Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol lela „ 13 „ — „ Četrt „ „ 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20K —h pol leta „ 10 „ — „ <etrt „ „ 5 „ - „ »esi c „ 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi te ne vraiajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 34.
V Ljubljani, v ponedeljek 12. februvarja 1900.
Letnik XXVIII.
Zakaj se gre?
V ognju smo. Vsa Slovenija se je zazibala, ko smo izrekli svojo misel o Hribarjevem načrtu »županske zveze«. Za »Nar.«, »Soča«, za »Sočo« »Edinost«, za »Edinostjo« »Domovina« — vse te naše stare znanke so vsaka po svoji taktiki stopile na Hribarjevo stran in udarile proti nam. Tega smo vajeni že od drugekrati ; zato le mirno ponavljamo, da bi sedanja osnova župansko zvezevtrjevalaliberalstvo med Slovenci in da zato ti njeni obliki no moremo pritrditi. Mimogrede naj rečemo, da bi morda ne bilo treba javnega našega odpora, ko bi bil sestavljalec zvezinih pravil hotel preje uvaževati, da večina slovenskih županov ni »Narodove« barve, in bi bil dal preje priložnost, da izrazimo glede na osnovo tako važnega organizma tudi mi svoje mnenje. Spodobilo bi se bilo to ; skupen, vzajemen posvet je v takih ozirih povsod v navadi. Hribarju se je vzljubilo drugače. In to ni najmanjši razlog, ki potrjuje naše stališče. Ne sme se pozabiti, da jo zborovanje slovenskih županov 1. 1898. segalo še v tako-zvano spravno dobo in da so se odtle popolnoma izpremenile politiške razmere med nami. Mi nimamo nobenega povoda, da bi Hribarja imeli za najglobokejega spoštovanja vrednega moža, kot ga imenuje »Domovina«, in nobenega razloga nimamo zato, da bi ne bil v vsem svojem delovanju v prvi vrsti »Narodov« strankar. Tak se kaže povsod in izdali bi svojo sveto stvar, ko bi prezrli njegov strankarski značaj ob županski zvezi.
Sveto stvar, — ponavljamo. Ne gre so ob naši borbi proti liberalstvu za nič več in nič manj nego za-to, je-li naj se mirno pusti, da se i z p o d k o p 1 j e v našem narodu katoliško prepričanje, ali ne. Stališče, s katerega presojajo še mnogi naš boj, je ozko in nizko. Ne zavedajo se, da je najvažnejši zadeva v nevarnosti. Zato ne bo škodilo, če obnovimo
načela, ki nas silijo v odpor proti našemu liberalstvu.
Katoliško prepričanjeizpod-kopavajo naši liberalci. Tako trdimo in pri tem nam je le to žal, da je treba to trditev po vsem, kar dan za dnem prinašajo liberalna glasila, se dokazovati. Pa bodi 1
Razodete krščanske resnice verujemo, ker jih je Bog razodel. To je najvišji, ko-nečni vzrok krščanske vere. Odkod pa iz vemo te resnice ? Kaj je bližnji, neposredni vzrok naše vere? Tako slove drugo vprašanje. Protestantje trde, da je ta bližnji, neposredni vzrok sv. pismo, iz katerega vsak po svoji pameti išče verskih resnic. Kato liško načelo pa slove, da nam verske resnice in vire teh resnic : sv. pismo in razodetje — podaje cerkvena oblast. Cerkev nam je torej po svoji učni oblasti bližnji, neposredni vzrok naše »ere. Po sv. krstu dobo otrok habituelno poleg drugih vlitih čednosti tudi vero. Čim se mu razvija zavest in čim se mu po cerkvenem učitelj stvu povedo verske resnice, jih podpiran po božji milosti dejanski veruje. Tako veruje vse, kar je Bog razodel, in kar mu cerkev podaje, naj veruje.
Ta enostavna, vsakemu kristjanu znana resnica nas torej uči, da brez cerkve in cerkveneoblasti ni katoliške v e r e. Ta temeljuje neposredno »priznavanju cerkvene učne oblasti. — Naj nam nikdo ne očita, da izpisujemo katekizem v politiškem članku ! Ce zastopamo katoliška načela, potem imamo vedno opraviti s katekizmom in ne škodilo bi, ko bi pri presojanju raznih vprašanj in smeri vedno posvetili med zmede z lučjo razodete resnice in s strogo verskega stališča uravnavali svoje postopanje. Malo več teološke izobrazbe bi bilo treba vsakemu, kedor s katoliškim imenom nastopa v javnosti.
Katoličanom pišemo. Ti bi morali vedeti, da naši liberalci direktno hočejo razbiti po-
jem katoliške cerkve in uničiti priznavanje cerkvene oblasti v ljudstvu. To delajo, ko v svojih listih smeše cerkev, njeno oblast in njeno delo, ko grde vse od papeža do kaplana, ko se norčujejo iz duhovske službe in ko često naravnost taje pravice cerkveni oblasti.
To je dejstvo ; a zraven je treba pomisliti, da se ne zapiše vse, kar se misli. Kedor občuje z našimi liberalci, ve dobro, da jih res navdaja pravo sovraštvo do duhovstva in k a to 1 i čans t v a in sicer sovraštvo, kinepozna druzih mej, negoozire na lastne osebne koristi.
Nobeden, tudi dolenjski K. S. ni tako neumen med nami, da bi mislil, da bi bilo mogoče ljudstvo v kratkem času prevreči k materijališkemu naziranju, k golemu ateizmu. Pač pa sodijo naši liberalci, da je mogoče izpodbiti cerkveni oblasti zaupanje med ljudstvom in s tem podreti od njih tako sovraženi katoliški princip. V ti sodbi delujejo premišljeno, po jasnem načrtu na vseh progah javnega življenja. Dobra so jim vsa sredstva in ker se izigravajo za oficijelno zastopnike učiteljstva, trgovstva in vse inteligence, jim je tudi silno zrastel pogum.
Resnega premisleka glede na smeri liberalnega boja nam daje tole dejstvo: Dne 22. oktobra je pridigoval češki protestantski pastor Anton Chraska v slovenskem jeziku v ljubljanski protestantski cerkvi. Svojo pridigo je izdal z naslovom »preslavni evangelij J. Kr. Po 300 letih prva evangeliška propoved v slovenskem jeziku«. Knjižica, ki se pridno razširja med ljudstvo, ima na predzadnji strani ta-le dostavek : »Potovaje zadnji mesec čez Kranjsko, zaznal sem, da so se Slovenci nekoliko vzdramili iz svojega spanja ter da se mnogim že gnusi delovanje nekaterih duhovnikov na prižnici in drugod. In ker so nekateri Slovenci izrazili željo, da bi se vršila slovenska propoved v e v a n -
geliški cerkvi, ustregel sem oni želji in propovedoval v Ljubljani dne 22. oktobra«.
Misli, ki se šiloma vrivajo med navedenima 1. in 2. stavkom, so Bila resnobne. Nekateri Slovenci so izrazili željo po evan-geljski pridigi. Ne; to ni šala! Saj so pa tudi mora kje pokazati sad protikatoliškega boja. Nemogoče je misliti, da bi trajno nosili ljudje breme katoliškega imena, ki se ga (tramujejo, ki ga javno smeše, ki ga sovražijo. Čim se pokažejo količkaj ugodne razmere, mora butiti na dan to mišljenje, mora pasti težko prenašana liinavščina. Pod kakeršno koli obliko se mora konečno izvršiti lorrnalen verski odpad. Sedaj za to še niso tla zrela pri nas. Posamni odpadi bi bili še za sedaj splošno brez pomena! A ne pozabimo, da živimo na velikanskih tleh, da se maje državno in splošno socijalno ustroj-stvo in da bi kakeršna bodi javna kriza brž izpremenila razmere tako, da bi ob mnogo-brojni formalni verski apostaziji — žal — prepozno tudi tisti, ki danes ne mislijo na nobeno nevarnost, gledali sadove slovenskega liberalstva. Potem bi se čudili in bi trkali ob prsi. Sedaj pa ne vidijo, da sin« dejanjski že dolgo v tem dejstvu. Koliko jih je, ki jim najneumnejši »Narodov« članek več velja, nego beseda škofova, ki v svesti si svojih dolžnosti, po katoliški veri od sv. Duha podpiran izvršuje nalogo, ki jo ima od Boga! Koliko jih jo, ki jim jo mnogo svetejši vsaka notica v kakem liberalnem listu, o kateri se niti ne ve, kedo jo je spisal, nego pridiga v cerkvi, nego verske resnice! Kje je pri takih še kaj katoličanstva ?
