materam se priporoča in njihova dolžnost naj jim bo, da pri vsakem ne-razpoloženju otrok, ali odraslih posvete največjo pazljivost temu, da želodec in čreva v redu delujejo. Odraslim 1 veliko žlico, otrokom pa eno malo žlico praška »Magna« v malo vode ali mleka in rešeni boste mnogih skrbi in preprečili mnoga težja obolenja. Prašek »Magna« čisti brez bolečin ugodno in naglo ter poleg tega še desinficira in osvežuje. V vseh lekarnah in drogerijah en zavoj s točnim navodilom 4 Din,
d Za ameriike zadeve — dr. Ivan Černe, gosp. pis. Miklošičeva 6. Liubliana.
9. t. m. je odkupovala komisija svet zn cesto. Veselo so jo iznenadlli in častno nastopili skoro vsi lastniki zemljišč ob cesli iz Vlševka, ki so kar po vrsti izjavili, da odstopijo vsak svoj del čisto brezplačno cesti. Za njimi so storili isto lastniki iz Markovca. Pokazali so tako vse razumevanje za javne, skupne koristi in postali tako časten, hvale-vreden zgled celi deželi in osramotili so na tin način tistih par naprednjakov, ki so se cesle naj-prej branili, poleni pa poskušali iztisniti zase pretirano odškodnino.
Sedaj je za zgradbo te ceste vse urejeno in se bo, kolikor bo vreme dopuščalo, gradilo dalje in sicer predvsem za demokratske trgovce, ker ti jo bodo najbolj raliili. In ko bo ta cesta narejena, se bomo klerikalci dalje trudili, da se kmalu potegne cesta še čez Rjavi klanec, dalje da se nadaljuje po predvojnem načrtu cesta čez Knežjo njivo na Loški potok, da Be preloži klanec pod Vrhom, da dobi Otok pošten dovoz itd. Medtem pa bomo v cestnem odboru delali, da s pomočjo oblasti izboljšamo pro-! padle naše cesle. Tudi za vodovod, hiralnico, iz-j boljšanje živinoreje in obdelovanja, gospodinjske tečaje, za pravično ureditev lovske odškodnine in i drugo se bomo potegovali s pomočjo gg. poslancev, I dokler ne dosežemo, kar pa ne bo moglo biti na-i enkrat. Mi nečenio nič zase, vse za vse, tudi za ; demokrate! Spraševat jih pa ne bomo hodili, ima-mo iudi sami glave in svoje svetovalce. Dober svet ! pa nam bo dobrodošel ml koderkoli pride.
Tudi nesrečo Lesne zadruge bomo medtem po-1 pravili tako, da ne bo nihče za eno paro na škodi, ! razun tistih, ki bi jim bila dokazana kakšna zavestna krivica in bomo sami preskrbeli, dn bodo pravično kaznovani. Želimo biti z vsemi prijatelji, radi priznamo vsakomur pravico poštene kritike in agitacije. Zo|>er laži, natolcevanje in zlorabo oblasti lin škodo ljudskih pravic in koristi se bomo pa odločno in postavno branili. Imamo tudi precepe za predolge jezike v zalogi-
Eden klerikalnih čelnikov.
SOSTRO PRI LJUBLJANI.
V soboto 17. nov. so nnšli v Ljubljanici pr/ Vevški tovarni utopljenčka — novorojeno deklico — katero jo brezvestna zverinska mati vrgla v vodo, da bi ljudem prikrUa svojo sramoto. — V nedeljo popoldne pri krščanskem nauku je pa zadela kap uglednega posestnika Lovrenc« Gregorič — Božiča — iz Zadvora. Omedlel je, odnesli so ga v župnišče, pa je že med potjo izdihnil.
ŠMARJE POD LJUBLJANO.
Kat. prosvetno društvo« v Šmarju uljudno vabi k otvoritvi svojega doma dne 25. novembra 1928. Spored: 1. Ob 9 sv. maša. 2. Ob 10 blagoslovitev doma. 3. Slavnostni govor. 4. Obed. 5. Ob 2 litanije. 6. Ob 3 igra »Davek na samce- 7. Petje, prosta zabava. Sodeluje godba iz .št. Jurija. 8. Ob
7	ponovitev igre. K obilni udeležbi uljudno vabi sKat. prosvetno društvo'.
VODICE.
Dne 8. nov. Je priredila tukajšnja živinorejska zadruga za svoje člane ocenjevanje krav in telie. Ocenjevanje sta vodila g. ekonom šuštič iz Kranja in g. živinozdravnik Ravter; obla9tni odbor, ki jo dal glavni prispevek za oceno, je zastopal g. ing. Eiselt. Od 66 članov Je prignalo živino k oceni 41 članov in sicer 77 glav odrasle živine in 8 telet. I Ocenjenih jo bilo ko prave pinegavske pasme 71 glav. Od teli je dobilo: 2 kravi po 27 točk, 2 po 2'i,
8	po 25, 33 krav pa po 24 in 23 točk, ostale ninnj. Nnjboljše krave (27 in 26 točk) so imeli Luka Gubane iz Vesee, Franc Kimovec iz Bukovca št. 42 in Ivan Keržič iz Vodie št. 44 Za dobro ocenjeno živino je bilo razdeljeno 45 nagrad v 9kuDiiem znesku S8";0 Din. Živinorejci so z veseljem vzeli na znanje pripombe gg. strokovnjakov za izboljšanje živine. Splošna sodba je bila: V glavnem lepa in dobra živina glede oblike, mlečnost srednja. Treba bo skrbne izbire in boljše oskrbe.
MIRNA PEC.
Od 4. do 11. t. m. je priredil v naši župniji drž. higienski zavod svojo razstavo. Cel teden je bila razstava dobro obiskana. Razstavo j« otvoni
ravnatelj dr. Ivo Pire. Imel je ta dan tudi dvoje {elo poučnih predavanj. Isti dan je g. ravnatelj pregledal bolnike v vaseh Vel. Kal, Mali Kal, Orkljevec. V teh vaseh razsaja hud tifu«. Do sedaj jc obolelo do 30 ljudi. Gospod ravnatelj je preskrbel vse primerno za prevoz bolnikov v bolnico. Odredil je tudi vse ostalo, da se bolezen čim preje zatre. V soboto je v teh vaseh ccpil zdravnik omenjenega zavoda ir. Trtnik ljudi proti tifusu. Obenem je g. dr. imel v soboto in nedeljo za ljudi dve poljudni predavanji. Prihodnje leto bo gradil omenjeni zavod v vaseh Hineljčic, Mali Kal, Orkljevec, Vel. Kal vodovod. Načrti se že izdelujejo, vzrok tifusu v teh vaseh je slaba pitna voda. Prav radi tega je razsajala I. 1920 v teh vaseh huda griža, ki je zahtevala 6 žrtev smrti. Naš poštni okoliš dobi v kratkem selškega pismonoša. Zaslugo zato ima g. dr. Kulovec iu poštno ravnateljstvo v Ljubljani. Odkar imamo novega oblastnega cestarja, porabijo na oblastnih, oziroma okrajnih cestah ljudje pol manj »biksa«. Vsem, ki skrbe za napredek naše občine bodisi v zdravstvenem kakor prometnem oziru, izrekamo najlepšo hvalo.
NEKAJ OD ZVEZE BIVŠIH VOJAKOV.
Letošnje leto je bilo izredno lepo in plodovito :a Zvezo. 14 veličastnih spomenikov je po raznih krajih Slovenije postavila Zveza. Zadela je vedno na najubranejše strune ljudstva in mnogobrojne trume v najlepšem redu zbrane in v globoko resnobo in molitev zatopljene so povsod izkazovale zadnjo čast onim, ki na bojnem polju niso imeli dostojnega pogreba in premnogi so sploh zginili, kot da jih je pogoltnila črna zemlja.
