r, Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Listislovensfeihidelavcev T Ameriki. Hm largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers. 11 TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered is Second Class Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Congreis of March 3, 1870. NO. 60. — STJ3V. 60. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 12, 1924. — SREDA, 12. MARCA, 1924. TELEFON: C0RTLANDT 1871. RAZVOJI V PETROLEJSKEM ŠKANDALU Sedaj pravijo, da mora biti konec vseh nadaljnih razkritij. — Tako republikanski voditelji kot voditelji demokratov se boje, da bi se preveč ne izvedelo. — Preiskava bo baje že v dveh tednih zaključena. — Zapo-četo delo na Havajskem otočju je treba dovršiti. Washington, D. C., 13. marca. — Tako med voditelji republikancev kot voditelji demokratov je opaziti lirepe-m'lijo po miru. vsaj v kolikor pride vpoštev petrolejski škandal. Dor i m so demokratje izprva pozdravili vsako novo razkritje s kraki vesolja, so postali precej redkobesedni po pojasnilih glede odvetniških pristojbin McAdoo-ja. Vsi možje v visokem svetil obeh zbornic so prišli sedaj polagoma do prepričanja, da bo škandal pravzaprav škodoval obema strankama in da bodo imeli od tega dobir rek le radikalci ali naprednjaki. Vsled tega skušajo sedaj najti pot, kako zaključiti preiskavo na dostojen način. To si žele še bolj raditega, ker izvajajo po mnenju nekaterih opazovalcev razkritja slab vpliv na trgovske in industrijal-iie posle dežele in ker se skuša na vsak način ohraniti sedanjo prosperiteto. Najnovejša poročila glede petrolejskega škandala so naslednja: Demokratični senator Walsh iz Montane, ki igra glavno vjogo v petrolej ski preiskavi, je izjavil danes, da upa. da bo preiskava v dveh tednih zaključena, čeprav je priznal da lahko nepričakovani dogerdki podaljšajo preiskavo. V zvezi s petrolejskim škandalom so naslednji do-crodki. Mornariški tajnik Denbv je definitivno odstopil. Oba posebna pravdnika vlade, Atlee Pomerene in Owen Robert sta se odpeljala v Wyoming, kjer bosta v četrtek predlagala ustavna povelja proti nadaljnemu izčrpavanju petroleja na Tea Pot Dome petrolejski reser-vaciji. E. Tj. Dohenv je ponudil dva milijona dolarjev za nadaljevanje graditve petrolejskega bazina v Pearl Harbor, Havajsko otočje, z izjavo, da je to potrebno za narodno obrambo in da bi bila že skoro dograjena kon-šlri/keija izgubljena, če bi se načrta ne dovršilo. sic TRANSIT MUNDI. GLORIA Dunaj, Avstrija, 10. inarcn. — V dunajskem flvoreu .so namerava RDEČA ZASTAVA RIMU. VIHRA V VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. ZRAKOPLOV, KI BO POLETEL KROG SVETA. SV« « "" v i - -.i .T JS«^ ^ J. S „ PODADMIRALNAPADEL SUHO POSTAVO Poveljnik brooklynskega Navy Yarda je napadel Volstead postavo ter rekel, da je neizvedljiva. — Policija, prohi-bicijski agenti, odvetniki, in sodniki, vsi ti skupaj ne morejo ničesar opraviti. — Neovirano delovanje but-legarjev. — Krive niso niti krajevne oblasti niti policija. • Rim, Italija, S. marca. — Rdeča zastava sov.jet.ov je danes pr- list.inoviti velika restavracijo, s vikrat zaplapolala v Rimu po o-kav^toeem in konditorijo in to dobrenju Italijanska-m»skopra tr- novo podjetje naj bi nudilo priliko, da so proda še obstoječe zalo po nekdanjih cesarskih kloti. Trgovsko izkoriščanje dunajskega dvorca, ki so je pričelo z otvoritvijo tunelne pasaže in tr-provin. ni zsulelo na j>olno od ob ravan jo starih Dunajčanov. Golovi deli dvorca služijo se. daj kot stanovanja za silo, čitalnico. galerije in zborovolni pro-.stori za razblične organizacije. Oledo vsepa »epa jo pisal prod kratkim neki dunajski list: — V Nemčiji so postopali do sedaj še precej spoštljivo z zapuščenimi kraljevskimi in knežjimi dvorci in poslopja se jo uporabljalo za muzeje ali v slične svrhe. NTa Dunaju pa je očividno mero-dajno vprašanje denarja. Že precej časa zasledujejo na Dunaju namen, da se trgovski izkoristi starodavni dvorec- Prvi korak v tej smeri je bil storjen, ko so iz-premenili tunelsko pasažo, vocle-čo skozi starejši del dvorca, v celo vrsto prodajalen, katere je dala vlada v najem privatnim podjetnikom. S tem pa stvar še ni bila končana. Sklenjeno je bilo, da se da v najem celo pritličje krasnega krila nove palače, v katerem je stanoval prestolonaslednik Rudolf, v restavracijske svr-bhe. Namerava se napraviti tam tudi kavarno in konditorijo. Očividno sc računa s tem. da bo najemnik prevzel tudi še obstoječe zalope cesarskih kleti, ki vsebujejo izbrano plemenito pijačo in da bo skušal te zalope dobro prodali, posebno senzacije željnim tnjcem. Ostali prostori dvora ne bodo namenjeni trgovskim svrham. Krila dvora so dotločena za raz-save sir k in naravoslovskih zbirk. Krasni spremni (prostori v prvem nadstropju bodo izpreme-njeni v čitalnice ter bodo služili narodni knjižnici kot dodatni prostor. Naj v iije nadstropje pa povinskepa dogovora. Novi ruski sovjetski poslanik Jordanski jo zasedel palačo nekedanjepa carskega mskepa poslaništva. Takoj nato jo bita razohpšona raz balkon rdeča sovjetska zastava, kije vzbujala vos dan veliko pozornost prebivalstva. V palači je biLo dosodaj dosti družin ruskih bepuncev. STAVKARSKT IZGREDI V BOMBAYU. Bombay, Indija. S. marca. — Štirje civilisti so brli ubiti in pet nadaljnih je bilo močno poškodovanih, ko je streljala policija na razgrajajoče istavkarje bombažnih predilnic. Pozneje je bilo poklicano vojaštvo, ker so se oblasti bale nadaljnih izbruhov. Odkar je izbruhnila stavka, se je pripetilo dosti požigov. V enem okraju so stavkarji zažpali 2000 zavojev bombaža ter kamenjali skebe, in ljudi, ki so hoteli rešiti blapo. Stavkarji so tudi napadali železniške vlake. BRANIL JE ČAST SVOJE ŽENE Toronto, Kanada. 8. marca. — Viljem Steadman je izjavil danes da je ustrelil Ilerberta Mac-Lura v namenu, da ohrani čast svoje žene, katero je slednji baje nadlegoval. Poučeval je otroke podbo, in ko je bil v hiši pri pouku, se je baje nespodobno obnašal napram hi»ni gospodinji. bo prepuščeno znanstvenim in finančnim društvom. Če bodo vsi sedanji načrti izvedeni, bo rsebovad dunajski dvorec, kaj mešano družbo in uresničil se bo stari izrek: Sic transit gloria mundi. (Tako mine slava sveta). Slika nam predstavlja ameriški bo spomladi udeležil poleta v fštv. 2, ki s armadni zrakoplov fsrv. 'i, ki se krop sveta. Slika j«" bila vzeta na Clover Field pri Lo.s Ango los, Oal., kjer se bodo zrakoplov-ci dvignili. Polet b<> vodil major F. L- Martin. DRŽAVNA DELAVSKA POSTAVA JE USTAVNA Najvišje sodišče Združenih držav je razsodilo, da je ustavna delavska postava iz leta 1917, ki omejuje ure za delavke. Washington, D. ('., 11. marca. Najvišje -sodišče Združenih držav je včeraj odklonilo priziv Jo-sepha Radice, restatvraterja iz Buffala +er s tem vzdržalo ustavnost nrwyoirske državne delavske postave iz leta 1917, v kolikor se tiče postava ur in časa uslužbe-nja žensk. Rad ice je bil v Buffalo spoznan krivim/ ker je dovolil ulužbenje natakarice po deseti uri zvečer. Vložil jo priziv proti postavi na temelju, da krši štirinajsti amendment k zvezni ustavi, ker omejuje prostost sklepanja kontrak-tov-jned. odraslimi. Sodnik Sutherland, ki je podal mnenje najvišjega sodišča, JAPONSKI POSLANIK PROSLAVLJA AMERIKO Japonski poslanik je proslavljal Združene države radi pomoči, katero so nudile Japonski tekom zadnjega potresa. Masanao Ilanibara, japonski poslanik, je imel na letnem banketu Japoonske družbe, ki se je vršil v hotel Asto-r, govor, v katerem je slavil velikodušno pomoč Amerike ob času velikega potresa toT hitro pod