Zidarjev in tesarjev ni. Vsaka vas ima svojo gostilno, vsaka gostilna svojega pijanca, vsak pijaneo pa svojo modrost. Pijancl najmanj delajo, a največ govorijo. Kadar so najbolj megleni, takrat najbolj jasno gledajo vse razmere okoli sebe, Ko se jim že jezik zapleta, takrat neusmiljeno glodajo ob razmerah v občinskem uradu, v Šoli in cerkvi. In vedno se najdejo ljudje, ki ppsluSajo pijance in jim verjamejo. Kakor ima vsaka gostilna svojega pijanca, tako ima vsakji dežela tudi svojo liberalno stranko, da gloda ob vsem, kar ]e v deželi dobrega in kar v deželi hrepeni po napredku. Tudi mi na Štajerskem imamo to nesrečo v svoji sredini, leno, zabito in nesramno liberalno stranko, ki živi le od tega, da s slinami svojihi grdih ust onespažuje delo in namere katoliškonarodne stranke. Kdor je zdrav in mofien, se ne da tlačitiod drugih. Tako tudi naša stranka in ž njo velikanska vefcina slovenskega ljudstva ne, Zato se brani proti krivicam v deželi z obstrukcijo. Gnjili in mrSavi liberalizem pa ne razume tega, ker v njem splob ni nobene odporne moci, nobene zdrave sile. Danes omenimo ie eno točko, za katero se tudi gre v obstrukcijskem boju, in o katerem se po našem mnenju med nami vse premalo govori. >To je boj našili deželnih poslancev, da izvojujejo za naše kmečko in delavsko prebivalstvo obrfcne olajšave za zidarje in tesarje. Ako govorijo liberaloi in nemšjkutarji proti obstrukciji, govorijo tudi proti tej veliki potrebi med našim ljudstvom. Na deželi danes pi dobiti zidarskih, tesarskih, kampose&kih in studenSnib. mojstrov.. In vendar po obrtoem zakonu ne sme kmet že skoraj malte vreči na zid, ne da bi mu poslal zidarski mojster nafirt in svoie delavce. Zidave, prezidave in poprave pridejo kmetu vsled tega strašno drago, ali pa so mu popolnoma nemogoče. Državni obrtni zakon omogoSuje sicer olajšave za kmeta in za zidarje in tesarje na kmetib, toda deželni zbor in odbor morata v to dovoliti. Stajerski deželni zbor je sicer že v to dovolil, a odbor noče nič slišati o spremembi. Vrbu tega pa je še tudi deželni zakon ravno glede zidarjev zelo neroden, ker tudi zahteva mojstre. Slovenski poslanoi so zahtevali obrtnili olajšav za kmeta glede zidarjev in tesarjev v prid kmetu, pa tudi vsem zidarskim in tesarskim obrtnikom po deželi, ki so sedaj tolikokrat kaznovani vsled ovadbe mestnih zidarskib in tesarskib mojstrov. Tako se boj naših poslancev raztega na vse mnogovrstne zaliteve slovenskega ljudstva, in le norec ter izrazit peprijatelj kmečkega napredka se moreta teniu boju upiraiti.