Nepotrebnega razkošja nikjer ni bilo in se je ludi letos skušala povsod povdarjati tako umetniška plat kakor tudi ljudski čut in se je to v veliki meri posrečilo. Hvala vam preiskrena za vse to, vrli možje: mirno lahko rečemo, da smo se v polni meri obdolžiti padlim tovarišem in želimo le še to, naj se vsi merodajni faktorji na enak način kot mi napram mrtvim, oddolže napram našim pohabljenih, živim tovarišem, vojnim vdovam in sirotam.
Udruženje indvalidov in Zveza ne bosta mirovali, dokler težko prisluženi ljudski denar za invalide namenjen ne bo docela in v polni meri dosegel svojega cilja. Kremeniti možje, trpini iz vojne, sedaj pa še premislite to! Pohitite v kar največjem številu v Ljubljano, dne 9. decembra ali drugo nedeljo dec. na naš občni zbor in sestanek delegatov.
Ce sami ne morete, pa pošljite zaupnike, posebno podružnicc in odbori za spomenike naj to prav golovo store. Kdorkoli rabi pojasnila itd. naj pride in sicer bo najpreje maša ob 8. pri sv. Petru, potem pa nedaleč od tam zborovanje v novem salonu našega tovariša Rozmana, po domače pri Jerneju, sv. Petra cesta 85. Volili bomo tudi nov odbor. Tovariši iz vojne vsi dobrodošli! Javite prihod in kosilo tov. Rozmanu. Na zopetno svidenje!
Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
SREDNJA VAS PRI BOHINJU.
Tukajšnje kalol. prosvet. društvo »Savica« je priredilo na Martinovo nedeljo popoldne v društveni dvorani zelo dobro uspelo veseloigro »pri belem konjičku«. Nastopilo je 22 oseb. Igralci so morali predstavo isti dan zvečer še enkrat ponoviti, ker je moralo prvič radi velikega navala oditi mnogo ljudi domov. Pri nas že dalj časa ni bilo nobene gledališke predstave; zato so ljudje že naravnost zaželeli poštene zabave katero dobe pač samo v našem društvu.
Ta dan je bilo pri nas tudi farno »žegnanje« in Martinov semenj, kateri je že prejšnji dan radi lepega vremena privabil v Srednjo vas mnogo kramarjev. Semenj je bil radi nedelje zelo dobro obiskan. Značilno za Martinov semenj je bilo letos to, da iz nobene gostilne ni bilo slišati harmonike in da je ta dan potekel brez vsakega plesa in brez vsakih izgredov. Orožniki niso imeli torej nič opravila; kar je srednjevaščanom lahko v čast in ponos! Na praznik Sv. Štefana pa st zopet vidimo v dvorani prosvet. društva oB priliki božičnice.
AJDOVEC.
V naši fari so štiri vasi zelo prizadete vsled slabih potov. Te vasi so: Brezova reber, Vel. Lipo-vcc, Sela in Boršt. To so jjota za koze, ne pa za vsakdanjo vožnjo za živino, ki se strahotno muči. Torej vljudno prosimo cestni odbor, da nam zapuščenim napravi potrebno cesto iz Srednjega Lipovca skozi Boršt, Veliki Lipovec na Brezov reber.
Nadaljevanje dopisov na strani 761.
s Izid občinskih volitev. Pretekli teden so se vršile na Bolgarskem v 43 okrožjih občinske volitve in po dosedaj znanih rezultatih je pri njih vlada zmagala. Vlada je dobila 292.000 glasov in 225 mandatov, opozicija pa 255.000 glasov in 127 mandatov.
Čehosiovaška.
s Vse življenje je od božje milosti. — Predsednik Masaryk je ob desetletnici češkoslovaške republike 28. okt. t. 1., izdal poslanico, v kateri izjavlja svoj verski nazor« »Če ima življenje posameznika smisel le pod vidikom večnosti, velja to tudi o politični skupnosti teh posameznikov. Jaz sem prepričan, da je tudi demokracija kakor vse življenje posameznikov in narodov od božje milosti.« — Naši liberalci žvrgole o veri in njenih vrednotah v svojem časopisju — precej drugače.
Itaiiia.
s Slovenski učitelj v službi potujčeval-cev. Kako daleč sega propalost nekaterih naših ljudi, nam poleg drugega dokazuje tudi naravnost neverjetno obnašanje učitelja Zgonika. Ta nekdaj slovenski učitelj je zapovedal otrokom v Kojskem, da ne smejo niti doma govoriti in čitati slovensko. Če zamudi slovenski otrok šolski pouk samo en dan, mora plačati 20 lir kazni. Za dvodnevno zamudo pa žc mora plačati 40 lir, za tridnevno 60 lir itd.
s Hrvaško besedilo je moralo izginiti celo s križevega pota. Signor Bruno Camus, podeštat v Pazinu, je dal ukaz, da se mora odstraniti hrvaško besedilo s križevega pota v cerkvi v Ecrmu. A to še ni bilo zadosti. Tudi starodavni napis na pročelju cerkve je moral izginiti. Svojo zahtevo motivira Bruno Camus tako: V Italiji žive samo Italijani; drugih narodov Italija ne priznava. V Italiji je treba italijanski govoriti in moliti. Slovenskih in hrvatskih krvavo zasluženih grošev se pa zakrknjeni fašizem ne brani!
s Razno. — »Prašiče krmimo s suhim, prekuhanim listjem; za govejo živino je nekoliko bolje, ker ima po zadnjem dežju vsaj nekoliko paše; mi pa jemo enkrat na dan polento ali makarone, katere kupujemo v trgovini na upanje. V vseh naših hišah je glad nepoklican gost , tako se glase poročila iz zasužnjene Istre. — V Podragi so dobili novega župnika g. Fr. Premrla. — V Planini je umrl največji posestnik gosp. Jožef Marc. Zadela ga je kap. — V Idriji so blagoslovili nov gasilni dom.
Amerika.
s Z Bogom začni vsako tlelo. Povodom otvoritve jesenskega zasedanja na sodnijah se je Zveza katoliških odvetnikov tudi letos udeležila sv. maše v katol. cerkvici svetega Andreja nedaleč od sodnijskih poslopij. — Takozvana »rdeča« sv. maša v čast sv. Duhu se je vršila dne 6. okt. ob 8 zjutraj. Poleg odvetnikov se je iste udeležilo tndi,
okrog 300 sodnikov najvišjega prizivnega in mestnega sodišča; med temi so bili celo sodniki protestantovske in judovske vere. Naši liberalci bi jim v svoji duševni revščini rekli: nazadnjaki.
s Razno. V Clevelandu so umrli: Uršula Homovc iz Cerknice, Janez Cehner iz vasi Cestar, fara Krško na Dolenjskem.
Drobne novice.
Madžarski ministrski predsednik je izjavil, da političen položaj ni primeren za obravnavanje kraljevskega vprašanja.
Radi nesnage bodo zaprli 200 pekarn v Varšavi na Poljskem.
Pri Voronešu v Rusiji je nastal v kinu požar. Mnogo otrok zgorelo.
Vihar je porušil kraj Cervaro v južni Italiji.
Novo vlado v Franciji je zopet sestavil Poincare.
Potopil se je na potu iz Njujorka v Brazilijo parnik »Vestris«. Ob življenje je prišlo 114 oseb.
28 deklic je utonilo v Kairu, ko so šle po cvetlice.
Proslave desetletnice avstrijske republike so se udeležili tudi socijalisti.
V Los Angelesu v Ameriki imajo knjigo, ki ima 4000 strani in tehta 340 funtov.
125 m visok dimnik so zgradili pri elektrarni v Berlinu.
Veliki viharji divjajo v severni Evropi.