Komur še ni katoliška vera prazna stvar, kedor ima Sekaj katoliškega prepričanja v sebi, mora vedeti, kaj mu je storiti, če hoče sebi, svoji deci, slovenskemu narodu ohraniti najdražji zaklad, ki je tudi edin varuh našega narodnega obstoja. No varamo se: mnogo je žo razritega, mnogo že tudi pokončanega. A se je katoličanov na Slo v en -
(' •JJS«
S iV?
Tržič pred 50 leti, sedaj in v "bližnji prihodnosti.
(Sostavil Yeridicus.)
Že večkrat sem se pripravljal, da bi napisal te-lo vrstice, toda vselej mi je upadel pogum. »Resnica v oči kolje«, pravi pregovor. In res, že navaden človek ti bo zameril, ako mu poveš resnico v obraz, čeprav to storiš iz najboljšega namena, kaj še-le mogotec, ki je navajen vedno le kadila, in na katerem razni lizuni hvalijo celo napake, kakor bi bile najlepše čednosti. Reci o takem človeku le eno besedico, katera mu ni všeč, že imaš zamero. In zamera, kako huda reč je to ! Ko bi zamera v človeških očeh ne bilo tako hudo zlo, bi se je ljudjo ne bali. Tako pa ima navaden mož silen strah pred zamero, tako silen, da večkrat ravna celo zoper svojo vest, da opušča svoje svete dolžnosti samo zato, ker se boji zameriti se ljudem. Tudi jaz bi bil že davno rad bolj natanko razkril svetu naše tržiške razmere; a bal sem se, da bi mi te razkrite razmere ne nakopale prevelike zamere, in zato sem te vrstice odlašal do danes, kar seveda ni bilo prav.
Namen temu spisu je, vzbuditi pri rodoljubnih Slovencih večje zanimanje za Tržič, ki postaja od dneva do dneva močnejša trdnjava najhujših sovražnikov slovenskega rodu.
Sedanji Tržič je bil ustanovljen nekako okoli 1. 1350. Prvotni Tržič je stal bolj proti severu bližje Ljubelja pod Košuto. Hud potres je baje odrušil velik kos Košute in tako zasul stari Tržič. Nekaj Tržičanov je nato odšlo na Koroško v Borovlje, večina pa se je umaknila proti jugu in je sozidala novi Tržič na mestu, kjer se stekata Mošenik in Tržiška Bistrica. Bili so ti stari Tržičani večinoma žrebljarji in kovači; zato ste jim dobro služili imenovani vodi. Po rodu so bili Slovenci. Da je Tržič od nekdaj slovenski kraj, to nam najlepše dokazujejo imena gora, voda, planin, hiš itd., ki so ostala skozi stoletja nespremenjena, in ta so zgolj slovenska. Valvasor nikjer ne omenja, da bi bil ob njegovem času Tržič bolj nemški, kakor drugi kraji na Kranjskem. Da jo bilo nemškutarenje v Tržiču boli v cvetu, kakor drugje po Slovenskem, je res, pa se da razlagati s tem, da so Tržičani kot obrtniki živeli v vedni dotiki z Nemci in vzlasti svoja mlada leta preživeli mecl njimi — »in der Fremde«. Toda nemška naselbina Tržič doslej še ni, a vsa znamenja kažejo, da postane v kratkem času.
Da se prepričamo o resničnosti te zadnje trditve, ozrimo se najprej za petdeset let nazaj.
Zunanja podoba našega trga je bila pred petdesetimi leti prav malo drugačna, kakor je daius. Le velikanskega poslopja predilnice tedaj še ni bilo, in nekaj starih poslopij, ki so tedaj stala, sedaj ni več, ampak se na njihovem rnestu dvigajo nova in lepša. Pač pa je bilo tedaj življenje v Tržiču vse drugačno, kakor je danes.
Pred petdesetimi leti so so Tržičani pečali z raznimi obrti, katere so deloma šfc nahajajo v Tržiču, deloma pa so prenehale. Imenitnejše hočem tu navesti.
Več mojstrov se je pečalo s pletenjem nogovic in rokovic, posebno v »Kajži« in »pri Kinezarju«. V vsaki hiši, in ne samo po hišah, tudi zunaj po potih si videl ženske, kako so hitele plesti nogovice, katere so potem oddajale raznim mojstrom. Tako je imelo tržiško ženstvo svojo obrt. Moški pa so so posebno pečali s kovačijo. Na Slapu so izdelavah jeklo, na »Faberki« pile, na »Va-losu« so obdelavali surovo železo, sredi trga pa je bilo več fužin za kose in sekire.
Dalje je bila tedaj še zelo v cvetu barvarska obrt, ki je našim tržanom prinašala lepih dohodkov. — Velika množica vode in vodnih Bil je napotila Tržičane, da so se jeli pečati tudi s strojarijo, ki je bila pred
petdesetimi leti že na precej visoki stopinji. S to obrtjo so se zlasti pečale rodovine Mally in Pollak. — Z usnjarstvom v zvezi je bila črevljarska obrt. Najprej so izdelovali črevlje samo za domačo porabo. Kmalu pa so je začeli tudi prodajati, in ker se jo stvar dobro obnesla, se je vedno bolj množilo število črevljarjev. Prvi, ki jo začel kupčijo s črevlji, je bil baje neki Dobrin, ki je stanoval v hiši »pri Gorču«. V času, o katerem sedaj pišemo, je bila črevljarska obit že zelo razvita. Poleg teh obrtnikov je živelo v našem trgu tudi več glavnikarjev (Kamm-macherj, krojače v, kolarjev, mesarjev in drugih.
In kako lepo življenje so imeli ti obrtniki. Mojstri so imeli svoje pomočnike in učence na hrani in stanovanji. Vsedali so se k bogato obloženim mizam in ob nedeljah in praznikih so si tudi vselej lahko privoščili sladko »buržanke«. Bilo je tedaj pri nas veliko samostojnih mojstrov, ki se jim ni bilo treba tresti pred tem ali onim mogotcem, da bi jih zapodil iz službo in jim vzel vsakdanji kruh. Bili so sami svoji gospodje, brez skrbi so živeli in tudi še kak stotak položili na stran za stara leta. Obrtniki vsake vrste so imeli svojo lepo vrejeno zadrugo. Tako so imeli svojo zadrugo strojarji, črev-Ijarji, kovači, mesarji, krojači in pletarji (»štrikarji«). Vse to zadruge in sploh vse
skem. In te združiti v neprodirno četo, je naš namen.
Neštetokrat smo se že dali goljufati. Ne damo se več, in s tem bomo najbolj pripomogli, da izginejo izmed našega javnega življenja tisti deklamatorji, ki s frazo »brato mornega prepira« presojajo boj, ki ga bi-jejo katoliški Slovenci proti katoliški veri sovražnemu brez domovi n s t v u.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. februvarija.
O sedanjem notranjepolitičnem položijn piše včerajšnja praška »Politik« mej drugim nastopno : Sklicanje državnega zbora provzrcča Koerberjevi vladi velike skrbi. V s vesti si je namreč, da bo sestanek državnega zbora imel neugoden vpliv na tek in izid češko nemških spravnih konferenc, in stika toraj za sredstvi, kako bi se izognila tej nevarnosti. Ker mora Koerber radi kontingenta vojaških novincev sklicati drž. zbor najkasneje do 28. t. m. — sicer mora poseči po zloglasnem tj 14. — mora z vsemi silami delovati na to, da se kar najbolj po-vspeši delo spravne konference, da zagotovi, seveda v slučaju vspeha, mirno delo v osrednjem parlamentu. Dosedaj pa še ni prav nikakega upanja in izredna previdnost delegatov na obeh straneh provzroča Koer berju izredne težave. Prvotno določenega dne za sklicanje drž. zbora se vlada sedaj ne more držati, preostaja ji toraj le še zadnji teden tekočega meseca. Ko se določi deli-nitivni rok, mora biti že tudi zagotovljena podlaga za delovanje parlamenta, ki pa je odvisna jedrno le od izida češko-nemške spravne konference. Ako izpade ta po sreči, potem se Koerberju ni treba strašiti za mar sikatero vlado usodnih »terminov«, ako pa ne, bo kmalu »rešena« Koerberjeva naloga.