pisanje zadnjega japonskepa posojila. Vse to je napravilo upoden učinek na odnosa je med Ameriko in Japonsko. Izza Avashingtonske pogodbo, — je izjavil poslanik, — sta ta dva dogodka bolj k< t kaj drugega ojačila vezi prijateljstva med obema deželama. Vprašanja priseljevanja se jo dotaknil poslanik le površno in le v splošnem pogledu. — Nočem lia- je rekel, da ni postava neprimer-• migniti na sedanji zakonski osmino samovoljna v omejevanju {tek v kongresu, ki se tiče prise-prostosti sklepanja kontraktov. jljevanja in razumeli boste takoj Newvorska delavska postava ■ stališče .ki som ga zavzel v tem izključuje iz svojih določb žen- oziru. Najti je gotove stvari, o ske zaposlene v restavrantih kot katerih no morejo zastopniki tn-pevke in igralke, kot garderober-f jih narodov razpravljati javno ke ali nslužbene v kuhinjah bo- ali privatno, razven s pristojnimi tolov in restavracij. Sodišče je j oblastmi. razsodilo, da ima država pravico J — Celo v najbolj oddaljenih o-določiti, do kakšnega obsega naj krajih je danes komaj mogoče bodo zaposlene ženske, kjer pride j najti .laponea. ki l»i no občutil vpoštev prašanje njih zdravja in ! hvaležnosti vspričo velikodušne dob rob i t a- pomoči. k.itero jo nudila Ameri- Pravorek se tiče le one sekcije ka težko prizadeti deželi, — je re-postave, v kateri se glasi: ! kel poslanik, govoreč o pomožni — V mestih prvega in drupe-J akciji ob priliki potresa. — Ilva-ga razreda ne sme biti uslužbe-1 ležnost naroda je bila zopet vzbn-na nobena ženska v starosti natl j jena in to predstavlja naravnost šestnjast let in nobeni ženski se blagoslov te drugače tako strašno ne sme dovoliti, da bi delala v ka-f katastrofe. kem restavrantu več kot šest dni ali štiri in petdeset ur na teden in ne več kot devet ur na dan, ali pred šesto uro zjutraj ali po deseti uri zvečer. Najvišje sodišče se je pečalo včeraj z nadaljnim slučajem, ki se je tikal New Yorka. Consolidated Gas Company je namreč pobirala višje pristojbine tekom njenega boja za višje pristojbine za dobavo plina. Tozadevne s vote je sodišče zadržalo in sedaj jo odločilo najvišje sodišče, da lahko kom pa ni j a porabi ta denar v svoje svrhe. TURŠKI PARLAMENT JE KA LIFAT — PRAVI KEMAL. London, Anglija, 10. marca. — Predsednik turške republike Ke-mal paša je rekel: Kalifat smo odstavili- Repre-zentant vse turške moči je turški parlament. Turški parlament bo opravljal tudi delo kalifata. DELO REFARACIJSKIH IZVE DBNCfcv. Parit, Francija, 10. marca. — Delo reparacijskih izvedencev je pričela boljše napredovati kot dosedaj in poročilo komisije bo kmalu predloženo zavezniškim vladam. — Denar in materijal bo^ta kmalu porabljena, a ostala bosta razpoloženje in čustvo ki to sta dva elementa, ki spravljata narode skupaj z vezmi prijateljstva in bratstva. — Uspeh posojila, — je izjavil poslanik, — priča o praktičnem načinu ameriško vero v Japonsko. . • — Za Japonsko ne prkle toliko vpoštev vprašanje, če sme poslati par več priseljencev v Združene države, pač pa princip, če bo upoštevana kot narod ali ne. Henry Taft. predsednik Japonske družbe, se je zavzel za konferenco, ki naj bi uravnala priseljeniške in druge probleme, v interesu Japonske in tudi Združenih držav. PREMIRJE MED ŠPANCI IN MAR O Č ANI. Madrid, Španska. 11. marca- — Zadnja bitka med Spanei in Ma-ročani se je vršila d^e 7. marca. Pri tej priliki so izgubili Maro-čani 320 mož. Vsled neprestanih nalivov je bilo treba vojaško akcije prekiniti. DOSEDAJ SO NAŠLI 87 TRUPEL Castle Gate, Utah, 11. marca. I>o devetih dopoldne so prinesli ŠKANDAL V VETERANSKEM URADU. Slika nam predstavlja kongresni-ka Johna \Y. Langleya ter Fre-dericka Zihlmana, katerega dolže. da sta si prisvajala denar. namenjen veteranskem uradu. — Oba poslanca <,d!oč-no zavračata te obdolžitvo. Potem ko so je zaman poslužil vseli mogočih sredstev, katera nudi Volsteailova postava, da iztrebi butlr-ranje v bližini brooklynskega Navy Yarda, je prišel pod-admiral Charles R. Plunkett do prepričanja. da je Vol-steadova postava mrtva črka in da je ni mogoč«? izvesti. To je izpovedal v policijskem glavnem stanu, pred prvim pomožnim policijskim komisarjem Leaebom. Pretekli teden je I>i 1 zopet uveljavil svoj ukrep, da ne smejo mornarji in mornariški vojaki postopati krog prodajalcu v bližini Navv Yarda in da ne smejo hoditi v trgovine. Podadmiral je rekel, da je najprvo razpravljal <» ]k.»-ložaju s policijskimi kapitani in nato s komisarjem Enriglitom. zveznim pravdnikom ter zveznimi prohibi-cijskimi agenti. Arsi skupaj ]>a niso mogli ustaviti delav-osti but lega rjev. Nato je sklenil izstradali prodajalce žganja s leni, da je ustanovil gotove zone, v katerih se ni smel muditi no-ben mornar ali mornariški vojak, ki je bil na dopustu. Odpošiljal je tudi patrolc. da izvedejo njegovo povelje. Januarja meseca je razveljavil svoj ukrep, da da novo organiziranemu posebnemu oddelku komisarja Enriglita priliko dobiti odloke proti beznieam ter jih zapreti. Ta poskus pa se ni posrečil, in ukrep podadmirala je bil zopet uveljavljen. "Imel sem napačni vtis," je pričal, "da je mogoče zapreti te prostore, če dobite dokaze proti njim. Od takrat naprej sem prišel do zaključka, da je edina pot. kako napraviti konec počenjanju teh ljudi, zadržali mornarje izven dotičnega ozemlja." Podadmiral Plunkett pa je rekel tekom pričevanja povsem odločno, da ne dolži niti policije, niti nobene druge krajevne oblasti. "Vi ne morete izvesti te postave v sodiščih," je izjavil. "Moja teorija je, da naj se razveljavi postavo ter uveljavi drugo, katero bo mogoče izvesti. Ce bi vsi odvetniki in sodniki v New Yorku posvetili ves svoj čas tekom enega leta vprašanju proliibieije, bi ne mogli po mojem mnenju niti za en las izpremeniti tozadevnega položaja." VENIZELOS TE ZAPUSTIL~ VON KAHR JE PRIČEVAL V HITLERJEVEM PROCESU Pravi, da ni imel nobenega stika s fašisti. — Niti generala von Lossova nilti Kahra niso zaprisegli. — Za obstoj države je edinost prvi pogoj. Monakova, Bavarska. 11. marca. — Bivši bavarski diktator von Kahr je danes nastopil za pri-eo v proeesu proti Hitlerju in Lu-dendorlTu. Sodnijska dvorana je bila nabito polna. Vse je bilo uverjeno, da bodo Kali rova izvajanja odlo-eila konee proeesa. Von Kahra niso zaprisegli. Tudi von Lossow ni bil zaprisežen- Najprej je poročal o svojem delovanju, ko je bil državni komisar meseca septembra preteklega leta. Ponovno je poudarjal, da morajo biti nemške države edine, če hočejo, da bo Nemčiji zasipruran obstanek. — Po mojčm mnenju — je rekel — je bila HMlejreva agitacija napačno zasnovana. Pa tudi če bi bila prav zasnovana, bi ne imela nobenega uspeha. Bivši bavarski diktator je svo'-jo izjavo čital. Državno pravdni-štvo je bilo odločno proti temu. toda sodišče ni hotelo ujrodbi zahtevi državnega pravdnwtva. reševalci na površino 89 t m pel premoga rjev. ki so postali žrtev eksplozije, v rovu Ptah Fuel Company. Najforže ni noben iz-med 173 majnarjev, ki so bili za časa eksplozije v rovu, ostal živ. Osemnajstih trupel dosedaj že iso mogli identificirati. GRSK0. Atene, Grška. 10. .marca- — 1'rejšni ministrski predsednik Venizelos, kojejra zdravstven*« stanje se je zelo poslabšalo tekom njegovega zadnjega bivanja na Grškem, ko je skušal uravnati zapleteno politične razmere v deželi ter določiti bodočo vladno o* bliko v Grški, je zapustil Atene. Glasi se, da je odpotoval v Pariz. Politični' položaj, kompliciran vsled resignaeije kabineta Kafa-narisa. je postal bolj urejen ter se pričakuje, da bo že jutri sestavljen novi kabinet. BARONICA ROTHSCHILD UMRLA. JE Berlin, Nemčija. 