NAZNANILA.
n Društvo Orel št. Jurij pri Grosupljem vpri-zori 25. t. m. cb 10. in 15. komedijo v 5. dejanjih »Skopuh«. Vljudno vabimo.
n Mctnik. »Mlinar in njegova hči«, se ponovi v nedeljo 25. f. m. Pridite!
Običajni letni živinski iu kramarski sejem v Krškem letos mesto 25. v ponedeljek dne 26. novembra 1928.
n Ptcddvor. Kat. prosvetno društvo v Preddvoru ponovi v nedeljo 25. t. m. igro »Materin blagoslov«. Vljudno vabimo!
n Št. Vid pri Stični. V nedeljo 25. t. m. ob pol treh popoldan v društvenem domu zgodovinska igra >Miklova Zala«.
n Prostovoljno gasilno društvo — Sinkovturn — priredi dne 25. novembra igro »Križarska vo^ ska« popoldne ob treh v gradu.
n Šenčur pri Krauju. — Prosvetno društvo v Šenčurju ponovi v nedeljo, dne 25. novembra t. 1., ob treh pojioldne v Ljudskem domu velezanimivo igro »Brat Martin« po znižanih cenah. Vabimo tudi okoličane!
n Tečaj za lončarje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava v kratkem prirediti keramični tečaj za lončnrje in pečarje, ako se prijavi zadostno število udeležencev. Poučevalo se bo teoretično in praktično v vseh v keramiko »padajočih sirokah po dvakrat nn teden v popoldanskih urah. Tečaj bo trajal do poletja. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo takoj ustno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10, I. nadstr.
n Daniski prikrojevalni tečaj v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi damski prikrojevalni tečaj v Ljubljani, ki se prične v ponedeljek dne 3. decembra t. 1. ob 6 zvečer v prostorih Tehniške srednje šole. Ker je nekaj mest še prostih, sprejme urad v ta tečaj še nekaj udeleženk in naj le-te prijavijo svoj obisk v pisarni Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10, L nadstropje.
n Orliškl krožek v Stari Loki priredi v nedeljo 26. novembra ob 3 popoldne žaloigro v Štirih' dejanjih »Fabtola ln Neža«. Vljudno vabimo.
Varuite se šunda!
Menim, da je pomen besede »Sund« že toliko jasen vsakomur, da ga ni treba že posebej opisavati. Vendar bi bilo k samemu dejstvu pripomniti še, da je pojem »šund« sam kot tak prav tesno spojen s pojmom »dobiček« .Zakaj le radi dobička se izdaja in tiska in razprodaja šund, le radi šunda se dela toliko in toliko dobička. Kakor ogromna povodenj se je razlila ta reč po deželi v zadnjih tednih in nič ne kaže, da bi še kdo dvignil roko in dejal odločni stoj! Za vse imamo zakone danes, za takšno povodenj ni zakona, se zdi. Vsepovsod se širi smrad mrtvih črk in cenenega papirja; po cestah in ulicah in naših trgih in vaseh in železniških vozovih in tramvajih in omnibusih, povsod je že razgrnil svoje zlo delo. Otroci, mladina, šolarji, dekleta, fantje, žene, — vse hlasta po tistih praznih, votlih besedah in troši denar brez vprašanja zakaj in kako. Ali je res ljudi obsedel sam zlodej, ali ga res ni, ki bi prišel s krepkim, ostrim bičem in bi zamahnil s polno roko na vse štiri strani?
Kaj spretno je urejena ta kupčija. Točno je preračunana in določena na mišljenje ljudi, češ, saj se nič ne pozna. Pa se enkrat res skoraj ne pozna. Se pa pozna in brez dvoma se mora mnogo poznati, ako se ta reč ponavlja dan za dnem, parkrat na teden in se nadaljuje brez konca. Če še takšna mala vsota, velik kapital zraste po večih mesecih. In ga ni škoda!? Lahko se smeje oni, ki dela s tem dobre kupčije.
Spretno in točno preračunano je tudi pisanje, slog, vsebina. Da je le napeto, posebno koncem nadaljevanja, da bo težje čakati sledečega beriva. V tem je bistvo »šunda«, v tem tiči tudi vsa njegova umetnost in iz te preračunane hotenosti ljudi izvira ves ogromni dobiček onih, ki razsipajo vso tisto duševno revščino med ubogi, zaslepljeni rod.
Mi Slovenci imamo hvala Bogu dovolj svojih pisateljev, ki so že ponovno od vseh strani zajeli dušo naših ljudi in lepoto domačih krajev, imamo dovolj lepih, zglednih knjig, povesti iz resničnosti in drugačne, tudi zgodovinskih nam ne manjka — po čemu naj nam torej takšno slabo blago vsiljujejo kot nadomestilo za naše dobro in neoporečno? Tega nam res ni treba, prav nič ne! Imamo nadalje več dobrih, različnih časopisov, ki so poleg vsega še cenejši. Tudi v takih listih so povesti in romani z nadaljevanji, pa še drugo gradivo vmes, — pa se komu škoda zdi dati zanje denarja.
Naše ženstvo ima tudi topot besedo. Zato, da se očuva žep pred težko izgubo in duša pred še večjo in pogubnejšo, zato naj velja, da je treba zapoditi vsakogar, ki se pokaže izza vogla in ponudi polno naročje umazanega papirja za mal denar. Takšen prodajalec ni nikdar pošten. In »šund« še nikoli ni iskal poštenih ljudi, in pošteni ljudje pa >šunda« ne. Zakaj kdor je vreden in mu je do poštenega branja res kaj, si ga bo drugje poiskal.	R. H.
NAZNANILA.
V nedeljo dne 25. t. m. vsi v St. Jurij pri Grosupljem, kjer priredi orlovski odsek igro »Skopuh« v petih dejanjih v Društvenem domu ob 10 dopoldne in pol 3 popoldne.
B'
f!Dom duhovnih vaf
v Ižubl an?.
Že tri leta je v Ljubljani odprt ta »Dom«, namenjen nravni obnovi in poglobitvi naših mož in mladeničev vseh stanov in poklicev. V ; Domu« se vzgajajo po duhovnih vajah kremeniti katoliški značaji, prelcvasijo se s pravim, krščanskim duhom, utrdijo se v svo:em verskem prepričanju, vsposobijo se za odločilen boj proti lastnim strastem ter proti drznim, vztrajnim sovražnikom sv. vere in sv. Cerkve, skratka tu se vzgaja izbrana čela odločnih, neustrašenih borcev Kristusovih, ki naj bi s svojimi molitvami, delovanjem in zgledom prekvašali vse vasi, občine in župnije po Sloveniji s katoliškim in cerkvenim duhom v čast božjo in zveličanje neumrjo-čih duš.
V	tihoti in samoti, v preprosti a domači sobici, pod spretnim vodstvom izkušenega duhovnega voditelja, v strogi molčečnosti, premišljujejo možje in mladeniči verske resnice in stanovske dolžnosti. Njihove duše se upodabljajo po najvišjem vzoru Jezusu Kristusu. Po njegovem nauku uravnajo svoje mišljenje in delovanje, v niih srca se pa vseli notranji mir, ki ga svet ne more dati. Pokrepčani s kruhom življenja odha:ajo vsi veseli, zadovoljni in srečni ter skušajo doma polagoma izvršiti dobre sklepe duhovnih vaj.
Prihajali naj bi v ta »Dom«, ki je nalašč zanje sezidan, iz vsake župnije vsako leto po nekaj mož in mladeničev sebi v korist, vasem, občinarjem in župnijam pa v veselje, nomoč in zgled.
Že 121)0 mož in fantov je delalo v »Domu« duhovne vaje po načinu sv. Ignacija. Mnogo duhovnikov, kmečkih mož in mladeničev, Orlov, pa nekaj izobražencev in delavcev, vsi so sami občutili veliko moč duhovnih vaj, zato so jih nekateri delali že po dvakrat, celo trikrat.