Praski jtrinc Henrik na Dunaju.
Na obisk našega cesarja je prišel včeraj na Dunaj brat cesarja Viljema, pruski princ Ilenrik. ki je na potu z daljšega potovanja v domovino. Vladna »Wiener Abendpost« posvečuje temu obisku že sedaj uvodni članek. v katerem pozdravlja visokega gosta, čegar obisk bo znova utrdil iskreno prija teljstvo mej obema državama. Ostali vladni listi se dosedaj vzdržujejo vsakojake sodbe.
Ruska sodba o položaju v Avstriji. Korberjeva spravna akcija je vzbudila pri vseh treznomislečih krogih najboljše nade glede bodočnosti notranje-političnega življenja v Avstriji, posebno pa še pri onih izvan-avstrijskih krogih, ki žive res v prijateljskem razmerju z našo državo. Mej te spadajo brez dvoma ruski krogi in njih časopisje vestno in sočutno zasleduje vsak pojav v naši notranji politiki. Sedaj se je oglasil mej drugimi ,,Journal de St. Peters-bourg, ki piše mej drugim: Po večletnih brezplodnih poskusih za rešitev jezikovnega vpra-
življenje starih Tržičanov je bilo postavljeno na strogo versko podlago. V narodnem oziru je bilo seveda bolj žalostno: šola je bila nemška, nemško cerkveno petje in še marsikaj druzega. Sicer pa tudi v Ljubljani v tem času ni bilo boljše. Sploh pa se lahko reče, da so bili toliko časa, dokler je cvetela v Tržiču mala obrt, za ta trg zlati časi. Toda minuli so ti časi, na mesto male obrti je nastopila velika obrt in z njo nova doba za Tržič. Nastopile so razmere, ki so povsem drugačne od prejšnjih. Prvi, ki je v Tržič vpeljal veliko obrt, je bil gosp. Karol Mally. V zvezi z Nemcem F. Dembergerjem je sozidal veliko črevljarsko tovarno. Sedaj večina tržiških črevljarjev dela v tej tovarni, oziroma za to tovarno. Nekaj let pozneje je ustanovil črevljarsko tovarno gospod Goeken v zvezi z Mulleriem. Že imenovani gospod K. Mally je začel tudi usnjarsko obrt izvrševati kot veliko obrt. Tako ste dve zelo važni obrti, ki ste nekdaj preživile veliko samostojnih mojstrov, prešle v roke pojedincev. Namesto mojstrov in njihovih pomočnikov imamo sedaj množico tovarniških delavcev, ki so popolnoma odvisni od volje svojih delodajalcev. K. Mally je v kratkem času postal velik bogatin in jo nakupil že celo vrsto hiš v Tržiču.
(Kcncc prih.)
šanja v Avstriji se zdi, da se je, akoravno še ne približalo konečni rešitvi, vsaj našla pot k potrebnemu zbližanju. Komisija se je sošla na Dunaju. Nemška in češka stranka ki živita v prepiru, se posvetujeta o spravi. Preporne točke so sicer izredno velike, narodnostne strasti so se vedno širile, a ven-der se je dospelo do prepričanja, da s temi boji ne bodo prav nič pridobili in da nobena narodnost ne more pričakovati popolne zmage nad drugo narodnostjo. Onemoglost se je jela vsled tega boja kazati na vseh straneh, parlament je ob vso moč in ves ugled. Korak Korberjevega ministerstva je toraj iskreno pozdraviti. — Iz teh vrstic je razvidno, da člankar ali ne pozna pravih razmer mej Cehi in Nemci, ali pa iz „višjih ozirov" ne mara nastopiti druge nego najboljšo" srednjo pot.
Nemška mornarica. V sobotni seji nemškega državnega zbora je b lo toraj končano prvo branje vladne predloge o pomna ženju nemške mornarice. Da s tem zadeva še ni ugodno rešena, ve najbolj nemška vlada sama, ki ve, kaj premore neugoden uspeh budgetne komisije, ki je sedaj dobila predlogo v svojo pest Konečnega izida pri komisi|ski razpravi kajpada danes šo nihče ne ve, a mogoče je le dvoje : predlaga bo romala tja, od koder je prišla, ali pa bo odobrena tako pristriženo, da vlada ne bo našla nad njo mnogo dopadajenja; taka, kakur-šno je predložila vlada, gotovo ne izide iz odsekovega mlina in naj se vlada še s toliko silo spusti v brezobziren boj. Seveda računajo gotovi krogi na izreden učinek drobtin z vladne mize, s katerimi bo milostno obdarovana marsikaka stranka in strančica, ako bo oddala svoj glas za potrebne milijone. A odločilen jo centrum in ta se ne bo dal odpraviti z drobtinami.
Transiuilski poslanik dr. Leyds o vojski. Mnogo se je v poslednjem času govorilo o posredovanju evropskih velesil v sedanji južno-afriški vojski. To vest sedaj najodločneje dementuje imenovani zastopnik, potem pa dostavlja, da je položaj Burov zelo ugoden, in je prepričan, da Angleži ne osvo-bode Ladysmitha. Dr. Levds je prepričan, da bo vojska trajala še precej dolgo, da bodo pa konečno Buri izšli iz nje kot sijajni zmagovalci. Orožja in streljiva imajo dovolj na razpolago. Prodiranja Angležev v državo Oranje se Buri prav nič ne boje, ker so dobro pripravljeni na vse eventuvalnosti in bodo lahko vspešno odbili vsak napad nasprotnikov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12 februvarija.
„Duliovski poslovnik" v drugem, popravljenem natisku je izšel. Ker pri župnijskih uradih bolj in bolj v navado prihaja vseskozi slovensko uradovanje, bode ta knjiga zlasti samostojnim dušnim pastirjem po slovenskih deželah dobro došla. Brožiran eksem-plar stane v »Katoliški Bukvami« v Ljub Ijani 4 krone, po pošti poslan 30 vin. več.
Osebne vesti. Fzm. baron W i m-p f f e n, fml. vitez ti c h i 1 h a u s k y in gm. A. Halada so stopili v pokoj. — Poštnimi praktikanti so imenovani: F. Manrich in G. Angelini za Trst, A. Battara za Pulj in A. Kecelj za Ljubljano. — Davčni praktikant Fr. Faleschini je iz Novega mesta premeščen v Radovljico.
Imenovanje. Naš rojak g. dr. Karol H i»n t e r 1 e c h n e r , asistent za mineralogijo in geologijo na c. kr. tehniški visoki šoli v Brnu, imenovan je sekcijskim geologom v c. kr. geološkem državnem zavodu na Du-naji na mesto g. phil.dr. Jaroslava j. Jahna, katerega je učno ministerstvo, kakor znano, oktobra meseca 1899. imenovalo profesorjem tehniške visoke šole v Brnu.
Iz ljubljanske okolice so izvoljeni v cenilno komisijo za osebno dohodarino : V 1. razredu P. Kosler. namestnikom A. Pogačnik, trgovec v Sp. Šiški ; v II. razredu trgovec I. Zorman, namestnikom Jos. Seidl, mesar v Sp. Šiški; v III. razredu M. Kolar, župnik pri D. M. v Polju, namestnikom A. Belec, župan v Št. Vidu.