10. marca. — Danes je umrla v Frnnkfurtu baronica Rothseild, vdova barona Karola von Rotschild, iz znane nemško-židovske. finančne družine. DEMONSTRACIJE PROTI IR-SKEMU PREDSEDNIKU. Dublin, Irska, f). marca. — Danes je nastopil na nekem zborovanju predsednik proste irske države. ; 'osgrove. Ko je pričel govoriti, so ga študentje izžvigali. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom naii bank« izvršujejo s&nuljiro, hitro in po ^»nfc Mnah: Dmu to naio cen« iMtd«; JUGOSLAVIJA BacpoHlJa na »dnje pofite In lapUCuJe "Po«tnl Okorni aavod- In "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranja, Celju, Mt rlboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pa« aa hitro lspIaCilo najugodneje. 1000 Din....... $13.50 2000 Din....... $26-80 5000 Din.......$66.50 »•rl nakazilih, ki znaiajo m»nj kot an tlao« ainarj«« p.lunlmo pomm m II c*ntov a« poitnlno In drug« atroifca. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI: Baspoffllja na aadnje poflte ln laplačaj« "Jadranaka banka" v Trmtm Opatiji ln Zadrn. 200 lir ................$ 9.70 300 lir ................$14.25 500 l»r ................$23.25 1000 Vr ................$45.50 Prt nakazilih, ki snaftajo manj kot toa Ur r.tunlmo mm] pm IB Mfrtn za poatnino in druge atroike. Mm peftujatre, ki prisegajo zneeck pel Oso« ffinarjer sU po ira tM Dr dovoljujemo po aMgofcieetI ie poeebnl popust. Vredno« dinarjem ln liram sedaj nI atalna. menja ee T«*kral in nepH-Cakovano; la tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprcj. Ragonamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Glede Izplažil t a^eričkih dolarjih glejte poseben oglas y ten Ustm. Denar nam je poelatl najbolj« po Domeetie Money Order all po New Tork Bank Draft. FRANK SAXSEB STATE BANK 0 Oorttaidt Street t«i.: cortiane« «v Hew York, H. T. Glavno seetopoištro Jedr&nftke Bank. GLAS'NARODA 12 MARCA 1924 "GLAS NARODA" ItLtVBNK BA1LY1 6wn«4 and Publish«« bf ■lOTtDia Publishing Comjaaj; prPlANK lAKtfn, Fr«*lf«a1. M -Corporation) LOUIS BENCOIK, TMOBfl Plača of Bualn««« mt th« Corporation and Addmi« of Abeva Offletrat m Cortlandt »traat. »orough of Manhattan, Wow York City, N. V. "Q LAS NARODA" (Volco »f tha Poopl«) I—uod Kvory Pay Exc.pt Sunday ond WolMwya. ka ao lota valja I lat la Canada v Kit pal lata ..... Ca *atrt «ata .... za Ameriko ...m $3.00 Za New York ca lala lat« ......... tT.i Za pol lata ..................................WJ Za lnozamatvo «a eala lata <>(vm IW t13« Za pol leta .< Subacriptlon Yearly »C.06 Advertlaoment on Agreement. **a»oa Naroda** tehaja vaakl dan Izvmnil nedetj In praziflkav._ L>v»lal kres podptaa Ln oabenosti ae ne pri občujejo. Denar saj aa blafOTCu Bljeti pa Money Order. Pri spremembi kraja naročnlkcrr. prosimo. da m tadt pre] in J o bUTalliCo naxnn.nl, da bltreje najdemca naalovnlka. "O L A S NARODA" Borough of Manhatttan, NM Ytfk, PL V, Telephone: Cortlandt MM NA OLTARJU DOBIČKA Y Ic-mih ]m»i»rilili koi*pora<*ij, ki navajajo dobičke in dividends za tokore leto, ne najdemo nikdar poročil i_i udov in življenj, katere trpe delavci v proc-e- kn pruizv.i jajo te veliko dobičke, te velike divkiende v.i\ l n »se. Ameriški jnemogar je skoro trikrat tako produkti-vcii k«it je itjcjiov najbližji tekme<" na tem polju, aii^ie-:ki ]»r(Mii<»ii*;ir. Ameriški preiungar je dosti več trpel kot nj«'U"V angleški tovariš glede eene, katero je plačal za rvo-jo uspešnost, ki je prinesla delodajalcem velikanske dobi -kr- i cm- lioi-endne dividende. Tekom preteklega leta so bili ubiti skoro štirje pre-i .i-vai-ji za vsakih milijon ton, katere se je izkopalo. Leta 192.'» ?<• bilo ubitih 2452 premogarjev, ko so ko-piili pivinog in dividends za svoje delodajalce. Soglasno s poročilom rudarskega urada Združenih or/.av j<* l»iio 1<> :>25) smrtnih iK^iesrečb ]>oslediea vzrokov, katerih ni mogoče dognati. Vse druge izgube življenj so bile posledica posipov stropa 111 premoga, nesreč tekom prevažanja in eksplozij premogovnega prahu. Vse to je mogoče kontrolirati s }>oinočjo modernih varnostnih sredstev ter boljših delavskih pogojev. Xaši j>1-^11 logarski »nagnati pa so strašno počasni pri uveljavijeiiju varnostnih odredb. Take varnostne odredbe bi oČividno skrčile dobičke in dividende. lT veljavi jen je takih varnostnih odredb bi pomenjal kršenje etike velikega biznesa. Vsjn ičo vsemogočnega dolarja kapitalistov sta življenje in varnosl delavcev brezpomembna in ničeva. NEVAREN PREDLOG Ekonomske razmere mogoče pospešujejo gotove omejitve priseljevanja v Združene države. Ni pa treba pri lom nobene nečlovečnosti napram priseljencem, nobenega žaljenja časti in nobene okvutosti, kakoršno uveljavljajo sedanje postave. Položaj bi se prav nič ne izboljšal, če bi določili kvoto priseljencev iz vsake države na dva odstotka, na temelju ljudskega štetja iz leta 1890, mesto treh odstotkov na temelju ljudskega štetja iz leta 1910, ( e določa predlagana postava izrecno, da je treba izključiti Japonee tudi od dveodstotne kvote, se strinjamo z mnenjem državnega tajnika Hughes, da je nepotrebno valjenje ponosnega in zmožnega nar^a. Državni tajnik Hughes je rekel, da bi bilo pod predlagano dvoodstotno postavo dovoljeno priseljen je le 246 Japoncev v enem fiskalnem letu. Califomijski kongres-nik, ki je rekel, da bi Japonci preplavili celo Calif orni j o. če bi se postopalo žnjimi kot z drugimi priseljenci, govori ali bedasto ali pa ima skrajno slabo mnenje o svojih rojakov v Kaliforniji. Ce je ta mala peščica letno priseljenih .Japoncev tako nevarna za Californijo ali kak drugi del Združenih držav, je skrajni čas, da opustimo svojo baliari-jo. Povsem nesposoben narod smo, če ne moremo kljubovati taki nevarnosti. Kongres in drugi zagovorniki nadaljnih omejitev priseljevanja govore izključno le na temelju predsodkov. S tem, da žalijo japonski narodni ponos, ustvarjajo dosti večjo nevarnost za našo trgovino in pozneje za naš mir kot bi jo moglo ustvariti 246 japonskih farmer je v vsako leto. Dopis. Rock Springs, Wyo. Oil nas jo res zmeraj kaj poro-rati. ker vodno kaj žalostnega pripeti, kaj veselega pa le malokdaj. I>ne 28. februarja je v enem tukajšnjih rovov ubilo rojaka Valentina Potočnika. Nesrečnež je bil komaj 20 let star. Delal je al ga je naš gospod župnik Anton kifrer in opravil imdlitve za pokojnini. Pogreba. se je udeležHa malone vsa naselbina, kakor tudi Hrvatje, ki so se udeležili z zastavo Nar. Hrv Zajednice, ter lokalna aiuija United Mine Workers of America. Pokojnil«; je bil dober mladenič in se je zanimal za napredek in izobrazile naselbine. Bil "je izzvrstesi ipralee pi-I klubu in ravno pri predstavi v soboto 1. marca imel bi igrati ulogo Žlindre »pri igri "Tirat Sokol", toda neizprosna usoda je odločila drugače. Naj v miru počiva! Dragega ni vredno poročati, ker pri starem jo vse, kar pa je. že drugi pravočasno aporoče. K—. Novice iz Slovenije. Ustreljen v levo roko je bil delavec F?lip Raikovee iz Litije. Ko je stopil iz domače hiše na prag, sta pri-si a mimo dva neznanca. Eden je sprožil samokres in ga težko ranil. Rakovee je bil prepeljan v\ bolnico. Bitka na Trebeljnem. V nedeljo 17. februarja je bila na TVebeljneni pri Mokronogu prava bitka. Taniosnji čevljar, ki ima tudi gostilno, je v prepiru s svojo ženo prišel do zaključka, da je naj pripravnejše, ako jo nekoliko "pre,rahlja". Gostje in tudi dva njegova pomočnika so seveda priskočili ženi na pone 11. februarja je bi'lo v Ma-liboru vlomljeno »pri Simonu Ke-nartu na Ivoivaski '-esti. Vlomilci s> odjnesili blaga in denarja v skupni vrednosti P> dinarjev. Istega dne je bilo tudi