Misel duhovnih vaj naj prodre po vseh občinah in župnijah slovenskih. Sile vseh faktorjev naj bi se krepko strnile, da postane »Dom« skupen dom vseh katoliških Slovencev. Vse občine in župnije, vse naše posojilnice in banke, naj bi se skoz več let združile, da nam pomagajo zmanjšati in končno poplačati dolg, ki še teži »Domr.
Tako nam lahko mnogi prihite na pomoč, ako darujejo tekom leta od 1. novembra 1929 vsaj 20 Din za »Dom«. Dobe velike duhovne koristi, ker se od 1. novembra 1928 do 1. novembra 1929 V cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani bere vsak dan ena sv. maša po njih namenu, lahko tudi za njih pokojne in znance. Kdor sam ne zmore te vsote- se lahko združi z drugimi. — Prispevki se pošiljajo po čeku, ki se lahko dobi na vsaki pošti za malo vsoto, ali pa po poštni položnici z naslovom: Jezuitski kolegij, Ljubljana, Zrinjskej»a c. 9, štev. 12.475, ki je bila priložena 9. (sept.) številki letošnjega »Glasnika Srca Jezusovega«. Izrecno naj se pa pristavi, da je dar za »Dom duhovnih vaj« v Ljubljani, Zrinj-slcega c. 9.
----
V	VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Nove knlge.
Dijaški list »Mentor«. Izšla jo 3. §te vilka za letošnje leto. Prinaša polog na-Ja-ljevanj raznih leposlovnih in poučnih se", stavkov iz prejšnje številke, nanovo dra". matičen prizor: Ko so je porajala .Jugosla-vija. Namenjen je za vprizarjanje ob prvo. dccemberskih proslavah v šoli. Zato opo-zarjaino nanj šolska vodstva. — Razen toga so zastopani v tej številki spet najmlajši s Sprejemom in eno pesmijo, nakar šlodj raznovrsten zanimiv drobiž. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Gradišče 4 in stane na leto za dijake 30 Din,_ za druge 40 Din.
Snubite? kneza Šamila. Povest iz ru. sko-turške vojske. Prevedeno iz angleščine. Cirilova knjižnica, 22. zvezek. Povest je pisana živahno in napeto. Zvezek obsega 336 strani. Stane 32 Din, vezan pa 42 Din, ' Naroča se v tiskarni sv. Cirila in Mariboru.
Ksaver Meško: Na poljani. Znana, toda na novo predelana Meškova povest. Ker je prva izdaja že davno pošla, bodo bralci z novim užitkom segli po njej. Stane 25 Din, vezana pa 38 Din. Naroča se v tiskarni sv, Cirila v Mariboru,
»Sv. I rančisek SerJski«, spisal Anton Oblak. Izdal in zr' I lil. red v Novem mestu. Stane vezana 15 Din, broš. 5 Din. Dobi se pri založništvu. Sveti Frančišek je umrl in vendar živi v navdušenem češčenju in ljubezni celega svet \ V njem gledajo svojega vzornika ljudje najrazličnejših nazorov, lako ljubi vsak v Frančišku to, kar mu je najvišje. Zlasti je katoliška cerkev vprav zato, ker v njem je združenih polno najlepših čednosti v eno neločljivo celoto, polna spoštovanja do tega velikega moža božjega. Sam sveti Oče Pij XI. je dejal v svoji okrožnici, da ga ni svetnika, ki bi iz njega tako živo in izrazito , odsevala podoba našega Gospoda in evan-geljskega življenja, kakor iz življenja svetega Frančiška. Zato je dobro storil g. župnik Anton Oblak, da je ob priliki 700-letnice pro-glašenja Frančiška za svetnika, priredil tudi za preprosto ljudstvo življenjeois tega čudovitega svetnika. Nizka cena omogoči nabavo knjižice vsakemu.
Retiuiem. Zložil Stanko Premrl. Druga izdaja. Znani Premrlov requiem za en glas z orglami, ki se odlikuje po svoji lepi melodiji in veliki pevnosti, je pošel. Zato je bila druga izdaja neobhodno potrebna. Ne zahteva posebne spretnosti v orglah niti večjega obsega glasu. Partitura stane 20 Din ter se naroča v Jugoslovanski knjigarni.
5. venček slovenskih narodnih pesmi. Za mešani in moški zbor zložil Anton Grum. 10 narodni pesmic združenih v ven-ček z lahkimi prehodi. Harmonija zelo živahna brez običajnih konvencionalnosti. Zbori jih bodo zelo radi peli. Prav posebno priporočamo. Naročajo se v Jugoslovanski knjigarni za 16 Din.
Pod Triglavsko severno steno. Ona: »Kaj bi ti storil, če bi se ponesrečila sredi stene?« On: »Takoj bi tekel v prvo vas p« pomoč!« Ona: »Ali ne veš, da je do Mojstrane tri ure?« On: »Zate bi hitel še dalje...!«
Naša zlata deca. »Janezek, zakaj si raz-lil črnilo po prtu?« — »Hotel sem skriti luknjo, ki sem jo napravil z nožem...«
Ub dvajset tet ježe
Večini je žc znano divjanje Callesa v Mehiki, ki vprav sliči Neronovim časom v prvih letih krščanstva. Saj se ves kulturni svet zgraža nad nasilji, ki jih mora tamkaj prenašati katoliška cerkev od tiranskih državnih poglavarjev. V Mehiki vlada in ima brezpogojno besedo predsednik Calles, ki je v svojem brezmejnem sovraštvu do Cerkve že dosegel nje popolno smrt. Izgnal je namreč iz države skoro vse duhovnike, kolikor pa jih ni, jih muči in preganja na vse načine, zaprl in razgnal je samostane, oskrunil in zaklenil je večino cerkva, itd. V kratkem bi temu predsedniku potekla doba in so se vršile nove volitve. Zmagal je Obregon, ki je bil mod ljudstvom znatno bolj priljubljen kot Calles.
V takem razpoloženju je bil nenadoma ubit Obregon. Dnsi zastražen od policijo, je padel Obreion v velikem salonu pri banketu, zadet od 13 strelov. Govorili so, da je bila proti njemu in njegovi stranki sklenjena zarota, odkrito in javno so izjavljali pristaši Callesa da je edina rešitev zanje, ako se ubije Obregon. Ko pa je potem ta res padel zadet, s > grozno zavpili in obdolžili umora — katoličane. Šli so iskat krivca v samoslan, k sestram nunam. Brez vsakega povoda, brez vsakih dokazov so zaprli č. sestro Conceplion. Trdili so, da ie ona moralno zakrivila umor s tem, ker da je baje ona nagovorila zarotnike k zločinu. To dejstvo pa so zanikali prav vsi udeleženci zarote, ki so jih istočasno zaprli zaradi umora. Neka priča je celo izpovedala, da jo je policija z mučenjem prisilila, da prvotno drugače pove, torej da bi bila res tudi redovnica Conceotion med zarotniki. Isto ie bilo z nekaterimi ostalimi pričami, ki jih je policija grozno mučila in trpinčila, dokler niso potrdile, kar je hotel Calles: da je ves načrt umora izšel iz samostana. Pozneje so vse te izsiljene izjave preklicale in tak preklic ponovno potrdile pred različnimi, zlasti inozemskimi časnikarji. Vse to ni nič pomagalo ker Csllesu je š!o ln še gre le za tem, da katoličane v Mehiki označi in pokaže kot ljudi, proti katerim je takšna krutost in nasilje, s katero s
iroti njim nastopa, nujno potrebno. Za vsa-o silo in vsako izrabljanje je namreč treba nekakšnega opravičila. Calles ga je pač srečno našel baš v obdolžitvi umora svojega osebnega in strankarskega nasprotnika in svojega naslednika.