Katol. tiskovnemu društvu je pristopil kot dobrotnik neimenovan domoljub idrijskega okraja ter v društvene namene daroval 200 kron,
Slovensko gledališče. V torek 13. t m. obhaja »Dramatično društvo« svojo tisočo gledališko predstavo. V proslavo tega jubileja bil je nameravan ciklus slavnostnih predstav. Prva jutrišnja predstava jo zgodovinskega značaja. Obsega najstarejšo slovensko gledališko igro »Županovo Micko«, prvikrat igrano leta 1789, — najstarejšo spevoigro »Jamsko Ivanko«, prvikrat uprizorjeno dne 30 marca 1871 in konečno še najmlajšo našo opero »Staro pesem«. — Kot druga slavnostna predstava naj bi se v petek dne 10. t. m. uprizorila vrhunec gledališke glasbene umetnosti predstavljajoči opera Smetane »Dalibor«, — dočim naj bi so bil ta ciklus najdostojnejše završil z Jurčičevim »Tugomerom«, da ni kot višja intendanca vmes posegla cenzura, prepovedala »Tugo-mera« in zabranila celo — ne vemo po kakih postavah — uprizoritev njegovo pred povabljenimi gosti. Tako skrbd za nas! Vidimo, kaj poreko višje oblasti. — I/.mej mož, ki so ustanovili »Dramatično društvo«, sodeluje sedaj na našem gledališču še z no-utrujenim navdušenjem gospod operni pevec Josip Nolli.
Podpora. Deželni odbor kranjski je pogorelcu Fr. Kastelicu v Obolnem v šentviški občini dovolil 80 kron podpore.
Občinski svet ljubljanski ima jutri, 13. t m. popoldne ob petih izredno sejo v mestni dvorani. Na dnevnem redu je mej drugim več poročil o stavbenih zadevah in samostalni predlog odbornika Žužka o obrt nih zadevah
Občinski zastop v Medvodah. Pod tem naslovom prinesel je „Slovenski Narod" z dne 8. t. m. notico, v kateri, modrujoč o iznajdbi smodnika in z „gavgami" preteč, slovesno oznanuje, da bode naš občinski zastop na korist škofijskim zavodom celo srenjo prodal. „Poslužujoč se piščevih izrazov, bi dejali: »Famozno-budalasti" dopisun, kako vendar, da ne veste o splošnih občinskih razglasih, pač pa, da je ples v naši občini prepovedan. Ni-li to namenoma objavljena denuncijacija ? O škofijskih zavodih ne govorimo na tem mestu, ker vemo. da ni le občinski zastop sklenil prispevati, ampak tudi veliki posestniki so prostovoljno obljubili prispevke, da bi se škof. zavodi zgradili pri nas. Glede trditve, da ni bil ta sklep razglašen, bodi omenjeno, da je bil objavljen dne 24. in 31. dec. p. I. Občanom in ,,Narodovemu" piscu je dotični, overovljeni razglas na razpolago pri županstvu. Tam se mu tudi ponuja posel rablja pri ,.gavgah", katere si je postavil v zgoraj omenjenem dopisu, s pristavkom, da naj bi obesil, če se je uže naučil pravice, v prvi vrsti svoje sekundante, da jim v prihodnje ne bode treba krotiti ,.grešnih" želja po županskem stolcu.
V Tržiču se je od strani Nemcev vložit ugovor zoper veljavnost zadnjih srenjskih volitev. Morda bodo imeli nove volitve. >
Občni zbor »Slovenske krščansko socijalne zveze« se je vršil včeraj dopo-ludne v dvorani »Katoliškega Doma«. Udeležba je bila obila. Prišli so na občni zbor tudi zastopniki nekaterih zunanjih društev ; tako iz Križev pri Tržiču, Dobrunj, Device Marije v Polju, zastopniki slovenskega katoliškega akademičnega dijaštva, počastila sta občni zbor dalje tudi državna poslanca dr. Krek in Ven ca j z, katero vse je predsednik Ivan Kregar toplo pozdravil. Tajnik Ivan Štete jo nato podal obširno poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Omenjal je krasnih trenotkov vseslovenske delavske slavnosti, ki je pokazala, da je krščanski socijalizem postal velemoč v slovenskem narodu in da krščanski socijalci na fiksno idejo naprednega prvaka o »Ueber-gabe« niti od daleč no mislijo. Zveza je dobila tedaj svoj krasni prapor sv. Mihaela, katerega je ustvarilo domače delo umetnikov arhitekta Plečnika in kiparja Zajca. Naš prapor žo na prvi pogled priča, da je stvar, za katero se borimo: krščanstvo, ljudstvo, dom! Hvaležno je omenjal neumornega delovanja načelnika agitacijskega odseka za vseslovensko delavsko slavnost č. g. Luke Smolnikarja, kateremu so se tudi zborovalci zahvalili z živahnimi »Živio«-klici, kakor tudi velikemu društvenemu dobrotniku g. Karolu P o 1 la k u in blagorodni njegovi gospej kumici zastave, tor g. dr. De-bevcu. Vseslovenska delavska slavnost je stvorila ozko zvezo mej slovenskimi krščan-
skimi socijalci in brati Hrvati. Nerazrušna je postala ta vez z izletom »Zveze« v Zagreb in Karlovec. O vsaki priliki je budila • Zveza« mej slovenskim ljudstvom hrvatsko slovensko vzajemnost Nadalje je »Zveza« poletela k blagoslovljenju zastav bratsko društev na Jesenice in v Selce, k Potočnikovi slavnosti v Št. Vid, k ustanovitvi »Katoliškega delavskega društva« za Medvode in okolico, k blagoslovljenju krščanskosoci-jalnih »Domov« pri Devici Mariji v Polju in Dobrunjah in pod vodstvom ljudskega škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča je peljala nad 6000 krščanskih socijalcev zahvalit se za lepo vspelo vseslovensko delavsko slavnost in prosit nadalnje pomoči k Materi Božji na Brezje. Poslala je »Zveza« svoje zastopnike k strankarskemu shodu avstrijskega krščansko • socijalnega delavstva. Pridno je deloval dramatični odsek, ki jo tekom leta predstavljal 12 iger, nekatere po večkrat, in nebroj komičnih prizorov. Veselice so bile 4. Javna zahvala Be je izrekla pevcem »Katoliškega rokodelskega društva«, ki so pod vodstvom slovenskega skladatelja g. Sachs a vedno rade volje prihiteli »Zvezi« na pomoč. Zadnji čas se je oživil tudi tam-buraški klub, ki se je z novimi močmi trdno orgauizoval. Odsek za javna predavanja je priredil 15 javnih predavanj. Vsem gospodom, ki so požrtvovalno prevzeli ta predavanja, se je izrekla iskrena zahvala Odbor je predložil vladi pravila za »Krščanskosoci-jalno žensko zvezo«, izdal je »Knjižnico ljudskih iger«, katere 1. snopiča so društva že naročila nad 500 izvodov. Pripravil je odbor vse potrebno za vseslovenski delavski shod, ki se vrši letošnje leto o Binkoštih, z vspehom je oživil akcijo za Ciril in Metodove kresove. Društvena knjižnica so je pomnožila od 402 knjig na 1269 knjig. V društveni »Čitalnici« je bilo članom na razpolago 25 časopisov, slovenskih, čeških in nemških. Čestitalo je društvo k jubilejema škofa Mahniča in biskupa Strossmavorja. Društvo je spremilo k večnemu počitku umrla člana Varla in Štalca, g. Leopolda Belarja in soprogo »očeta Slovencev« gospo Karolino pl. Bleivveisovo. Članov je imelo 1201. Društev je v preteklem letu k »Zvezi« pristopilo zopet 8. Odslej bode »Zvezino« delovanje še krep-kejše ter bode lahko v sosebno veliko pomoč društvom na deželi, ker ima ob svoji strani novo delavsko pisarno in pro-spevajoCi, dobro obiskani soc. kurz. Drž. poslanec dr. Krek je nato bodril k nada -ljnemu delu. Z močjo resnice stojimo v boju trdno prepričani, da ondi, kjer se zgubi smisel za resnice, se zgubi smisel za vzore. Vzorni društveni blagajnik g. Sedma k je poročal, da je imela »Zveza« v preteklem letu dohodkov 2244 gld. 64 kr. iu stroškov 2111 gld. 28 kr. Natančno je pojasnjeval posamezne točke računa ter položil _ račun tudi o vspešno delujoči društveni »Čebelici«, v katero hranijo člani po malih svotah. Izmej raznih predlogov, kateri so se včeraj sprožili na občnem zboru, omenjamo predlog g. Martina Men to nij a, naj »Zveza« preskrbi svojim članom pouk v hrvaščini, in g. Karola Pollaka, naj se osnuje odsek, ki naj skrbi, da dobi »Zveza« svojo godbo na pihala. Novi odbor se je sestavil takole: predsednik drž. poslanec dr. Jan. Ev. Krek, podpredsednik Ivan Kregar, tajnika Jož. Go s t i nčar in Ivan Štefe, blagajnik 11. Sedma k, njegov namestnik Fr. Ziller, knjižničar I. Kos, namestnik M. Moškerc; odborniki: Karol Pollak, Luka Smolnikar, dr. Debevec, Ivan Pip p. Namestniki: Fran Breskvar, Mit-termayer, M. Mentoni, Finžgar. Revizorjema sta izvoljena Merala in Tome. Občni zbor jo pokazal, da ob besnih naskokih nasprotnikov na vse, kar je Slovencem sveto, zginja mlačnost iz naših vrst in da se vedno širji sloji zavedajo, da sedaj ni čas spanja. Psovke nasprotnikov množe naše vrste. Pristopajmo v velikem številu pod zastavo sv. Mihaela, vsaj udnina »Zveze« je uprav malenkostna: 1 krona 20 vinarjev za redne člano in 4 krono za podporne člane, ustanovnik plača 20 kron. Uprimo se nasprotniku z organizovano maso Križ ne bo podlegel. V grob bodo šli tisti, ki sedaj tulijo, da se mora boj proti križu dobojevati, v grob bomo šli mi, križ pa bode ostal!