vlomljeno v f! snovanje višjega paznika Antona. Sotlerja- na okrožnem sodišču ;n je bilo temu odneseno za 50,000 zlatnine, perila 111 obleke. Mariborska polieija je ai'etirala Martina Wapotnika in znanega vlomilci Jožefa Pečalia, ki sta v družbi k'>maj iz zapora izpuščenega Re- marja izvršila vlom v omenjeno :1a-novanje. Rem ar je pobegnil, o-siala dva sta bila oddana sod>,ču. Tatova smola.. Zidar Jakob Lenarčič iz Šniart-nega eb Savi se je pripeljal s ko-M-som po opravkih v Ljubljano. Ivo se je vračal v nedeljo 17. febr. zvečer domov, je skočil za hip v gostilno Ootič na Martinovi cesti In prislonil kolo zunaj pred vežo. To priliko >pa je porabil neki neznan "kolesar" in mu kolo odpeljal. Pol ure nato je že drved na kolesu naravnost v smeri jpvUii s'martnemu, koder m a je kakor nalašč prišel nasproti stražnik, ki ~e je mudil tamkaj v gotovih po-»llli Ko je tat opazi 1 v temi prihajat: stražnika, se je taker ustrašil. je kolo popustil in izginil čez oolje v temo. Stražnik pa je kolo »dpeljal v Ljubljano, koe ne aLi i brez vzroka nevolja meti liudstvom. Prejšnje šolsko leto so bil'i c.tro«ei frtroaio kaornovjuii za vsako zamudo, komu gre pa sedaj ♦rraja za to brezbrižnost 1 Izkopana je bila iz groba Alojzija Ahlin, gostilni« arka na Jezici, ki je pred nekoliko tedni umrla. Sumničili so njenega s;»proga, da je on za-kri,vil njeno >inrt Pri ra-ztelesenju zdraviiiikih mi je pa dognalo, da umrla ni imela 11 i kakih poškodb in da ni umrla nasilne smrti. Nesreče. Šestletna Anica Kosec iiz Trbovelj se je igrala z očetovim revolverjem. Pa si* je sprožil in zadel deklico v trebuh Pri Medvodah je šel ne 15. fel>ruarja j" nmrl vele-posesfnik Fridvrik Ltili v Ptxlleii-niku pri Piuju. Kristanu Kacafuri. trgtw<-n v Er.žni dolini, je p . 1-"um sečni težki bolezni umrl njegov dveletni ^ in ko Aleksander. Dne 17. februarja je nenadoma runil v Mariboru višji pisarniški oficijal okrožnega sodišča Mi-lo« Wulte. Isti dun je umrl tudi profesor Glasbena Matice Poginil Gre gora. Umrli so v Ljubljani: T>ne 1-J. februarja: Marjana Ve-ver, mestna uboga, 84 let. — Elizabeta Kunrp. sobarica, 41 let. lan IvanuŠ, trgovčev sin. "j mese- l^o1 14. febr : Neža Wio\ša. mesarjeva vdova. 7S let. — Marjete Kalinšek. bivša kuhariea. 7S 1. — Terezina Klsiier. zuisebnica, 74 let. — Katarina Prenirou. zasidinJ-ea. 74 l^t. — Anton Kovič, tovarniški delavec. "28 let. Dne 35. febr.- Avrelij Zebokin. delavec. 24 let. — S. Marija El]>i-dija J o še. usmiljenka, H let. — Marija Terezija Mezgolits, vdova umet. vrtnarja. GO let. — Marija Koprivnikar. zasebnicn. 72 let. — \ntonija Svetek, žena uinir. rač. ravnatelja. 74 let. Dne 1C. fel.r.: Antonija Kovač, gostihričarka in hišna posestnica, ler. — Janez Pirnat, oličinsiki »h-% 8o let. — J v. Južina. stroj-nilv v pokoju, -°>7 let. — Josipina M oran. trgovsk.i nastavi jenka. 18 let. — Janez Štrus. mestni ubo^i, 78 let. Dne 17. febr.: J osa p Svete. Siin pekovskega pomočnika. *) let. Dne IS. februarja: ilai-dja Ambroži«-. okrajna b-ihiea, -)7 let. Dctomor v Dobrenji. 1 Dietna Eliza'bcta M., i>osestni-.ška hči iz Dobrenje pri Mariboru, je imela z domačim hlapcem lju-havno razmerje. Dne 14. februarja je porodila živo dete ženskega Kpola. I>a bi prikrila ^vojo sramoto, je sklenila otroka umoriti. Kot .ie sama izpovedala, je otroka sama krstila, m i dala ime ^liieka m ga nato udarila s pestjo enkrat po levem in enškrat po desnem sencu. S" tem udarcem mu je zlomila desno temenico, nakar je nastopila pni detetu obširna notranja krvavitev ter povzročila takojšnjo smrt. Sodna komisija se je d-ne 18. februarja podala iz Maribora na lk»e mesta. Nepoštena natakarica. Gostilničarka Jea'ica Putrich na Dolenjski c^st.i v 1 jubljani je opazila v nedeljo 17. febr., da ji je zmanjkalo iz predala 1000 dinarjev. Osumila je takoj svojo nata-kair ico Ano Vi rt h, ki je pmznala, da ie izvršila tatvino Sploh je bilo v zadnjem času pri Putrieho-vih izvršenih več tatvin. Tako je na zagoneten način izginilo 750 Din, nekaj zlatnine in perila. Teh tatvin je i.sto tak o osumljena Vir-thova, ki je bita oddana sodišču. Peter Zgaga 3ug0slxiuoložaj v Washing-tonu. Še nikdar st^ ni tako rafinirano mazalo z nerafiniranim jietrole-jem kot je mazala republikanska gospoda, pa bo kljub temu republikanska clza tako temeljito obtičala a' blatu, da je ne bo moč izvleči. * * * Nekateri starokrajski li>ii so začeli ponatiska.vati posamezne odstavke iz moje kolone. Prijatelji mi pravijo, da zato. ker so dobri. Jaz. ki sem skromen človek, pravim, da zavoljo tega. ker <>b sklepu li-4:i urednikom marsičesa manjka. Pater Koverta bo trdil, da zr,-tegadel. kar jili je obsedel tisti hudič kot je mene. * Vse je dobro v Sloveniji in Hrvatski. Samo cene vinu so v primeri s plačami precej visoke. Zato si-punta viuažejen nar »m l p<» vinorodnih krajih. R<-Igra j ska ne-odna skupščina naj sprejme jiostavo. o dolgotrajnem pogovoru se je hotela hčerka še enkrat prepričati ter je vprašala mater: — Torej, mati, vi res pravite. > težavo pobirala sv je rojili, da je boljše. Če ga ne vzamem? j 'n trila razbito kolo. — Saj ti rečem, da je boljš .! >:ij ti pravim, da ga ne vzemi. tono»g«vaiije vojnih oškodovan- i cev Ker če bi ga hotela vzeti in hi g;i j r.-s rada imela, bi sploh mene ne V. ini f škod-^vanei mrmrajo prerašča Z.-1 svet. I!:?(kti n^rsikatero šikano. toda to * # ž" jisenc^li, k< b'^ vsaj nekaj 'dosegli. Toda kot lačni volkovi so Sila je najhujša postava. 1 sp;.yvi{i ra/lli ..r,.„|li(.(ill-- na(1 Postava je najmdejša sila. , ljudstvo in ga okušajo - " ' ; pehariti pri \-vaki priliki. Tako i ! ICatai. Sfhttoia | * l Inkorpcrirana J. 3 90 ' j «N Qraal It »J Nadzorni otfbor: ANTON SBAflNIK. Room SOS Bak«vaU Bld«^ W. DUnoil iM Streets, Pittsburgh, P«_ MOHOR MLADIC, ltM W. IS 8trs«t. Cfeleaco, m. FRANK BKRABEC, 4121 Waaklnffton Street, D«nv«r, CKt Porotni o4bor. LEONARD SLABODNTK. Bo« ®Iy. Mlnn. GREGOR J- PORENTA, SI« Steveueon Bid«., Puyalla*. WaalL FRANK tO RICH. «217 Bt. Clair At«., Cleveland, O. Zdruiavalnl odber: ▼ALSNTIN FTRC. TSC London Rd., N. X., ClrvtkB«, fi. PAULINE ERMEN'C, SSS Park Str., Milwaukee, Wla. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avanue, Pueblo, Colo. ANTON CEi^AEC, MS Market Street. Waukecu. HI. --Jednotlso arafiao Blaallo: "Glaa Naroda". • ■ Vae atTarl tikajoče m uradniU »dtT kakor tudi Aacarne potlljatT« ■a] se pošiljajo na rlamega tajnika. Vae pritožbe naj •« poillj«. na pred-aadnlka porotnega odbora. ProSnje sa sprejem novih ilanor te boInlUca spričevala naj Be poSlIJa na vrhovnega wlraviilka. Jugroalovaneka Katollčka Jed nota ee pri poro C* vaem Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor f.ell poslati član te organizacije, naj ee sgiaal tajnika bližnjega druživa J. S. K. J. Za ustanovitev novih draStev se pa cbrnlts na gL tajnika. Nuvo tlruStvo so lahko vstanovl s > član! ali Članicami. Jugoslavia irredenta. Nesrečna tekma z -vlakom. | ujma. r<.;- . u v si j,- in-.-/ u.«.-Te dni so inn li potniki, ki so .se «la!jiijegs, jn idi/af 1ih» lir. T <1 to v« >:.l< /. <>x*'»niiii vlakom iz G« rice -i1' ^ ^ '-' on! zar-cirk kom-m-g;' škandala. Ni-srr."-i:;i o^'koduvaitka .!♦• dv«iii!ka ]►'.-.iic. < kai<-r;iii >-:»hti a ph.*-ii.. I'.r /;t --del'." ot»>.redo /;de:t. T«, .j«- naravie-vt g.<-1 iitlija i !>r . t k. -» . 11 i j.\ «ia \i . ih< ! i<*0 !, ].•" : ;.lr-,- Jifcd.M - «.!! -lil \:-š.> u I »u l!'' ljudstvo s" i mi.i /I. taki- vl'.-iri /:ih vrilit! jmij.-djjan-rcnjii npiavi. k.-;- je ptvu«> p -s! n ž'1 vat i hišktii "tolniai'-i'v" ]irot i Tr=t u. -pi :!!!:•» vMeti i/.