Tako se je zgodilo, da so končno postavili pred mehikansko zvezno sodišče le dva izmed mnogih obdolženih in zaprtih. Bila sta to mladi 23 letni morilec Louis De Leon Toral in redovnica Acevedo De la Llata, sestra Conception, prednica samostana v Guadalupe. Morilec je bil obsojen na smrt, redovnica pa na 20 let ječe, dasi je sam morilec Toral izjavil odločno, da sestra pri umoru ni udeležena, ker da je umor zasnoval on popolnoma sam.
Polna vere in dostojanstva je stopila v razpravno dvorano obdolžena redovnica, saj se je zavedala svoje popolne nedolžno-
sti. >V rokah Gospodovih sem. On me čuva in me bo opiral s svojo močjo v tem procesu. Ali obsojena na ječo ali oproščena, bo zame isto. Moja vera v Boga mi daje moč. Ako bom oproščena, se povrnem v mir svojega samostana, da posvetim svoje življenje Gospodu. Ako bom obsojena, bom enako srečna, da morem žrtvovati svoja dobra dela v zidovju kaznilnice.« Tc duha polne besede, ki jih je govorila sestra Conception časnikarjem, ko so jo obiskali, pač govore same dovolj jasno.
Ta uboga, verna in v svojo usodo in svojega Boga udana oseba je padla kot nova težka žrtev Cerkve strašnemu trinogu Mehike, Callesu.
Naše sloversko svobodomiselno časopisje je zopet imelo priliko pokazati svoje grdo in satansko sovraštvo proti Cerkvi. Poroča o celi stvari čisto po mehikansko. Tako časopisje naj ima dostop v verne slovenske družine?
Radovan Hrastov:
Po bežgralskih u^cah.
2. Sem in tja.
Belgrad 1
CuJno mesto vsekakor. Ko se vprvo pripelješ vanj, osupneš. .Morda si pričakoval več, pa si razočaran; morda si pa mislil o njem tudi manj in si torej presenečen. Oboje je mogoče. Kakršno je pač gledanje na Belgrad sam. Ce meniš, da je to prestolica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in rezidenca njih kralja, potem bi rad videl drugačne ulice, ne pa vse razkopane in jamaste. Ako pa greš dol v mnenju, da je to balkansko mesto v tistem smislu, ki je po njem malo boljše, kakor cigansko, polein boš koj drugače sodil, ko boš srečaval ljudi brez fesov, toda veliko v cilindrih, ki pa ne hodijo peš, nego se prevažajo v avtomobilih; ko boš spel v mesto mimo visokih palač in bogatih, pestrih izložb, ki po vsebini niso prav nič drugačne, kakor one v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Le vse več jih je iu bogatejše, pestrejše so, mestoma tudi okusneje opremljene.
Koj pri tem bežnem pogledu v izložbe se že prepričaš, da je sem dol z bahavo mislijo na velemesto prišla tudi potreba velemestne reklame. In ta se povsod razodeva. Tudi smisel zanjo. Le potreb?. se mi zdi, še ni dana za to. Zakaj na smeh gre človeku, ko opazuje ta svet z dežele v vrvenju namišljenega velemesta. In potem lista obsežna reklama. Seljak v opankah je ne gleda; stopi v trgovino, če je še tako izbrana, on pa še bolj raz-cefran. Vstopi torej in že je s trgovcem v živahnem trgovanju: ponuja mu slive in grozdje, vse domala zastonj. In gospod trgovec kupuje, in pomočnik kupuje, pa blagajničarka kupuje, vsi kupujejo, samo da se odkrižajo moža z zamazanimi opankami in razeelraniini hlačami, raz katerih mu visi po nekoliko velikih, pisanih krp, ki jim ir.anj-ka vsega, le belega sukanca ne, ki se k črnemu blagu poda nad vse .. Takšna je trgovina na Balkanu: od moža do moža; če noče za dva dinarja, daj mu za dinar, pa če še noče, daj mu magari zastonj, da si mu le dal in ne boš blaga nosil domov. Sliv in grozdja visi doma itak še več ko preveč. V denar ne gre. Zato je poceni. Fino, izbrano grozdje po 6 Din kg, take vrste ga v Ljubljani ne dobiš za 16 Din. Navadno grozdje pa, -ki pa je tudi grozdje, kakor treba: debelih jagod, zrelo, sladko - dobiš za 4, za 3, tudi po 2 Din kg preti poldnevu na trgu, ko se kmetice že odpravljajo domov. Slive fine po 2 Din kg.
Pa se torej ni čuditi, da greš po ulici in srečuješ na vsak korak človeka, ki v naročju drži zavitek grozdja ali sliv in spotoma po opravkih gredeč opravlja tudi nekakšno malico. Je. Pa so visoki gospodje, ki delajo prav tako.. Na ulici. Gredeč. Je pač navada taka. Pri nas ni. Pri nas ja
takih stvari že skoro berača sram.
•
Toda poleg grozdja in sliv boš težko dobil kaj saiiia. Hrušk sem videl nekaj, jabolk sploh ne. To sadje ni v navadi tam doli, ne gre v prodajo, ga ne goje dosti.
Sicer pa trgovina, da se Bog usmili. V Belgradu trguje vse. In povsod. Na vseh oglih, po vseh vežah, pred hišo, ob cesti, kjerkoli. Prinese mamica s kmetov krompirja na trg, vsuje ga sredi ceste iz vreče, sede nanj — in potem se začne. Ogovarja vsakega, vpije, ponuja, vstaja, seda, ba-ranla: »gospod, najlepši, najboljši, najcenejši, naj-debelejši krompir. Pet dinara. Hočeš? Nočeš! E, štiri dinara, tri, dva! Daj! Ne daš? Daj dinar, pa evo, dat ču ti ga badava (zastonj), samo da vidiš, kako je res najboljši, najdebelejši, najlepši i najcenejši!« Toda — ga ne da. To je le trgovina, običaj, reklama, čednost dobrikanja, če tako hočete.
In tako gre približno z vsako stvarjo. Pa bodi to mamica na trgu, ali pa visoki gospod v trgovinah. To je v krvi, ta pristna trgovska živahnost.
Dopisi.
DOBOVA.
V	naši fari se je sestavilo nekako pogrebno društvo. Pripravljajo si lep mrtvaški voz, ki bo vozil mrliče iz oddaljenih vasi k fari. Za pleskanje tega voza so si Dobovčani naročili pleskarja iz Zagreba. Mož se je ravno k delu pripravil, pa ga je zadela kap in odpeljali so ga mrtvega nazaj družini v Zagreb. Človek res ne ve, kje ga čaka bela žena — smrt. — Radi postaje smo že parkrat potožili v časopisih, pa nič ne pomaga. Zima prihaja, pa bomo zopet na prostem zmrzovali radi premajhne čakalnice. Dolžnost železniške uprave bi že bila, da zgradi tu v Dobovi večjo postajo, prvič že radi močnega osebnega prometa, drugič radi kraja in glavne proge.
IZ NOVOMEŠKE OKOLICE.
Zadnji čas so prejeli posestniki položnice za plačilo davkov za leto 1928, v kolikor teh niso poravnali že prej. Precej hude krvi je pa povzročilo, da so plačila nekaj večja kakor lansko leto. To uporabljajo nasprotniki, češ, sedaj ko je dr. Korošec predsednik vlade, so se davki zvišali. Temu nasproti ugotavljamo, da je državni davek isti kot leta 1927, povišek so povzročile le cestne doklade, ki znašajo okrog 300%. Cestni odbor ne more vršiti svoje naloge brez sredstev, povdarjamo pa, da je novomeški cestni odbor med onimi, ki imajo najnižjo doklado. To naj vzame prebivalstvo na znanje in se ne pusli begati po raznih brezvestne-žili, ki poskušajo iz vsake stvari kovati politični kapital. Graje vredne so pa pomote, ki so se dognale na nekaterih plačilnih nalogih Davčno urad-ništvo prosimo, da je pri tem nekoliko bolj pazljivo.