Na gimnaziji v Kranju jo bilo v prvem poluletju 466 učencev, od teh jih je
dobilo odliko 72, prvi red 275, drugi 111, tretji 7. Drugo poluletje se prične v sredo.
Iz Škocijana na Dolenjskem se poroča : Dnč 7. svečana t. 1. popoldne umrl je tukaj v Stari Bučki obče znani posestnik g. Matija Povše. Rojni bil je župan Škoci-janski, predsednik krajnega šolskega sveta Škocijanskega, oskrbnik farnega zemljišča, ključar podružnice na Stopnem in odbornik pri okrajnocestnem odboru v Mokronogu. Pogreb je bil danes 9. febr. in je bil prav sijajen. Priporoča se vsem gg. duhovnikom znancem v blag spomin in molitev.
Graški soc. demolcratje in nemški nacionalci so si čedalje huje v laseh. V seji mestnega občinskega sveta dnč 10 febr. so se hudo spoprijeli radi novega občinskega volilnega reda, ki ga nacionalci že 3 leta obetajo. Obč. svetovalec vitez Hochenburger je porečal o delovanju odseka, ki se peča s to zadevo, in stavil predlog, naj se še več novih moči pri tem odseku nastavi, da bo načrt novega volilnega reda čim preje izgo-tovljen. Treba je neki še mnogo poizvedb in statističnih podatkov nabrati, da se postavi načrt na dejanskim razmeram prikladno podlago. Strupeno sta odgovarjala soc. demokrata Resel in Pongratz, češ da hočejo nemški nacionalci vso stvar zavleči, da hočejo s tem predlogom ljudstvu pravice še dalje pridržavati in kratiti, da ni treba za pravični volilni red več let trajajočih poiz vedovanj, da le oni dolgo in dosti računijo, ki hočejo drugega opehariti i t. d. Resel je tudi nemšlcim mestnim očetom zagrozil z
velikanskimi demonstracijami. Ni dvoma, da zanetijo rdečkarji v kratkem srdit in strasten boj proti zdanjemu občinskemu svetu -(iraški nemški kolovodje so že zdaj v silnih skrbeh, kako bi odvrnili strahovit vihar, ki pomete njih neomejeno gospodstvo tudi iz najbolj nemškega mesta. Sami so skrbno negovali in gojili socijalno demokracijo, ter jo izkoriščali v boju zoper katoliško, kršč. socijalno stranko, zdaj pa trepetajo pred lastnimi duševnimi otroki. Nacionalci čutijo, da se nevzdržno bliža dan hude, a zaslužene pokore za njih politiške grehe. — V isti seji obč. sveta je prišel v razgovor tudi boj med soc. demokrati in lekarnarji. Pongratz je predlagal, naj obč. svet skrbi, da dobi Gradec več novih lekarcn, da naj graški magistrat napravi posebni urad za retaksiranje receptov, naj ustanovi za mestno bolnico lastno domačo lekarno. S težkim srcem so sprejeli nacionalci ta predlog, hoteč vsaj nekoliko potolažiti razsrjene rdečkarje.
Pred celjskim porotnim sodiščem bodo tekoči teden velezanimive obravnave. Danes se vrši obravnava proti detoir.orki Neži Štober in Rezi Kapsch radi — težke telesno poškodbe. Jutri bode stal pred celjskimi porotniki učitelj Gostinčar, v sredo bode na vrsti »Domovina«, ker so zdravniki Giseline bolnice mnenja, da jim je »Domovina« očitala, da so pustili neko bolnico živo zakopati, v četrtek pa bodo gledali porotniki pred seboj odgovornega urednika »Deutsche Wacht« Otona Ambro sitseha. Na hrbtu ima kar pet tožb. Tožijo ga dr. Sernec, Gostinčar, dr. Hrašovec, So koli in trgovec Cvenkel iz Sevnice.
Lanskega vina imajo, kakor se nam poroča iz krške okolice, še vinogradniki v bližini Krškega (Cesta), v lari sv. Duh in na Studencu pri Krškem. Vino je s starih in novili trt, belo. rudeče in črno, cena 18 do "23 gld. hektoliter.
Kompromis mej tržaškimi Slovenci in Lahi. »Edinost« izjavlja, da so vesti o kompromisu mej Slovenci in konservativnimi tržaškimi Lahi za prihodnje občinske volitve gola izmišljotina.
Agitacija za obč. volitve v Trstu se je že pričela javno tudi od slovenske strani. Včeraj je politično društvo »Edinost« priredilo na Kontovelju javni ljudski shod, na katerem je bil govor o volitvah v tržaški mestni oz. dež. zbor.
V Ratečah na Gorenjskem se v pristno slovenskih mladeničih narodna zavest še m zbudila. Pretekli mesec so imeli ra-teški rudarji svoj »Bergmannskranzchen«. Udeležniki so morali biti dekorirani z nemškimi trobojnicami. Menda se je to zgodilo prvič in zadnjič — drugače jim svetujemo, da ostanejo vedno v nemškutarskem Rablju in ne hodijo domov kalit slovenski značaj rateške vasi. — Zadnje belopeško jezero je
sedaj zopet spregledalo, ko mu je milejše vreme odstranilo trdo površino.
Blaž Ravnik — pomiloščen. Cesar je Blaža Ravnika, obsojenega pred ljubljanskimi porotniki radi zavratnega roparskega umora na vislice, pomilostil in prepustil najvišjemu sodišču, da mu določi kazen. Najvišje sodišče je določilo Blažu Ravniku dosmrtno ječo, poostreno a postom, trdim le žiščem in temnico vsikega 9. oktobra, t. j. na dan umora. Ravnik, ki jo zelo shujšal, seje jokal, ko je začul novo obsodbo, in dejal, da je preveč. Podrl se mu je njegov načrt. katerega je razlagal nedavno kaznjencem, češ: »Dvajset let dobim in bom še lest kerlc, ko pridem ven.« Ravnika bodo prepeljali v Gradiško, kjer ga bodo porabili v kaznilnici.
Zahvala. Vsem, kateri so se blagovolili minulo nedeljo vdeležiti veselice na korist bralne družbe, in vsem, kateri so obilno žrto-vali, posebno pa g. pevovodju Jakob Vraniču in pevcem in pevkinjam izreka največjo zahvalo. Odbor bralnega društva v Selcih, 9. februarja 1900.
Dolenjske železnice postaja Straža se bode s 1. majem imenovala »Straža Toplice« .
Novi meščani tržaški. V petek je v tajni seji obč. svet tržaški imenoval okolu 60 novih meščanov. Blizu ena tretjina teh novih meščanov so pristni I/.raelci, ena tretjina slovenskih renegatov in ena tretjina podanikov Italije, oziroma Prusije. Da bodo vsi ti trobili v rog »Progressa« pri prihodnjih volitvah, se samo ob sebi razume.