^«nlno It-kiin-. '-:i j«- ni nihče napovedal. • "Ji/i.i p.-staje Ktaiclii iri'<- /.t-!t-/..i< "vi lit- lik i. Tam s*- j»* !'. /. vlakom k< >v.-i!i nn.lorno k.-hi. ik.tiiiki .-ti \ /]>-. • !!»u jali ti K t«' it-1 I- v/11 a i nosii n r»-is -rečni' tekmuvala. Nae-nkrat j»- motoMin kit!le-,'.:ila v «*i"-tnem jarku. Iz daljave • ju potniki lahko videli, kako vitrji V Angliji ho in znak nekake hvaležnosti- * . Edinolo napisi na spomeniku naj hrwlo pravični, resnični in odkritosrčni. Kajti nikjer ni toliko napisane in vklesane laži kot na pokopaliških spominkih in spomenikih. * a * Sto spomenikov oznanja : T'mrl je za domovino. Dočim hi se imelo v devetin-devetdeset slučajih glasiti: Nasilno, z revolverjem za seboj in z bičem ob strani, je bil pognan v nevarnost, stradal je. trepetal in se tresel ter. prokli-j njajoč očeta, mater, državo, vlado ! in domovino, končno crknil kot j pes. a* namenu, da so gospodje špekulant je zmagujoče dežele pro' fitirali ž njegovo smrtjo tisočin-ko procenta * * * Koverta je nekaj čvekal, da je danes tisti dan, ko mi bodo. bodisi torbo sneli, bodisi me vtaknili v prisilni jopič. Le brez skrbi — ne bo ne tega. ne onega. * JU * Nekaj sem pa sklenil — namreč. da zanaprej ne bom ruval škrbin. aropak bom dotičnika enostavno za jezik potegnil. .ji* skušala neka revna Krsš"vka predujem no vojno < dškodnino Pri mestr.ih vditvah v Gcrici '■o ustrahovala -1 v-ka -:mu- !•::; vse druge, r« 'sm - • morali umakniti i:i stari in :st u italijan>i lih.- s-d.-i. ki - . hoti-li kandidirati. >>» p.-:;;vi.:: svoja imena na faš:Nio,->ko . Na r.sti :..» 'lili 1 ...r.;h enator l>i.-mhiir. •dv-in:' ■ti*. Pinavčig. dr. (*ulot. ]>rot* !.«>-r«-nz'."ni. trgovce Orzan ml., ! *kar-nar P* nioni. ]»r«»f. Kur> -hen. dr. Vrnili i. kmet V<'-h:et lekarnar K irner. it .„ - .i. n«'t siaree scji. ntmiibijr. Ali nima nenru zavodu. Po cioJge-m eakanju ! ^ ie reva dobila borih !8:$ lir pred- 4 čudna avstralska žival, ki je hilajčno le duševna. Ni se zanimal za original znanega Teddy Bearja. nobeno stvar na svetu, niti za hra-J>llis Joseph, kolektor živali, je o- dajali smo gorili najfinejše in hranil lega medveda živega na po-jnajrazličnejše sadje. Vča^h je li iz Avstralije s tem, da ga je 'kaj zavžil, a drugič je le zamah-I;rmil z listi evkaliptnsa, ki so ve-'J"l 7 roko, kot da hoče reči; dno b-žali na ledu. j — Odnesite. — Dosti časa sem Listov evkaliptnsa je skoro porabil s tem, da sem obiskoval zmanjkalo, —je pripovedoval ku- j5 azlične prodajalne, da najdem rator Ditmars,— in brzojaviti smo posebnega za gorilo. Knečno morali v južno falifornijo za lila- fi«io preiskusili vse znane sadeže dilni voz, obložen z listi evkapi- na svetu.. Gorila je nato poginil, tuša. Prodno je tovor dospel, nam Avtopsija je pokazala, da so bili je zmanjkalo te delikatese, a po- vsi organi popolnoma zdravi, srečilo se nam je dobiti nekaj li-' — Miss Cunningham iz Londo-stnv iz rastljinjaka v botaničnem na je pokazala, zakaj poginejo go- nfeesar drugega kot surovo meso, a pri manjših, kot ocelotih, risih in drogih smo dosegli boljše uspehe z mesom Iti je bilo nekoliko pre-vreto. Te živali so bile vajene manjšega plena z nežnejšim mišičevjem in težko jim je bilo prebaviti bolj solidno meso govedi in konj. Prekuhanje. ki okuha zunanjo stran mesa, a pusti v notranjem še krvavo meso, je najboljše za te manjše mačke. Enkrat ali dvakrat na teden damo tem manjšim mačkam tudi starega petelina. Tepja požro s perjem vred. Perje posluje kot nekako notranja krtača teh ohrani živali zdrave. Dr. Ditmars je v Bronxu in v Floridi natančno proučil življen-ske navade aligatorjev. Preje je prevladovala teorija, da potrebuje aligator pet i-n sedemdeset let, da doseže svojo polno dolžino. Ta idejo je temeljila na počasni rasti velikih reptilov v jetništvu. Dr. Ditmars pa je dokazal, da lahko doseže aligator dolžino dvanajstih čevljev v petnajstih letih. Če ima obilo gorke vode za plavanje ter dosti primerne hrane. Treba je neprestane izpremembo v hrani, kajti aligator je le en inč in pol dolg, ko pride na svet ter doseže dolgost dvanajst erevljev ali več. (Jila pošast, nadaljni reptil. uspeva najboljše, če zavživa sveža jajca in tristo let stara želva zavživa najrajže banane. Štirideset funtov težak prašič je glavna hrana velikih kač in anakond. Po obedu take vrste o-stanejo te kače po več mesecev Stoletnica grofa flohen-warta. Strah, ali taj? i ' Iz groba na nekem francoskem pokopališču je prihajal čuden ropot. — Oblasti so donmerale, da je kdo živ pokopan. — Ljudje pravijo, da straši. V Romainvillu. ki spada k pa- Dne 12- februarja 1824 se je! rodil na Dunaju grof Karol Ho-, hemvart. ki ni igral velik vloge ... le v avstrijski politiar je u.ke] h 7mkaJ^ februarju leta 1871 je presenetila I , „„ , , -. . . rnn svojim znancem, da bodo tu- ustavotvoree in liberalni Dunai. ^ - _ -- i - J j dt oni priea skravn-ostneimu potr- kakor strela z jasneijra, nikdar - ____, , , .. . . . . kav a ti ju tz groba. Toda ljudstva pričakovana, vest. da je imenovan - - , se je ze polotil strain. m samo en na čelo novi vladi, konservativec , ! moz je nnel toliko poguma, da je srol Karo! Hohemvart. In kakn » , _ . . , .... j sel z Grobarjem na pokopališče. bo ne, saj v tej vladi ni l>wo niti bil namestnika. POZDRAVI IZ NEW TORKA. IVed odhodom v staro domovi- j no s parnikom "Paris" najlepše pozdravljava brata Johna Koširja in njegovo družino v Tvrayn. Pa., ka-kor tHdi ostale, ko >*» naju spre-' mili na postajo. Toneta in sestrre-no Angelo Bartol. Jožeta""rn Ivanko Bartol, Johna Moharja in, ženo. Johna Kraaovea, Franka Za-breta iu Franka-Čokelna. Pozdrav tudi vsem Slovence m v okcliei Phdippu in Meridan. — T«iiiv in Antonija Ijravec. eneg^i centralist a, pač pa — Ceh. j .Tosip -3 ireček. Doh en wart \ bil »Avstrijec sta-rega kova, posten v svojih na- J ertih in pravičen nasproti zalite-vant slovenskega in češkega na-, roda. Češko abstinenco je smatral za nesrečo države, zato je ta- j ko j začel pogajanja s Cehi- Pri- j vrtu. j rile v jetništvu. Žele si družabne- stradalne stavke. Ko je privedel — Ko smo dobili takozvanega* ga življenja ter poginejo brez mroža (walrus), smo našli, da no-'njega. Vzela je malo gorilo ter jo če zavžival i ničesar drugega kot (vzgojdla na svojem domu kot čla-sveže elamse. Neki moški je bil na družine. Gorila je sedela pri zaposlen po osem ur na dan iz-,mizf, hodila spat ter živela kot ključno le s tem, da je odpiral civilizirano bitje. V družinskem elamse za to žival. življenju je uspevala. -Tedla je ko Ta mrož je bil približno ta- j<* videla druge jesti. Če se jo ko lar-en kot so morski psi, ki je je stavilo v kletko ter ji ponudi-rr.end« najbolj požrešna žival na'lo jedila, se nt dotaknila nobene vsem božjem svetu. Osemdeset stvari. Gorila je edina opica, za funtov težkemu morskemu psu mo- katero je družabnost življenska ramo dajati vsaki dan po osem potreba. Simpanzi in orang-utani funtov rib in še vedno bo obračal no polni življenja in gibčnosti v nos proti iwfitu odkoder prihaja kletah. hran«. j Naprava za rejo žuželk v par- — Mož v Santa Barbara, ki lo-|ku vsebuje številne einkaste po-vi morske pse za nas, nas je in-j sode, polne otrobov in ovsa in v formiral, da požre morski pes vsak- te posode se spravi rjave hrošče. Clan toliko hrane, da predstavlja"Iz jajc se pojavijo ličinke, ki dve tretini njegove teže, sevedajpredstavljajo nato hrano za steče je more toliko dobiti. Mesto,vilne male opice, martinčke, moda bi postal len in neokreten vsled če rade in slične druge živali, prevelikega zavživanja jedil, po-j — Številne opice se