KOLOVRAT.
V	nedeljo, 11. novembra se je tukajšnja šola posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Šolska soba je bila nabito polna občinstva. Z deklamacijami in kratkimi nagovori so sprejeli šolski otroci božje Srce Jezusovo za kralja in ga prosili naj jih vzame v posebno varstvo. Ker so bile besede iz nedolžnih src govorjene božjemu Srcu, zato so tudi na od-rastle talio vplivale, da je marsikateremu možakarju orosilo oko.
MOTNIK.
Naše Kat. slov. prosvetno društvo je v nedeljo 11. novembra na splošno zadovoljnost občinstva priredilo žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Obisk ta prireditve je bil nepričakovano velik in zadovoljiv. Zato se igra na splošno željo v nedeljo 26. nov. ob 8 popoldne ponovi.
PeteHnček čudoddmk.
Iz spominov na vojno, ki so večinoma trpki, je včasih vendar'kaj tacega, kar me zadovolji.
Nekaj tacega je sledeče:
Takrat so dobivale družine manj premožnih mobilizirancev podporo. Zakono-dajavec je naredil postavo, po kateri jo bila zagotovljena podpora vsaki družini, ki je imela v vojni onega, ki je s svojim delom vzdrževal družino ali pa vsaj pomagal vzdrževati. Na videz je določevala podporo komisija, ki je bila za to postavljena, v resnici je imel končno besedo c. k. birokrat. Njegova je bila merodajna in je obveljala vselej. Postava ni bila ozkosrčna, ozkosreni so bili birokratje, ki so jo izvrševali. Med temi kajpada so bile izjeme, ki so čutile po človeško in so pomagale ljudem kolikor je bilo mogoče, a večinoma so se držali mrtve točke zakona.
Tako so v našem okraju, kjer so dohodki iz kmetijstva zaradi mrzlega podnebja in kraškega značaja zemlje kaj majhni in splošno ne morejo preživljati kmetovalca, bile začetkom zavrnjene vse prošnje. Šele na vsestranska posredovanja in pojasnjevanja se je vsaj za nekatere dosegla malenkostna podpora, a treba je bilo novih prošenj in priporočevanj.
Kako je zoperno obravnavati v takih zadevah z zakrknjencem, ki ne vpošteva nobenega pojasnjevanja in dokazovanja, ki je zaverovan le v lastno preudarnost in na poročilo svojega podrejenca — v tem slučaju orožnika! — ve vsak, ki je imel v ta-kih stvareh opraviti.
V domači vasi — vsa imena sem zamolčal, ker prizadeti najbrž še vsi žive, ali sem jim dal izmišljeno imo — je imela Jerajeva družina edinega zdravega sina v vojni. Oče sedemdesetletnik, že zaradi visoke starosti ni mogel zmagovati dela, vrh tega je bil še naglušen, da se z nikomer ni mogel porazgovoriti; mati se je zaradi bol-nih nog komaj vlačila, kaj še, de. bi prenašala razna bremena, bil je še starejši sin, nesposoben za vojno, torej tudi nesposoben doma in hči, ki pa tudi ni bila zdrava. Vrh tega niso bili brez dolga, ki je pred vojno tri skoraj vse naše kmete.
Po vsej pravici, ker je bilo v duhu postave, bi bila družina pač morala dobivati podporo.
, Nič! Potreba ni dokazana/
Nova prošnja, nova pot do glavarstva. Glavar še sicer ni imel poročila o novi prošnji, vendar je upošteval moja dokazovanja.
Ako je tako, bo podpora odmerjena.
Vesel sem sporočil ženi:
: Mati! Zdaj pa bo. Glavar je obljubil.':
»Stota vžentkrat bohlonaj!
Dobro se zdi človeku, ako dobi za delo, ki ga je bil dolžan opraviti, še zahvalo po vrhu in še toliko.
Lahko si mislite, kako bridko sem bil presenečen, ko mi je Jerajka prinesla tozadevni odlok.
»Prošnja odbita! Ni potrebe!«
Ne spominjam se, kaj sem takrat rekel v jezi, najbrž pa beseda ni bila posebno prikupljiva.
Jerajka, ki je bila v svoiero pričako-
3S
vanju še bolj prevarana, je pa vzdihnila v solzah.
»Vidite? Vidite? Pa ste rekli!«
Tako je bil moj ugled na tleh. Lahko si mislite, s kakšnimi občutki sem šel na tistega, ki me je pahnil v blamažo in ni bil pravičen do Jerajeve družine.
Toda na vso mojo osornost sem dobil osoren odgovor:
»Kaj menite, da bom delal proti zakonu?«
Kaj sem holel? Zakon ni slab, a vsled omejenosti izvrševavca nc more ugodno učinkovati.
Kajpada sem premišljeval, kako bi v slučaju Jerajevih prišel do ugodnega zaključka, tembolj, ko mi j<> Jerajeva mati tožila:
Vidite! Mi nismo dobili! Ti so pa dobili, pa oni so tudi dobili. Za one je tudi prišlo.«
Tudi meni se je zdelo čudno tako postopanje, ko upravičena družina ne dobi, a drugi, ki so manj upravičeni in za katere sem sicer ludi sam posredoval, dobe. Ko bi bil glavarju v oči vtaknil tako neenako postopanje, bi najbrž še dovoljeno podpore ustavil, zalo sem moral od druge strani začeti.
Opazil sem bil, da so nekatero ženske ki so imele može ali sinove v vojni, pogosto s koški na rokah obiskovale orožnikovo stanovanje in da so prijateljsko občevale z družino orožnikovo. Med temi so bilo tudi iz družin, ki so dobile podporo, dasi jim je bila v začetku odrečena. Začel som sumili in končno tudi dognal, da je moja sumnja upravičena.
»Dobro!« sem si mislil. »Ako ni drugega uspešnega pota do glavarjevih možganov, pa pojdimo po tem. Morda se pa le odpre.
Stopil sem tedaj k Jerajevim, kjer sva z materjo skupno govorila:
Nekaj nesite v orožniško kuhinjo! Takole kaj boljšega. Morda imate odveč slanine, masla, kaj prekajenega; jajca se pa gotovo dobe pri vas, par piščancev ali kaka jara kokoš? Te stvari imajo v orožniški kuhinji radi. .
Tako sem nagovarjal Jerajevo mater in ji povedal, da si drugi s tem odpirajo, pa sem jih nekaj omenil, ki sem jih videl s koški se smukati tam okoli.
Zdaj je pa šlo materi v glavo.
»Jejhata! Res je! Je moralo že tako biti. Zato so dobile podporo. Ja! Kdo bi si bil pa mislil, da si mora človek dandanes na ta način kupovati pravico.«
»Tako je! Jaz sem storil, kar sem pač mogel. Poskusite še vi, ako hočete kaj dobiti.«
»Jej! Jej! Jej! Tako mislite, da samo po tej poti!«
»Boste videli, da bo prav!« .
»Ko bi kaj imeli. Masla ni; masti je še samo za na dnu deže; kar je viselo v dimniku, je že zdavnaj skapalo dol. Veste, 'nimamo. Kakšen jajček bi se že dobil; piščance smo že poprodali; jarček ne morem dati, saj veste, ako ni jarček, tudi kokoši ni pri hiši in ni jajec in ni denarja za tobak in sol. Če mislite, da mora biti tudi kaj od mesa. bom na žrtvovala mladega pete-
lina. Iz prvega gnezda jc, pa sem ga pu. stila, da bi vodil kurjo družino.«
»Kar dajte ga! Eno leto boste že brez petelina prebili. Pa jajc kolikor morete, ko nimate drugega. Pa ni treba nič vzeti. Ako bi vam kaj ponujali, recite, da ste prinesli iz prijaznosti in usmiljenja, ko veste, da v teli časih, ko vsem ljudem manjka živil, še bolj tistim, ki žive na kupičku. Pa malo potožile o sebi, saj veste kako. Boste?