Laški otročji vrtci za — Čiče. Okolu čepiskega jezera v vaseh Sušnjevica. Žejane, Brdo na podnožju Učke v Istre je naseljenih nekaj rodovin, katerim pravijo Čiči. Lahi so sprožili sedaj kunštno idejo, da naj bi isterski dež. zbor odprl v tistem kraju italijanske otroške vrtce, v katerih naj bi se ta »stara rimska kri« urila zopet v »romanščini«. Prav pravi »Novi List«: »Doli v Italiji gradite otroško vrtce, v Ka-labriji imate več svojcev in bolj potrebnih kulture, nego pod goro Učko !
Samomori v Trstu se množe. V petek se je ustrelil v prsi 27 letni Iv. Pojska, dninar v plavežu v Skednju ter se težko poškodoval.
Na ženitovanju zabodel je v Lešah, radovljiški okraj, Anton Zupan Frana Pahorja in mu zadal 6 centimetrov globoko rano.
Zanimivosti iz ljubljanske kazine
HeiJovske provokacije so pričele presedati tudi častnikom, ki s svojo podporo vzdržujejo pri življenju ljubljansko kazino. Mladim ljubljanskim heilovcem ni bilo dovolj, da je Karnijolec Pavlitschek za svoja zabavljanja jo pošteno skupil. Provokacije niso ustavili, nego je skoro potem zopet nek Germanček na nekem plesu provociral častnike. Častniki pa imajo drugačne pojme o kulturi in časti, kakor surovi sinovi ljubljanskih polu-nemcev. zato so poslali vodstvu kazine ulti-matum, v katerem zahtevajo zadoščenja. Ako zadoščenja ne dobe, izstopijo. Vodstvo kazine bode pač storilo vse, da ohrani kazini častnike, ker brez častnikov bi bila kazina na bobnu.
Izginil je Fr. Lukas, realec, sin čevljarskega mojstra v Ljubljani. Dobil je namreč slabo spričevalo v III. razredu in iz strahu pred očetovo kaznijo jo je popihal brez sledu.
Ponesrečil se je pri šentjakobski cerkvi Janez Jeločnik. Motel je zvoniti k maši, a se mu je odtrgala vrv. Splezal je nato k zvonu na strehi. Pri tem je zgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno, da so ga prepeljali v bolnico.
Pes celjskega nemškutarja. V Celju je pes trgovca Fr. Jakovvitscha zagrabil kletnega otroka ter ga vlekel po rotovški ulici, dokler se ni posrečilo ljudem napol mrtvega otroka iztrgati srditemu psu.
Strašna smrt. Pri Lipi blizu Beljaka je vlak povozil 271etnega železniškega paznika Jakoba Majerja. Kolesa so mu odtrgala glavo, roke in levo nogo.
V mestni klavnici v Ljubljani so minolo leto zaklali 27.648 živine, in sicer 4413 goved, 8148 prašičev, 3114 ovac, 3021 kozličev in 74 konj.
Pošten najditelj. Listnico s 460 K denarja, katero je bil zgubil Jos. Fabjan iz
Mirne peči, je našel 191etni Jurij Oklešen in izročil v župnišči v Mirni peči.
Nekaj za ljubljanski občinski zastop. Občina okolica Konjice je v neki važni službeni stvari pisala občini Bruck na Muri slovenski. Ondi so poslali akt nazaj z opazko »Unleserlich !«
Obrazec prošenj za odpis brezobrestnega posojila.
Visoko c. kr. finančno ministerstvo 1
Podpisani prosi, naj se mu odpiše prvi z dnem 1. prosinca 1901 plačivni obrok brez obrestnega posojila v znesku ... K, katero je prejel .... poškodovan po potresu leta 1895 .... iz državne potresne podpore in se mu je vknjižilo na zemljišče . . ., vložek št. . . ., kat. obč. . . .
Da mu je po njegovem gospodarskem stanju nemogoče brez nevarnosti popolnega propada izplačati dolžni obrok, spričuje izpisek iz zemljiške knjige pod in seznam njegovih davkov.
(Tu se lahko pristavijo še kaki posebni vzroki, n. pr. velika družina, nezgode, bolezen itd.)
Datum
Podpis
Zunaj.
Visokemu c. kr. finančnemu ministerstvu na Dunaju.
J. J., (stan) v . . . . prosi, naj se mu odpiše prvi obrok brezobrestnega potresnega
posojila v znesku ....
(S . . • prilogami.)
Preprečeni „polstertanzVčeraj je bil v gostilni pri Lozarju »bal«. Plesoželjni udeležniki so storili vse priprave, da mej drugim zaplešejo tudi »polstertanz«. Sredi plesišča je stal s »polštrom« v roki neki tiskarski uslužbenec in vabil na ples. Nakrat ga prime roka policaja m ga potisne iz sobe. „Polstertanz prepovedan" ! završelo je po sobi in blazina jo zginila pod mizo.
Povozil je včerai na Dunajski cesti voznik Alojzij Gohč poseslnico Marijo Za-kotnik iz Kleč.
Nesreča Dne 1. t. m. je neki lovec našel mrtvega 73 letnega Fr. Višnikarja iz Padeža pri sv. Križu nad Litijo. Mož je naj-brže onemogel mej potjo.
Tatica mesa. V soboto jo hodila mej mesarji za vodo elegantna dama s finim pajčo-lanom čez obraz. Najbolj jo je mikalo meso mcsarica Sirkove in okusni prašičji krem-peljci. Barantala jo za krempeljce, mimogrede pa spretno spravljala »kremenatelčke« v torbico. Mesarica pa je opazila, da je precej »kremenatelčkov« zginilo, in je zahtevala pojasnila od elegantne gospe. Konečno je morala gospa priznati svoj preveliki apetit na kremenatelce.
Poskusen samomor v zaporu V soboto dopoludne se je hotela v zaporu okr. sodnije v Zagrebu umoriti sleparica Steia-nija Gobec. Razbila je steklo na oknu m si prerezala vrat. Zadela st je znatno rano.
oera vabila za 1. sejo z istim dnevnim redom, kakor je bila seja 20. dec. 1. I.: poleg tega je na dnevnem redu poročilo legitimacijskega odseka o raznih volitvah. -- Prva točka je predlog glede kontingenta vojaških novincev.
Dunaj, 12. febr. (C. B.) Pruski princ Henrik je sinoči došel s potovanju po Kitajskem. Vsprejel ga je na kolodvoru cesar z nadvojvodi in dostojanstveniki. Vsprejem je bil zelo iskren. Princ se je odpeljal s cesarjem v cesarski dvor, kjer ostane nekaj časa kot gost.
Dunaj, 12. febr. Včeraj se je vršil tu češki shod. katerega se je udeležilo 2000 dunajskih Čehov. Zahteval je, da pri ljudskem štetju bodi merilo materni
Prijazne razmere v justičnem ministerstu. »Dtutsches Volksblatt« prinaša v soboto senzacijonalen članek o delovanju sekcijskega šefa Kleina pri imenovanjih. Zadnje dni so bili pri dunajskem dež. sodišču imenovani nadsvetniki, katerih jeden je preskočil 142 tovarišev, drugi 144, tretji 177 in četrti 180. Da so ti srečni možje s tolikimi skoki — židje, se razume samo ob sebi.
Vojaške vaje bodo letos v Galiciji, kakor trdijo lvovski listi. Teh vaj, katere bo vodil f/.m. Beck, se bodo udeležili trije kori.
i^tva.
(Društvo kranjskih zdravnikov) ima v sredo dnč 14. februarja ob 7. uri zvečer v lclubovi sobi gostilne „Fantini" izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1) Naznanila načelništva; 2) Razdelitev dr. Losch-ner-Mader-jeve ustanove. Na povabilo županovo ogledali si bodo zdravniki ob 4 popoldan isti dan novo otvorjeno rešilno postajo v „Mestnem domu" in ob 5. uri mestno elektrarno v Slomškovi ulici.
Telefonski, m oraojauua, psioOik.
Dunaj, 12. febr. Državni zbor je sklican na 22. februvarija.