prehranja-«:ane še bolj požrešen. Slab lov jo skoro izključno z žuželkami in ima pogosto za posledico, da mo-Je malo opic lovi v svojem narav-rajo morski psi po par tednov^ nem stanju miši in druge majhne stradati in vsled tega posveča'glodavee. — pravi dr. Ditmars. _ morski pes skoro vse svoje živ-^Splošno se domneva, da žive opice ljenje izključno le gromadenju za- izključno le od sadja in .drugih doKt ne tolšče za take slučaje. Vsako živo stvar, iz izjemo žu- liivz vsake hrane. Ena taka kača dobil je cesarja Franca Jožefa, da je odklonila vsako hrano celih dva in dvajset mesecev in konečno jo je bilo treba prisilno pitali. Sest paznikov jo je držalo in dva nadaljna sta ji s silo stlačila v žrelo s pomočjo dolgega droga več zajcev. Morske kobre so najbolj redke kače v tej deželi. V jetništvu po-inejb skoro brez izjeme vsled Joseph iz Indije skupino teh dragocenih reptilov, je preiskusil nad njimi vsako vrsto hrane, a brez uspeha. Ničesar se niso hotele dotakniti. — Čakajte, — si je mislil, — jaz vam že pokažem. Meni ne boste uprizarjale stradalne stavke. Stavil jih je nato v velike ka-ne, polne razredčenega kondenzi-rauega mleka in vode. To je po-gosto menjal. Kače se niso mogle izogniti hrani in proti svoji volji so dospele žive v New York. Celo parkljarji, kot bivoli, jaki in zc-bi-e imajo svoje muhe v izbiri sena. .Številne vrste sena zavračajo in najbolj jim je priljubljena zapadna detelja. Antilope, ki so sorodniee koza, niso vsled svojih družinskih vezi upravičene biti izbirčne glede hrane. Kljub temu pa nočejo ničesar slišati o krmi, dokler se jim ne ponudi dobre detelje, ki pa mora biti prve vrste. Vsak najmanjši duh po plesnosti zadostuje, da zavrnejo krmo, ki je še vedno dobra za tluomaČene živali. Slon ne zahteva ničesar drugega kot seno in dosti sena. Dajte slonu po dvesto funtov dobrega sena vsaki dan in prav nie se ne bo pritoževal. Ilipopotamus ali morski konj ni izbirčen, a njegova zunanjost zahteva posebno tehniko pri prehranjevanju. Ne more namreč jesti drugače kot iz plitvega, a zelo obširnega korita. Ker je njegov gobec tako velikanski. Je treba hrano postaviti tako, da jo lahko doseže. Cele vreče pese, 2olja, solate in hlebcev kruha se potrese pred hipopotama in vse to požre v nevrjetno kratkem easu. Včasih je treba hipopotama z žlico, namreč z veliko lopato pitati. Ce hočejo pazniki odstraniti korito ali pa žival samo> nalože na velik kup v kotu kletke kruh ter ga nato zmečejo z lopatami v žrelo hipopotama. Avstralski kengeru živi v glavnem od zdrobljenega žita, vendar je treba zelo paziti. Žito je treba skrbno presejati, da se odpravi vse trde in ostre drobce. Kengeru-ji imajo strašno občutljiva nsta. Ostre stvari jim raztrgajo sluznico in pojavi se unetje, ki je neozdravljivo. V zoološkem parku v Bronxu je skrbna pozornost v tem oziru zmanjšala na minimum u-tipusi, p redno je mogel enega o-* — Velike mačke ne dobivajo pri kengeru jih. rastlin. To je zmota in ta zmota, je vzrok, da zboli toliko opic v Jelk, se ubije predno se jo da ži-|jetništvu na paralizi. Tukaj navalim za hrano. Ribe morajo bi- pravimo od časa do časa kuhano t« popolnoma sveže. Živali so skraj meso, katero skoro vse opice slastno dovzetne za ptomainsko za strup ' no zavživajo. To meso in žuželke I jen je in vsled tega je treba vsojih ohranijo v dobrem stanju, hrano natančno pregledati. Vse' Paraliza pri opicah ni v resnici divje živali so občutljive glede di-|posledica jetništva, temveč izklju-jete v primeri z domačimi žival- čne sadne dijete. Tej dijeti manj\ vapnenea, katerega dobe v na-Lc nekaj časa sta bivala kot go-(ravnem stanju iz žuželk in drugih sta v zoološkem vrtu avstralski'malih živali. Njih kosti postanejo platipus, Četveronožna žival z rač-]mehke. Hrbtenica se omehča in jiai kljunom, ter gorila, a niti pr-;posledica je paraliza, vi, niti drugi ni hotel živeti, če-j Poseben mesar je zaposlen eeli prav se juut je nudilo vse mo- dan v mesnici parka in njegova goče razkošje. Gorila se je prosto- edina nalogo je rezati mast s konj-voljno izstradal do smrti, kesr ni skega in govejega mesa, namenje-mogel dobiti socijalnega življenja, nega za leve, tigre, leoparde in ki bi se mu prilegalo. Starodavni tlruge velike mačke, platipus pa se ni mogel priiago-] — Te velike ujete mačke ne diti modernemu življenju. jsmejo dobiti nobene masti, —, je Platipus, aritsokrat živalskega rekel dr. Ditmars. — Zelo težko sveta, prihaja iz najbolj stane, «e jih je spraviti nazaj v dobro sta-©batoječe družine živali i Večina inJo- veroiomstvo. Ali mogočni centra J kopallšču pa listiški krogi niso mirovali, pre- straši še dalje in ! prebivalstvo je tako zbegano, da se hoče izseliti iz kraja. VLAKOVODJE MED SEBOJ. strašili so cesarja s slovanskim poplavom in — Hohemvart je padel. Prišla je zopet doba ustavo-tvornega režima Auerspergovega. j V opozicijo proti temu režimu j se je jpojavM že leta 1873 grof] Vlakovodje vrhniške, tržiške in Hohemvart kot _ slovenski po- jkamniške železnice so se prepirali slanec kmečkih občin volilnega sMe brzine vlakov, okraja kranjskega. To mu je pre- Vrhniški pravi: Moj vlak vozi skrbel kanonik Klim. V parla- js toliko brzino, da ne. morem loči-mentu je Hohemvart postal duša H praga od praga pri tiru. avto«omistione ojxuzicije ki je ; Tržiški: E kaj tisto, vlak mi vo-konečno zrušila Auersperga in |brzino, da so mi brzojavki njegovo vlado leta 1879. ko je na- j »j-ri od Kranja do Tržiča ena sa-^tO|iil v avstrijski zgodovini zna- nia črta. meniti grof TaaiffH Hohenwart Kamniški: Jaz sem se v Šiški ni maral za iministrski stolee, sprl s postajenacWnikom. V sporu marveč se je zadovoljil z ustano- sem odprl stroj in hotel za slovo vitvijo najmočnejšega — Hohen- priložiti šefu zaušnico, pa je vlak n artovega kluba. Trne je bilo ob- vozil s tako brzino, da je šišenske-enem program. V tem klubu so m„ §0f„ namenjena klofuta pri-bili poleg konservativnih Nem-.letal« šefu na kamniškem kolo-<*ev tudi Slovenci (glava stebra dvoru. sta bila KJun in goriški dr. Jo- ---—___ sip Tonkli. ki je zmagal s pomoč- Ijeno — peto kurijo. Ni več kan-io enega dela duhovščine proti didoval v poslansko zbornico, pač dr. Josipu Abramu. možu najči- j pa ^ postal član gosposke, kjer stejšega značaja); tudi Hrvat je j je bil zopet voditelj desnice, kje* so se pridružili- Hohemvart h r>a je vstrajal do smrti 20- aprila je šel še dalje in je sklenil s Če- 1899. Jugoslovani in Čehi so mu hi in Poljaki sklenjeno desnico | ohranili hvaležen .spomin. Doži-ali takozvani železni obroč, ki je i vel je tudi še razveljavljanje zna-bil trdna opora Taaffejeva. ; nih Badcnijevih in Gautschevih V to dobo spada maslkak lep ! jezikovnih naredb, prot katerim napredek Slovencev in Hrvatov | Se je obrnila vihra vsega češke- Piedno se jiodam na parnik Paris. zdravim enkrat vst- znance in rojake v Standard. Granville in Carlinville, posebno pa Alojzija Krakerja m njegovo družino. Matija -Jarca in družino ter Antona Komana. a-s-i v Wean »i i i. 111., nadalje Jožefa Murna v J :-lietn. II j., in njegovo s .»pro-o ter se ji m zaiiwiiim. ko >•> me ta-ko '/.-vrsr.no postregli: pozdravljam tudi Igrata Johna in njegovega ori-jaielja. ki s+a nn- spi-t-iuvla na postajo ter khčem vsem na vesido svidenje, ko se ]>ovni<-ui če/, par meseccv nazaj v Zed države. — Ant.vn Pidvoi. Predli o odpotuje*«, s painikom k,Pai.is proti domovl'ni. p«»z li-av-Ijant vse ■uanee in prijatelje rom AiiieKk', pirsebno pa svojo ženo, sina in hčerki. Zahvaljujem se Matiji ;i> Aui J.