»No! Pa naj bo, ko vi tako velite.«
Nekaj dni kasneje, ko je Jerajevka prišla gredoč na njivo mimo hiše, je pa stopila k meni in mi je šepnila:
»Petelinčka že ni več doma.«
»Tako?«
»Jajček sem naložila v košek na dno. Posadila nanje petelinčka, pokrila ga z de-belo ruto, pa sem nesla. Nihče ni videl. Šele v kuhinji sem odkrila košek. Petelinček je bil še majhno živ. Kar zijal je od vročine.«
In kaj je bilo?«
: Izročila sem jim pelelinčka in jajčka in povedala tako, kakor ste mi naročili. 0, kako se je vsem dobro zdelo. Kar se da so bili prijazni z menoj.«
»Kaj so rekli?«
Ko sem jim potožila vse gorje, ki nas tlači, sem se jim kar smilila. Toliko sem že poznala.
v Prav!'
Djal sem prst na usta. Žena me je razumela in prikimala.
»Gospod, zdaj pa pišile, ako mislite, da je prav vpeljano.«
Kajpada sem takoj pisal in obnovil prejšnje prošnje.
Kmalu potem sem opazil, da se je stražmešter dolgo mudil pri Jerajevih medtem, ko je prejšnje čase samo nekoliko po-ropotal okrog hiše in godrnjal, da ne vidi nobene revščine in je poizvedoval nekoliko le pri sosedih, ki pa tudi vselej ne poznajo dobro sosedovih razmer, ali pa samo od dobre strani.
»Je že bil pri nas. Vse je hotel izvedeti. Še na take stvari nas je domislil, katerih bi se mi nikdar ne bili spomnili. Zdaj pa žc vemo, kaj je revščina in pomanjkanje.
To mi je zaupala mati in še povedala, da zdaj pa že nekoliko pričakuje.
In čez nekaj dni mi je prišla povedat in pokazat.
: gmo že naredili. Zdaj pa bo. To se je bilo zarigljalo, da smo komaj sneli!« mi je povedal župan, ki mi je prinesel pisanje. Rekla sem mu: Smo! Smo! Kar migalo nn je, da bi mu v zobe povedala, da on še mezinca ni stegnil, pa som sc premagovala, da bi se mu preveč ne zamerila. Lejtek
Dala mi je pisanje, ki je naznanjalo, da je podpora odmerjena in nakazana.
»Zdaj pa že verjamem! Čast Bogu in Materi božji, da je vendar prišlo do konca. Na vse zadnje je pa le pravica zmagala.«
Pri Jerajevih je bilo zdaj vse veselo. Tista nevolja, ki je bila nastala v hiši zaradi tega, ker so bili zapostavljeni, je bila kar spuhtela.
Ko je bil pa oče prinesel prvo izplačilo podpore domov in je razgrnil tiste sope eno in dvokronskih papirjev po mizi, da Jin je ogledovala in preštevala vsa druzinai
tedaj so poslali mati po me, da so ml pokazali, kaj so dobili.
Prve besede, ki sem jih slišal, so pa
bile:
>Gospod| Tako drago pa še nobene živalce nisem prodala. To je bil petelinček? Lejte! Vse to nam je naneselk
Kajpada sem se tudi jaz ž njimi veselil ln si potem še dolgo mislil:
>Res je. Vsaka reč se mora na pravem koncu načeti, potem pa gre gladko.«
Fr. Jaklič.
Recept. >Gospod zdravnik, moja žena }c- vsak dan debelejša. Kaj naj storim?« — >Vi nič, žena vse!«
*
•s Za vas, gospodična, bi šel do konca sveta!« — -Ali imate dovolj denarja za tako dolgo pot.. .1«
*
Revež. On: »Ali se bo danes moja žena odpeljala na sprehod?« Služkinja: >Dak On: »Ali veste, če se bom smel peljati z njo...«
Ivana: »Janko mi je rekel, da sem bila snoči na plesu tako lepa, da bi me bil kar pojedel.«
Franca- »I seveda, Janko je vajen bolj grobe hrane.«
vse vrste
zobotrebcev jih čemi h
M. Hakii. Ljuhljaoti Sv. Petr« na«ip 27 (za vodo)
Aort« Adrla AdHa Adria
pra/ek za
STANOVANJE, »oba. kuhin)a h vse pritikline oddam na deželi. Ob glavni cesti, S minut od kolodvora, 10 minut od iarne cerkve. Električna razsvetljava, Pripravna za upokojenca brez otrok. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod it. 11.367,
DVA BIKA
švlc. pasme, 4 letna, dobro rejena, naprodal na Dolenjskem. Ponudbe na Domoljuba pod Samostan.
NAJMODERNEJŠE in NAJCENEJŠE OBLEKE izdeluje nov krojač L ZUPAN, Založe — Podnart
Več mizarskih vajencev
sprejme strojno mizarstvo. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe pod »Mizarski vajenec« it 11.376.
BUDILKE 7"
žepne ln stenske ure, očala, zlatnino in srebrnlno, nudi po znižani ceni JOSIP JANKO, urar T Kamniku na Šutni.
HRASTOVE PRAGE
(šve'erie)
!n stoječe hraste kupujemo proti takojšnjemu plačilu po najvišjih cenah
BRATA BATIČ — CELJE.
POZOR GOREN JCI!
Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, katerega vam nudi vobilni Izberi že dobro inana trgovina
VINKO SflVHIK, RADOVLJICA
Prepričajte se o nizkih cenah I
Slabi zobje
Zasebno krojno učilišče, LJubljana, Stari trg 19,
sporoča cenjenim pletilnim industrijam in pletiljam, da je dobil z Dunaja najnovejše modele, po katerih se ho poučevalo v decembru krojenje za pletilne garderobe. - Špecijalen pouk krojačem o civilnih oblekah, uniformah. Šiviljam in nešiviljam najnovejši modeli tudi za perilo. Revnejšim ugodni plačilni pogoji. Izdelava kroiev. - Sprejemajo se hospitantinje. — F. POTOČNIK, vodja tečajev, izprašan in diplomiran v inozemstvu.
POZOR!	POZOR!
Mfšnufc§H«!r??3 trgov na
Najboljše, najcenejše in najsolidnejše manufakiurno blago se kupi pri
Hrastnivu
LJUBLJANA, Karlovska cesta 8 (pri Jcrančlfu).
Naznanilo.
Puškama KAISER se je preselila
na Kongresni trg iter. 9, v poslopje Kino Mati«, desni lokal, Ljnbl(az.a.
dišavi: slon
Fige, slive in brinje
dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
Edino najboljSt kalili StrOji ill Pilili ŠVit.
..Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrl in industrijo sovte
los. Petelinca
Grilzner, Adler
Najnižie cene! Tudi na obroke 1
Llubljona
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v v, /enju brezplačno. neVtečla garancija.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Gesijarsliega vaienca	Žaga samica
ki ima res veselje do te obrti, sprejmem — Jos. Sedlar, Ljubljana Hrvatski trg t Mc arsliega vaienca	je, voz in vse drugo orodje. Vse v dobrem stanju. Vprašanja nn og-asni oddelek pod šifro „ZAOA" št. 11044.