Dunaj, 12. febr. Predsednik drž. zbornico dr. Fuchs je razposlal poslan-
G-radec, 12. febr. Listi poročajo, da namerava vlada resno postaviti južno železnico pod sekvester. Država bode sestavila zaznamek vseh uradnikov južne železnice iti njihovega dela.
Ljubno, 12. februvarija. Včeraj se je sešel posredovalni svet, da se domeni o zahtevah delavcev. Zahtevo minimalnega plačila je vodstvo premogovnika odklonilo, pač pa obljubilo delavcem zaslužek po 3 krone 20 vinarjev do 4 krone na dan z nekaterimi drugimi dosedanjimi „ugodnostmi". Vodje delavcev ostali so pri zahtevi minimalnega plačila. Istotako se niso zjedinili, da bi bil 1. maj prost. Tudi v drugih točkah se zahtevam delavcev večinoma ni ugodilo. Stranki imata osem dnij časa izjaviti se, v koliko se pokorita razsodišču.
Praga, 12. februvarija. Dr. Srb bode skoro gotovo odložil župansko čast, katero je prevzel proti volji svojih sorodnikov. To je vzrok, da Mladočehi v občinskem svetu ne prično z obstrukcijo.
Praga, 12. februvarija. Včeraj so priredili socijalisti tu velik izgred o priliki izjave soglasja štrajkujočim delavcem. Obkolili so državno pravdništvo, kjer so peli delavsko pesem in pretepli nekega nemškega dijaka.
Moravska Ostrava, 12. februv. (C. B.) Blizu 15.000 rudarjev je na shodu naročilo zaupnikom, naj pretrgajo pogajanja, dokler delodajalci ne stavijo ugodnih pogojev.
Pariz, 12. febr. Vlada je sklenila vporabiti člert 204 kaz. zak., da ž njim izžene iz Francije redovnike, ki bi nasprotovali vladnim naredbam.
Vojsku v .Tužui Afriki.
Minule dni so bili toraj Angleži, kakor je bilo pričakovati, poraženi na vseh treh bojiščih. Buller sc je z izgubo več tisoč mož „povrnil" čez Tugelo, Macdonaldu je general Cronje in nc Mcthucn velel, naj gre nazaj, od koder je prišel, general Gatacre in Kelly-Kcnny se pa tudi gveč skupno ne bojujeta za angleškega orožja čast, ker ju jc spretno razdvojil general Delarey. Sijajne „zmage1(-na celi črti bodo dale Robertsu gotovo potrebni ,,pogum".
Dunaj. 12. febr. Nemški listi poročajo, da. je burski general Cronje pognal Macdonalda v beg. Drugi burski general Delarey je potisnil svoje čete mej armadi Gatacra in Kelly-Kenny-ja ter ju razdvojil.
London, 12. februv. Reuterjev urad poroča iz angleškega tabora pri Spring-lieldu: Položaj angleških čet severno od Tugele je bil nevzdržljiv. Radi burske premoči na holmih na levi strani Brak-fonteina je bilo nemogoče nadalje prodirati, ne da bi bilo treba žrtvovati obilo vojakov. Sovražnik je streljal neprestano na angleške čete. Več strelov velikega burskega topa „dolgi Tom" je padlo v angleško transportno kolono. Štirje so se razbili na Zvvatskopu onstran Tugele. Angleži niso mogli streljati radi obilne daljave. Streljanje iz topov je bilo grozovito. Delovala je vsa angleška pehota, a ni mogla ustaviti burski h topov. V sredo popoludne je sklenil Buller ostaviti prodiranje. Transportna kolona se je takoj vrnila. Po noči je ustavila infanterija \Vaalkranz in se umaknila čez Tugelo.
London, 12. februv. Večina tukajšnjih listov brez ovinkov priznava, da je bil Buller sramotno poražen, le vladni listi slikajo poraz kot navidezen in pravijo, da je sedaj na dnevnem redu le Robertsovo prodiranje v Oranje, Ladys-mith bo potem osvobojen brez posebnih naporov, ker bodo Buri branili le oranj-
sko mejo.
London, 12. febr. Reuterjev urad poroča iz Modder-Rivera 9. t. m.: Združena Macdonaldova in Babingtonova armada se je vrnila v tukajšnji tabor. Prodiranje njunih čet je bilo vspešno (!) v vsakem oziru, akoravno^ ni bilo mogoče izvršiti prvotnega načrta radi težavnega terena (!), kajti sovražnik se je moral umakniti.
London, 12. februv. Zasebnim poročilom o Bullerjevem porazu je posneti, da se je morala napadujoča pehota angleškega desnega krila po trikratnem vročem boju umakniti z velikimi izgubami. — Reuterjev urad dostavlja, da so se Angleži umaknili na svoje prejšnje mesto južno od Tugele.
London, 12. febr. Vojni urad jaTlja, da je v Ladysmithu še blizu 8000 vojakov. Mej temi jih je 8000 vsled bolezni nesposobnih za vojsko. Posadka se hrani izključno s konser-vami.
London, 12. febr. Listi dementu-jejo vest. češ da Angleži obkoljujejo Bure v Colesbergu. Resnica je le, da imajo Buri tam nad 25.000 mož in so dobro zavarovani.
London, 12. febr. Buller baje še četrtič poskusi oprostiti Ladvsmith, vendar se splošno sodi, da nima upanja za vspeh. — Velik del Bullerjeve armade se je umaknil proti Frere, ker se sedaj od tukaj odpošiljajo poročila z bo-jišča. — Zadnji boj nad Tugelo je bil izmed vseh dosedanjih v Južni Afriki najsilovitejši, ker so Buri prijeli Angleže od treh stranij. Princ Kristijan Viktor, pribočnik generala Hilyarda, se je komaj rešil, omamila ga je granata, ki se je razpršila blizo njega. Oddelek angleške armade, ki je bil na Val-Kranzu je skoro do cela uničen. V 12 minutah je meden j padlo 60 krogelj iz burski h topov. Angleži so v največjem neredu bežali čez Tugelo. Angleške izgube še niso natančno znane, vendar se sodi, da znašajo blizo 3000 ubitih, ranjenih in vjetih. ______
temu krasnemu obetanju. Renzo pa reče brzo: „Poguma? pameti? Povejte, povejte samo, kaj se more storiti!"
„Ali ni res", nadaljuje Agnese, „da bi bilo uže mnogo pridobljenega, če bi bila vi dva poročena? Vse drugo bi se uže dalo kako drugače poravnati."
„Gotovo!" reče Renzo, „če bi bila mož in žena ... svet je velik. Par korakov odtod, okolo Bergamo, je sprejet z odprtimi rokami, kdor zna svilo presti. Saj veste, kolikokrat me je vabil moj stričnik Bortolo tja, češ kjer bi našel tam srečo, kakor on. In da ga nisem hotel nikdar poslušati ... kaj pomaga?... bilo je zato, ker je bilo tu moje srce! Ako bi bila poročena, šli bi tja vsi, sezidali si kočico in živeli v miru, varni pred kremplji tega hudobneža in daleč strani od skušnjave, napraviti kako neumnost. Ni res Lucija?"
„Res", reče Lucija, „toda kako ? ..."
„Kakor sem rekla", odgovori mati.
„Pogum in pamet, in stvar je lahka."
„Lahka ?" rečeta zajedno oba, ko je vendar postala stvar zanja tako izredno in britko težka.
,,Lahka, kdor jo zna izvesti!" odreže se Agnese. „Poslušajta me dobro; skušala vama jo bodem dopovedati! Jaz sem slišala od sku-šenih ljudij in sem tudi že sama videla tak slučaj, da pri poroki kurat sicer mora biti prisoten, da pa ni treba, da ima voljo poročiti. Zadosti je, če je zraven."
„Kak('> je s to stvarjo?" vpraša Renzo.
„Čujta in bodeta slišala ! Treba je dveh sposobnih in dogovorjenih prič. Nato se gre h kuratu, katerega je treba nenadoma zalotiti, da ne uide. Ženin reče: gospod kurat, to je moja žena, nevesta pa reče: gospod kurat, to je moj mož! Treba je, da kurat to sliši in da slišita svedoka, in zakon je sklenjen in posvečen, kakor bi ga bil sklenil sam papež. Potem, ko so izgovorjene one besede, naj pa kurat razgraja, kriči, vpije — vse je zaman : vi dva sta mož in žena."