-len, Frauv-iški •Jan- in Franku Klainistu. ki me spremili na kolr.dvor. Dalje pozdravljam Tt.nv in.Franct^ Nagli:'*. kal or tudi Johna iji Zofi Čelni! v ( Welandu, Jos-ipa Šetina v Or.-gon rit v. Franka M umika Franka < i rčjaka v «'o!lin\vm.i mučni bolezni naš pr«*-Ijubljeui oče JOHN JERŠAN v starosti >(> 1"T. Prišli s-» v \nie-riko pr«'d ps tiiai no seči, ker močn< želeli videti še enkrat vse ^veje sinove in .--e ž njimi vcs«"-*:ti. Ali nemda -smrt j"h ni pustila d il-go vživati med nami veselja. Preminuli si> dne 1. mai-"a v • 'auders-port. Pa., bolnišnici. Najpristvueiš-a zaliva!:: mojemu bratu P: :::i'V.u. ki jih je ]>riš>d nlj-iskat iz Oeiro'.ta, Mich., in j<- bil pri njih t";!s v bi'lu'Sniei t< •• jim zatisir! za v »din. -lei. Pr.w 1«--pa hvala "IVnetu Vidmarju. \'.-n-cu Katteiči;. Žai.i! Zakiajšku. Že-ku H tbjai-u in vsem o^talun. ki jih prav lejx» -premiji k večnemu po *-it ku. Vani pa. li-.ibljej.i , In stari oe.>. naj '"» lah!:a luja zemliiea. kjer zdaj počivata, in večna luč naj vam -ve!'. Na svidenje nad zvezdami. p"t-!;ubi mi! jeni! Tukaj \ Ai*»t*riki pitava j«» š'". fi «-.»io\e i11 i * i 111 hčer. 'j > s.ieer *lva sina v Miehiganu. \ Cleve landu. Ohio. ^n\ Koulctte, pa mene in eno hčer. Frark Jeršan, R. F. I). No. 1. lloulelle. Pa Predno odpotujem, se še enkrat zahvalim vsem, ki ste me spremili na ipostajo. posebno Albertu Dit ša. ki me je peljal na postajo. F". Mulcu, ki je peljal kovčeg, John Aljanč-iču in John Ti-ompentiču za spremstvo; j>o^l»no s<> zahvalim družini Klemenčič, lika ve. J hine in Bnmi -el /.v klobase, T->ny CJubaneu zn tobak. Albertu za cigare ter nie ji gospoda n ji JtM-i l>u-ša ki mi je »iala j»eeeno k<«k^š za na »pot 1 .epa hvala tudi tvrdkii Fraaik Siikser State Bank. ki je, vse tako po voljno in dobro uredila ! za potovanj«. — Anton lioncelj. I PRISTNE KRANJSKE KLOBASE želodec in doma sušeno meso pošiljam šiivom Amerike od 5 funt. naprej, proti ekspresnem povzetju. Poskusite enkrat in moj stalni odjemalec boste. JOHN KRAMER 5301 St. Clair Ave, Cleveland, O naj ;uan Žagar »Blu Karoda T - - — . . Velika noč — velik prfLznik krščanskega sveta se približuje. Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom. Bii se potrudimo, da pridejo denarne poši-Ijatve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v Toke dotičnikov. VELIKONOČNE PEKARNE POŠUJATVE bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda Frank Sakser State Bank 8J Cortiandt St., ; New York, N.Y. > GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE A. d. GLAS NARODA 12 MATICA 1921 Moj list. Branislav Nušič. K To je bilo takrat, ko se jo v nas solanih tljudeh porodila plemenita težnja, oditi med ljudstvo in o stal vodno kot osamljena kulturna pojava v S . . . In da bi samo vedeli, kakšen je bil ta list! Raadeljen na rubrike 7. naslovi in podnaslovi. Pri-nits.il je književna poročila, senzacije, brzojavke in vso drn^ro, kar prLstoja resnemu listu. Delo v redakciji je bilo razdeljeno takole: *4 uvod ne članke" sem pisal jaz: "brzojavke" sem pisal ja7; "listek" som pisal zopet jaz; "za kratek eas" sem pLsal isto-tako jaz; "pojrled po svetu" ter "trgovina in obrt" pisal sem jaz in nazadnje ''ojrln.se'" sem pisal tudi jaz. 7. eno besedo: bil sem svoj najboljši sot rudnik. 1'vodne elanke sem začenjal navadno zelo visoko: na primer: "Nine ira et studio!" ".Tacta ost alea!"; " Vita m ianpendere vero!" itd., pa sem potoni pisal dol-jro in široko o mestnem prahu, o občinskih svotilnieab in mnogih drugih stvareh. Te svoje članke sem navadno završoval z re<"oni-oami: "Tvrd je orali voeka rudno vat a!". ali "Ni |w> babu ni po stričevima", ali eelo "Ratni malo, od Doboja mejo. i mi konja za ir.ku imamo!" Pregled zunanje politike mi nf delal velike preglaviee. Omenil sem dvoje, troje političnih oseb noN-ti. dvoje, troje kopališč. kjer so sc-stajajo državniki in dve. tri tuje besede, pa je bil politični preg-led potov. I/. t<«*a besednjaka sem največikrat vporabljall besede: Bismarck, flirs. (J lad son ter 1 sebi, Gastein in Baden-Baden ler končno "inicijativa". kompromis" in "solidarnost". V dnevu-h vesteh sem opisoval lokalno stvari, na primer: ''Dams no o vezane v skupne pLatnive. "Bismarck je odpotoval v Gastein ..." 4'Veliki nadvojvoda f>e nahaja V Isehlu . . ." in konee. To so telegrami, ki se lahko ponatiskujejo vsako leto. Zn podlistek sem si kupil neko knjigo. V njej se je nahajala zelo zanimiva ljubavna povest. Spominjam se. da je opisvala zaljubljeno dvojico, katero starši so bili medsebojno skregani in radi tega o nagnjenju mladih dveh niso hoteli niti slišati. Ker se nista mogla poročiti, je edon ob koncu povesti izvršil samomor. Ta dolga povest se je počasi ponati-skovala in izpopolnjevala podlistek. V rubriki "za kratek čas" spim objavljal modre izreke, katere sem pisal sam, pravzaprav jemal iz Svetega pisma, katekizma iiv drugih modrih knjisr. Trgovino in obrt. vrag vedi, kako sem jo izpolnjeval- Ta rubrika mi je prizadevala največ težav in njej sem najbolj grizel peres-nik. Enega dne sem na primer napisal: 44Na budimpestan-skem trgu se nižajo cene; zdi se da se gibljejo kupci"; drugega dne seru zopet napisal -. "Na bu« dimpeštanskem trgu se gibljejo cene; zdi se. da se niža število kupcev*'. Kaj pa naj napišem treitjega dne? Oglasi; ako jih je kdo prinesel, — dobro, ako pa ne, potem sem jih sestavljal sam. Ponujal sem: "stare sode", "500 litrom črnega vina", "škafe in hrastove doge", ali "1000 komadov hk>- sem prodajal, čeprav nisem imel ničesar. In tako. kakor vidite, sem svoj list od glave do pet sam oblačil. Redakcijo setm imel v glavni ulici. res. malo nizko, toda na vi soko tudi nisem gledal. V kotu pole«? mailega okna je stal velik zaboj, na njem polič črnila in pero. s katerem sem pisal izreke in vse. Danes sploh ne morem verjeti, kako je bilo mogoče pisati vse to 7. enim samim peresom. Poleg tega so bile na zaboju vodno pripravljene tudi one dolge pole za uvodne članke in na njih že mesec dni naprej napisani naslovi. Xa. zidu je viselo dvoje, troje inozemskih listov, pisanih v tujih, nerazumljivih jezikih, da si jih je lahko ogledal, kdor je prišel k meni, poleg njih so pa paradirale moje praznične hlače. Taka je približno bila moja redakcija. Najbližji moj sosed je bil Joža Bočarski. brivec; moder in spoštovan človek, znan v mestu raditega. ker je bil že sedemkrat kaznovan radi pretepanja, pri katerem je vodno uporabljal svojo tamhurico in to tako. da sta dva "veščaka" na sodišču izjavila, da jo smatrata za. smrtnonevamo o-rožje- Njemu som dajal list brezplačno. ker mi je vedno stal ob strani, kadar je prišel kak naročnik. da mo pretepe, ker mu nisem pošiljal lista, čeprav je plačal naročnino. Raznašalec ni bil ravno preveč priden, toda vendar pošten človek. Imel je navado razjeziti se sam nad seboj. 710. da bi se preveč ne utrudil pri tem poslu, jo navadno kmalu legel in zaspal. Dogodilo se jo včasih tudi to: izšel je list. 011 pa se je razjezil. •»kregal samega sebe.