	Harfi » s e h velikosti — ima n>i zalogi Frar Repii sodar Ljubi ana. Trnovo.
kmetskih staršev, eprejmem Anton Ore-gorc nn s: r in preka-Jevnlec, Ljubljana, Poljanska ces a 81	
	Mesarskega vaienca
Kovošliep učenca	sprejmem takoj ia mesarijo na deželi Hrana in stanovanje prosta. Nasio> v Upravi Domoljuba št. 1111».
išče Franc Prevodnik kovašld mojster Bistrica, štev. 10, Po Ibrezje. Gorenjsko.	
Mizarskega učenca	Mizarskega vajenca
poštenih kmetskih staršev surejmem. Janez Svetelj, mizar, Srednja vas, pošta Sencur pri Kranju.	sprejmem takoi. Hrana in stanovanje v hiši. — Jos Kunčič, miz. moj. Po igora št. 6, p. St. Vid nad Ljubljano.
3H se hočete osvoboditi svojega
revmatizma In trganja I
»kvarijo najlepši obran. Obe hibi odstranito s vp
tluh ust je toprn.5
isno osvožujoio Cn!o-J
—..	„„ njih stranicah ter obstranjnje i------
ledi, ki povzročajo gnilobo. Poefcusfte najprej i mak) lubo Chlorodont-paste, ki stana Din, 8 —. Chloiodnnt Metka n otroke, za dame (mobkfl Ščetine), za gospodo 'trde ttetineV Pristno aamo v originalnem mOdro-zelonem potu t napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Loo-•Verke A. G„ proizvodnja In natopstvo za Jugoslavijo) ■IVumioo S!*t<W)e> Jlariboz.
Zbadljive, skeleče bolečine v udih in člertlh, otekli udje, attljiičene roke in noge, trganje, bodljaji, zhadanje po rai-nili delih telesa, da celo slabe oči. so (tO* posledice revmatičnih in protinskih bolečin ki jft je treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bčili napredovala.
Ponudim Vam
zdravhenie s pijačo, ki bo ozdravil«, razredčila vodno kislino, pospe«il» preba»o in izločevanje, torej ne lako-zvano splošno ali lajno sredstvo, marvtč izdeiak, ki 8« nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava.
Vsakomur poskuSnja zastonj I
PHIIe mi takoj In pr«|«li boate od založnUtva, ki jtti Imam v vseh deželah, popolnoma xa*Ion in Iranko posku&nio s poučnim navodilom. 9am se boste laliko prepričali o neškodljivim in hitrem otinkovamu sredstv«!
HUOUST mflRZRE, Berltn-Hintnersdtorl, Brncbsatentr. Ur. S. «W.
4
PREŠERNOVA
m
ulica
poleg frančiškanske cerkve
ll. Sufiiacr ifsDijana l.
Največja zaloga ur. zlatnine in srebrnine.
ulica
poleg Iran i<k;inske cerkve
t t

Zahtevajte bogato ilustro-valil cenik a koledarjem, gratis in franco od
n SUITNtR
I. ubijana 1
PREŠERNOVA J
ulica a"
Ur. 134. Kuvinusiii Anker-Hnskopf .... Dlil 49*69
lir Ul. KovlnnBtit Anker* Itoskopf z radium S cvil-knm In knzaloi . Din 69'29
0»1IK» - IKO
»xo
lir. loj. Iluililktt okrogle oblike, lfi cm visoka, s prvovr.tnlm Anker RlroJ
jem......U n G4'20
Br. 10«. Iste z ra-lluMi Ste vilknmi inkuz loi I) 81" -
»r. 8I»1. S ensk.-i ur« r. utcžmi prvovrstne
litete.....D.n 151' -
Br. '7M. Stenska nra plo tfevinnva. okrnile oblike, os.' dnevna, prvovrstne kvalitet- • . • r<ln 132' -
lir. 701)1. A in. uuuble
kreoliS.....Din 1»'-
Hr. 7005 Iste, trovrslnc I) n 33'60
lir. 7101. 14 karal ne zlate
reois.....D (0-
Br. 7105. Iste, trovrn ne I) n I1S -
lastna prožoftofr ana tovarna m v Švici
W
r
Kupuite samo Kina siebr uo jed Iuo orodje z znamko VVMF To aruiSliu garancija 5i lel
H. SUTTNER
Ljubljana I
PREŠERNOVA
ulica
K«
OgJas.
Ako hočete biti zadovoljni
pridite samo v Tekst-Ibazar
IJub jana, Krekov trg 10.
Prava anjile.-ka flanela Belo slov. platno Bel šilon
Češki -nirl barhent
meter po
Din	10'-
„	10--
„	12-50
.	13'-
Za a reuo de -ko in nngl. sukno za raoftke in Ženske obleke j»o najnižjih cenali.
Ostanki po polovičnih cenah
v prvem nadstropju. Oglejte si brez obveznosti nakupa.
lustrovanl CENIK
dob'te 7n«*tonJ! Zihte vajte ra od sklaiiftča ME1NEL In HBROT/D tovarna glasbil, gra-inofo ov In harmonik R. Lorger MARIBOR Stev. 107 Violine oii 95 Din, rofine ha rannike « d 85 Din, tam-bnr ice od 91 Din, r rani ofnn. od 345 D n dalje.
Oglejte si čevlje in vse druge potrebščine
ki jih dobile po konkurenčnih cenah samo pri
Ivanu Lupše
Ljubljana, Karlovska cesta 30.
mm mmi;a~ ihk h en0rcd eDln359 dvoredne 4 basi 1)1.1470, t ore ne 8 liano v Din 550; gr imuni Din 3.»5, 575. 890; plošče ti n 35, 40; mandn Ine Din 180, 220; kitare Din 2 «. 320. violine 1)1 i 315, 545: tamburlcf Din 180, 250. 300; O arlne D n 13, Ll; Ustne harnion ke Din 3, 9, 26; n dalje vse vrste st une ln vhc dele In potrebščine za godala, k »ker tud krasne foto-aparale po Din 45, 175, 98, 390, 770 In 930 razpošilja veletrgovina H. lermei u , C«»* e, S!. 1 > Roba dni re kva ilete Je poceni In ne o a. ki -taiie malo denarja, pa e slaba. Pl«"l e tako' po \elikl lln-strovanl ce - k, kjer se nahaja blago samo dobre val (tete. Nar« i a f cz 500 Din noS nine prosto. Kar ne ugaja *e zamenja ali vrne dennr.
Kdor hoče
biti poslrežen z dobrim blagom
na) pride ali piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, flanele, kambrik rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
R. MIKLAUC mPRI ŠKOFU" Ljubljana, Ungarfeva ulica
(v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke biku fiO let
V vsako hišo Domoljuba!
V VSAKO HTSO »DOMOLJUBA«!
Pozor !	Pozor!
Gozdarli m (esad!
Ako hočete biti postreženi z najboljšim orodjem, sc obrnite na podpisanega. Svoje izdelke: plan-kače, sekire, ma'arine in ccpine poSiljam po pn. šti. - Prepričali se boste, da je najboljši moj iz. delek. — Sprejmem tudi takoj Jgf* VAJENCA.
Matevž Krmelj
sekirni kovač, Log, pošta Škofja Loka.
Najpopolnelš1
STOEU/ER
šivalni stroji
ca Hvili«, krojač« ii) derljnrie ter z*
ra»k dom. Preden r. nabavite »troj, oglejte (i to izrcdnoit pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana
Seier.burg. u!. 6'l
Br«xpla£«a pouk 15 l«tao jamstvo.
ZIMA
najboljša in najcenejša pri
M. MaslerI
tovarna žime Stražišče pri Kranju.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: Gospobanka. Kapiiai in rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nad Din 30o,ooo.ooo -.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/2% vojno odškodnine in vseli vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji
Glavno in največje zastopstvu v Sloveniji za prodajo srečlc Državne razredne loterije.