„Jeli možno?" vsklikne Lucija. „Kaj!" reče Agnese. „Ali mislita, da se nisem ničesar naučila na svetu v onih tridesetih letih, predno sta bila vi dva rojena? Stvar je taka, kakor sem jo vama povedala. Neka moja prijateljica, ki se je hotela omo-žiti proti volji svojih starišev, je dosegla na ta način svoj namen. Kurat je sicer pazil, ker je nekaj vohal. Toda onadva sta bila zvita, zalotila sta ga v ugodnem trenotku, izrekla one besede in bila sta mož in žena Seveda se je revica uže čez tri dni potem kesala."
Agnese je govorila resnico, ko je dejala, da je bilo kaj takega možno, pa tudi ko je trdila, da se težko posreči. Ker so se namreč tega načina posluževali sam6 ljudje, ki so zadeli na rednem potu na kak zadržek ali niso dobili dovoljenja, pazili so župniki skrbno, da so se ognlii sili. Ako je katerega res presenetil kak takov par, spremljan od dveh svedokov, skušal se ga je na vsak način odkrižati, kakor Protej onih, ki so ga hoteli prisiliti, naj prorokuje.
(Daljo prih.)
Umrli so:
9.	februvarija. Apolonija Bravbar, hišnika žena, 72 let, Kopitarjeve ulice 2. bronehitis
10.	februvarija. Julijana Mesajedec, p smonoše hči, 1"/* leta, Jenkove ulice '0, vrateniea.
V o t r o š k i bolnišnici:
10.	februvarija. Josip Verhunc, ključavničarja sin, 6 mesecev, jetika.
11.	februvarija. Marija Bončar, pleskarja hči, 2 meseca kronični črevesni katar.
Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. srednji zračni tlak 786-0 mm.				
g Ca« opu--.'A> vari ju	stanje barometra j mm.	Tompe- . ruturft „ ,__. po Vetrori Celzija	Nebo	. JS |Bf 0 «3 9» ►
io 9. zveč. 1 ~2tš-3 i O 7 i si. suvvr | sneg				12 3
17. zjutr. 1 27 1 u!2. po pol. 1 -26-8		10 si vzh. 2 3 si vzjvz.	oblačno C	
11 9. zveč. i 727 2 1 a 0 i si. jug			oblačno	1"
12| 7. ajuir. "|2. pcpol.	727-0 725-6	2 0 1 si. svzh. 3-9l|	oblačno >	
oreuiiju buiupmHi.u[i» oumno ^ 11 . u«.......
Srednja temperatura nedelje 18°, normale: —0
T
G".
Liislk inasto-oklop na barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti le^k. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov. kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko uri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 11-10

Zahvala.
115 1—1
Zahvaljujemo
se prav iskreno vsem, kateri so izražali na kakoršenkoli način tolažeče sočutje ob bolezni I in sožalje ob britki izgubi dragega, nepozabnega nam soproga, oziroma očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Frančiška Bahovec-a.
i Topla zalivala Se posebej prečnstiti duhovščini. gg bogoslovcern na ginljivem petji, vsem darovalcem vencev m mnogobrojnim spremljevalcem blagega pokojnika k posled-I njemu počitku
j V L j u b 1 j a u i, dne 12. februvarija 1900.
116 i-i Žalujoči ostali.
S

Izvežbana svitlolikarica
vsakovrstni ga perila
priporoča se p. n. občins vu. 99 3—&
KoiijuSiie ulice štev. 1, II. nadstropje (Trnovo). J53T Najnižje cene "gs

Jako poceni in pod ugodnimi pogoji MT prodani ""^P®
velik muzikalni avtomat
„Polyfon" i notami
primeren za restavrat#rje, gostilničarje, sploh imeji-telje javnih lokalov.
Ker je avtomat izmed največjih, svira godba precizno, krasno in tako močno, da je uporaben tudi za godbo pri plesa.
Radi primanjkujočega shrambenega prostora prodam ga res po izredno nizki ceni.	74 10-2
Jos. Kolsli*,
trgovec s kolesi tn šivalnimi stroji v Ljubljani, Glavni trg
Vsem Vam. ki ste prišli z'dnjo čast iz kaznt našemu predragemu, nepozabnemu soprogu, oziroma očetu
Antonu Bezlaj-u
ki ste z nami delili žal in bol, ter nam spo-roč li bodisi ustno, bodisi pismeno svoj" so-Ja'je, dalje prečastiti duhovščini in gg bogoslovcern za ganljivo petje, in vsem darovalcem krasnih vencev, izrekamo tem potom najiskrenejšo zalivalo.
Hirati pa priporočamo nepozabnega pokojnika še v bodoče T pobožno molitev.
Žalujoči ostali.
yj m
i
Ovseno pženo, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quaker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo.
b klg. poštni zavojček: kaša in puh K 440, ovseno pšeno in moka K 4'20, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg više (tudi odbrano) dosta ceueje lu sicer od 62 do in 68 h za klg. po daljavi.	110 2G-9
Glavna zaloga Smrečine gorske prodajalne družbe za Avstro-Ogersko:
LEOPOLD HEISS, Dunaj, IV/I, Wiedner Hauptstrasse 56.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—c.
(Dalje).
Mej tem so v Lucijini hišici premišljevali in prerešetavali naklepe, katerih ne smemo čitatelju zamolčati. Ko je odišel oče Cristoforo, molčali so vsi trije nekaj časa. Lucija je žalostno pripravljala obed ; Renzo je hotel vsak trenotek oditi, da bi mu ne bilo treba gledati svoje miljenke, toda ni se mogel prav ločiti; Agnese pa je imela na videz samo te misli, kako bi bolj pridno sukala vreteno. V resnici pa je snovala neki načrt in ko se ji je zdel zrel, pretrga molk rekoč : „Čujta, otroka! Ako imata poguma in pameti, kolikor treba, ako zaupata svoji materi« _ pri besedi ,svoji' se Lucija zgane — „hočem vaju jaz rešiti iz te zagate in morda bolje in preje nego oče Cristoforo, dasi je tak mož." Lucija obstoji; z njenega obraza se čita, da se bolj čudi nego zaupa
12. februvarija.
Skupni državni doig v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, G00 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista NemSki drž. bankovci za 100 m. nem, drž veh
100-— 99-95 99 16 9970 98 75 94-25 126 90 237-50 24225 118-10
20 mark.......... •
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski b&nkovr.i.......
C. kr. cekini..........
Daš 10. februvarija
3*2°/u državne srečke 1. 18&4. 250 gld.. 5"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. 4°,„ zadolžnice Rudolfove žele/., po 200 kron Tišine srečke 4°/,,, 100 gld. • Dunavske vravnavne srečke 5"/„
Dunavsko vravnavno posojilo 1-1878 • • Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4 J0 Prijoritetne obveznice državue železnice . ,	» južne železnice S°l0
j	> juine železnice 5°/u
,	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditno srečke, 100 gld. . . . • • 4": srečke dunav. parobr. družbo. 1UH gltl. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	»
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. Rudolfove srečke, 10 gld.
107-50 96-10 87 60 69 80 101-99 50 395-60 340' — 42 50 23-25 13-50 59
Salmove srečke. 40 gld.
St. Gen6is srečke, 40 gld......
VValdsteinove sre";ke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije unglo-avstrijske banke. 20) gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. \ Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • Splošna avstrijska stavbiriska družbi . Montanska družba avstr. plan. . . • _ Trboveljska premogarska družba, /U gld , Papirnih rubljev 100
Nakup ln prodaja i vsakovrstnih driavnlh papirjev «re«k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Prome.e za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Munjarnicna (telmsKa družna
„M II C t! iS"
L Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
______ii minnunr
iT*~Po1asnUa-»i£vvseh gospodarskih in finančnih utvar*«. ^ o ku^mh^Tdnostih vseh špekulacij,!, vr.dfl.tWh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.
Odgovorni vredmk: l/an Rakuvec.
Tisk ^Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.