* in se na to splazi! v zaboj, ki mi je služil kot pisalna miza. ter — zaspal. Ogovoril sem ga 1 jubeznjivo. "Jakob, dajte, vstanite. da raz-nesete Ii>,t ". On pa me je nevMj-no pogledal iz zaboja, kakor bi lmtel reči: "Kakor me plačaš, tako ti tudi raznašam". obrnil se ua drugo stran ter zopet zaspal. Razume se. da sem v takem sluča-* tu sam vzel list pod pazduho ter ca sam raznesel. Ko sem se vrnil. sem mu javil, da sem delo dovršil. Nekoč je bil sejem in potreboval je denarja, katrega slučajno ni-nisec imel in mu m. Ia»l v stari kraj na obisk aH za stalno^ iirijiorofanio, «lu se cxllot-i za parnik "PARIS", največji in najnovejši parnik franeoske pnrobrodne druži m?, ki odpluje iz New Yorka 14. MAJA 1924. Železniška zveza preko Franelje švi«-e in Avstrije j»> ?.a Jugoslovan« najbolj pripravna po franeoski pro-i, zlasti pa Se s parni kom 'PARIS' in se pride v devetih dneh v I.jutt-Ijano; oni pa, ki potujejo v zase-dno ozemlje, se |«'Ijej«> iz Pariza naravnost v Trst. S tem paruikom potuje tedaj t ud' naš uradnik. ki ho spremljal potnike do Ljubljane, iu ho pazil tudi-na prtljago, da l»o Sla naprej vedno 1. istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki 111. razreda so na. -tanjeni na tem parniku v kabinah po '2 l-fi v eni kahiui: kdor želi po tovati takrat na tem parniku, na nam dopošlje eim prej $10.00 are 7.: HI. razred 111 $.'»0 za driijji razred 'la mu preskrbimo dobro kahino ?.< sedaj, da ne bodo boljši prostori vs oddani. Frank Sakser State Bank New York, N. I. MACDONALDOVA ŽELVA. Xovi angleški ministrski predsednik Mac Donald ima želvo od katere so ne loči niti na svojih potovanjih. V kovčegu jo \czi s se bcj. Ta želva je zvezana z njegovo m ».lo 111 njegovim« sklepi. Ko se je te dni vrnu z nekega zborovanja, je o tvori l k.v»'e-?c in i. o je pozneje pogled d vanj 111 bilo želve nikjer. Zlezla je bila iz kov-čega in se nastanila začasno pod posteljo v neki škatlji. MacDonald jo je končno našel po dolgem iskanju. Ako bi jo izgubil ali bi mu poginila bi mislil, da je konee njegove sreče in njegovega političnega delovanja. Nobenega sklepa ne stori MacDonald, ne da bi popre-je pogladil želvo po njenem oklop-tiem hrbtu. Himen. Dne IS. februarja se je poročil v Ljubljani Drago Čeh, železniški uradnik v Mariboru, z gdč. Marico Žabkir, učiteljico v Središču. Poročil se je VekosJav Rigler. mestni živ i nozd ravnik v Ljubljani. z gdč. Km o Jemčevo iz znane ugledne narodne družine. Vaafc p«ro bi moral tawM novo izdajo "PESMARICA GLASBENI MATICI'* Zi fttiri molke glasoT* Uredil M*Uj H«ba4 Knjiga ima 29$ strani, ter Ttebn je 108 najboljših iu najnovejiik pesmi a notami. C«na m poitnino $8.00. "GLAS NAJRODA" <3 Cortland! St., Ntw York. H. t Pozor čitatelji. Opozorite trgoTc« is o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate In ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'* Kretanje parnikov - Shipping News &AVN0KAB JE IZ&LA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani Cena g poitnino $2.— -^gj 8L0VENIC PUBLISHING CO 82 Cortland« St. Haw York City, N. Y. WffWPFsrWTWTIirffiffiftWflfll 15. marca: Aquitanla, Cherbourg: Orduna. Char bourp; Orduna, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne; Conta Ver-de. Genoa. 20. marca: Cleveland, Cherbourg1 in Hamburg tflnnokabda. Cherbo»*» in Hamburg. 22. marca: Leviathan. Cherbourg: Olvmplc. Cher Oourg; Rochambeau, Havre; Saxonta Cherbourg; Zeeland. Ch«rbour«. M. marca: ^ Bremen, Bremaa. t 17. marca: ^ *; Dullo, Genoa. 2t. marca: La Savole, Havre; Pres. Harding, Cbra bourg; Orca. Cherbourg. Hamburg; And*, ola, Cherbourg. >. aprila: Beren^arla, Cherbourg. 2. aprila: lJerengaria. Cherbourg:; Paris. Havre. 5. aprila: Majestic. Chfrbours: Tyrrhenla, Cherbourg^ OeorKf Washington. Cherbourg. 9. aprila: America. Cherbourg. "" 12. aprila: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg. Veendam, Cherbourg. 16. aprila: Aquitanla, Cherbourg: Chicago, Havre. 19. aprila: Homeric. Cherbourg: Ausonla. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg; NVw Amsterdam, 1'otterdam; Rochambeau, Havre. 1 23. aprila: Paris. Havre; Berengaria. CherhourR. 26. aprila: Majestic, Cherbourg:: Albanin. Pht-r-liourg: Pres. Harding. Cherbourg. 29. aprila: Republic, Cherbourg. 30. apAta: Mauritania, Cherbourg. 3. maja: Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Pres. Wilson, Trst; l.a Savoie, Havre. 7. maja: Aiiultania, Cherbourg. 10. maja: Homeric, Cherlwurg; America, Cherbourg. 14. maja: Paris, Havre; Martha Washington, Trst; Hrn-ngaria, Cherbourg. ADVERTISE IN "GLAS NARODA' donr" itd. Bogve, česa norega ni- i O županu se da pisati vse mo. tiko in tako popolnoma po ne- SLO VENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO IZTISOV. Kdor ga se nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York S MOLLANn K J AMERICA LINEU Kratka in direktna trta preko Rotterdaina za Iz vseh strani JUGOSLAVIJE Nedeljska odplutja. Največje udobnosti. Mi vam bomo preskrbeli potrebne listine (affidavit za vzdrževanje). NuAi uradniki si- brigajo z:i vse ter vse ur.-.ie za potnika, dokler ne dospe na določeno mesto. Cene In seznani odplutev se posije vsakomur ua zahtevo. Za prostore na parnikih in vse podrobnosti pišite lokalnemu agentu HOLLAND AMERICA LINE 14 State Street New York New York. Plymouth. Havre. Perl« PARIS ...................... 2. aprila New York. Havre. Parts ROCHAMBEAU ............ 22. marca L.A SAVO IE................29. marca CHICAGO ..........................16. aprila New York. VI«o [Spain]. Bordeaux RO'JSILLON .............. 25. marca Piiile xa uvodila lokalne* at tata ali aa giarai ara J: 19 STATE STREET. NEW YORK V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprtj plačan« karta svojim sorodnikom za naie i rte. , White Star Line New York — Cherbourg Olympic 22. mar.; 12. opr.; 3. maja Majestic ?6. aur.: 17. ma]a: 7. junija (Največji parnik na avetu.) Homeric 10. maja: 31. maja; 21. ju>ii|a American Link Joint WHITE STAR LINE Service New York — Cherbourg — Hamburg Minrekahda 20 mar.; Mongolia 27 mar. irazred) Canopic 15. apr.; Pittsburgh 6. nitija Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Belgenlartd ........ 5. aprila; 8. .naja Zeeland 17. aprila: Lapland 24. aprila Dobra hrana. 2raprtl prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasilo ae pri lokalnem agntu ali pri PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway_New York. MOŠKI! ZaUltite ae Proti mlezanju N ahavitp ii najboljšo raSf ito PREPRE^BA z« MOaKE Velika tubaSSc. Kit (Vi) $1 Vu'Ukarmarji sli San-Y-Kit l>ept: B 92 Beakman St.. New York Pišite za okrožnico. Kdor hoče še imeti in citati izvirno slovensko povest — "IZ ZAPEŠKE GLOBELI" naj si jo naroči nemudoma na naslednji noslov: ZV0NK0 NOVAK 2647 S. Hamlin Ave Chicago, 111. Cena knjigi s poštnino vred .. $1.50 Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. BOB J« nunenjea potovati K ^ atari kraj, je potrebno, dm Ja natančno poučen o potnih Hatjh, prtljagi in drugiH itrarelL Pojasnila, ki vam Jilt nmorwi dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo r korist; t odi priporočamo vedno le prvovrstna parnik e, ki imajo kabine tudi v ILL razreda. Tudi oni ki 8e niso amertfkl dr-žavljanl. morejo potovati v atari kraj na oblak, toda potrebno J«, da ae povrnejo tekom Beetlh mesecev in ao pripufičeni bres vaaka neprillka v to deielo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdar ieU dobiti sorsdnika aH m avojca Iz starega kraja, naj nam pifie za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota anaia <42f novih priseljencev. Za potne etrofike isplaSnje po aa-šem naroČila JADRANSKA BiH-KA tudi v Frank Sakser State Bank n Cortland* Stres« New X«k Glavno zastopstva Jadranak* banka. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče; Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOyjB, Tretji del: yAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi driav» ljanskega papirja. * Vse angleške besede so navedene, kako se pile* Jo in kako Be pravilno angleško izgovore. Iz ti knjig® je mogoče vsakemu priučiti se angle&ffine brez učitelja. je trdo Tesana, Tsebuje 250 strani, V1 50 eena a poštnin* ^ ™ ■■ Slovenic Publishing Company Oortlandt Street Vit M V, I