21. iStOA'. Tjetuik 1. segati, opravljati, natolcvati, krasti Dullutli. Y 2 mesecih imeli bo- se hoče prepričati o kakovosti in KOllČilisČlM predavanja itd.; volilco podkupovati, volilne derilo v škofijski cerkvi slovesnost veljavi hide, naj se torej tudi pri za ljudstvo. ; listke na skrivnem predrugačati, j srebrnega jubileja. PreČ. vladika omenjenem oglasi; videl bode ali i-elo i/.vreči, ali na kak drug James McGOlrick obhajal boderudo najlepše veljave, ki,se nahaja I Pre teče no leto. v dar. s. listo-1 način voiilce goljufati, sploh kar ' SSletnico svojega duhovništva. j na taistem zemljišču, katera da po pada pričela so se na katoliškem Jfcoli nam služi, da dosežemo svoje I t>7 od JOO čistega železa, tedaj Vseučilišči ameriksraskem v Wa-! politične namene. — In zakaj vo-Ihingtonu predavanja za ljudstvo. ; lilni možje izberejo za kandidate predavanja namenjena so pod- resnicoljubne, poštene in značajne mož (j* In zakaj se tolikrat bojujemo zoper hinavstvo, laž in obrekovanje pri volitvah? — Vso to nam jasno priča, da ljudje tudi v politiki ljubijo krepost in sovražijo hudobijo in zatoraj, da imajo desetere Božje zapovedi in Kristusovo zlato pravilo v politiki prav veliki > veljavo. D a, k r š č a n s k a pravičnost jo podlaga i n moč politične nravnosti v v s a k or š n i vladi, v z 1 a s t i pa v ljudovladah. Kajti kjer je en sam najvišji vladar, naj bo on še tak hudobnež, hote ali nehote mora vladati v prospeh in blagor svojega ljudstva, drugače je kmalu po njem. Ampak kjer je ljudstvo sam svoj vladar, kjer je ljudstvo sam svoj postavodajalec, tako ljudstvo mora biti pošteno, tako ljudstvo mora biti pravično. In kjer ljudstvo obstoji iz posameznikov, da bo pošteno in pra- namenjena so ] pičiti poslušalce o najbolj koristnih [vprašanjih sedanjega časa. V vse- fučilišču je posebna dvorana priti i • pravljena za taka predavanja in tudi govornike oskrbi j nje vseuči-;lisc'e. Ti so ali vseučilišč ni profesorji, ali pa drugi dobroznani katoliški učenjaki. Vseučilišče je s to naredbo prav dobro pogodilo. ^ liod je namreč dovoljen vsakemu prišleeu. Marsikateri si na ta način pridobi temeljitega znanja o naj-bolj važnih rečeh iz zanesljivih v»'ov, v kratkem času in zastonj, '»ed tem ko bi drugače veliko drazega časa potratil v knjigah ali pa v vsakdanjih, največkrat neka-teliškili ali celo neverskih časnikih. Navzlic slabemu vremeim bilo je prvo predavanje prav dobro ob-•skaiio. Med poslušalci «o bili: "lil. g. nadškof Dr. M. R. Sal-pointe., novoposvečeii mil. g. škof Dr. jp. L. Chapelle, vseučiliščni rektor mil. g. škof Dr. J. J.. Keaiic, vicerektor veleč. g. Dr. P. J. Ga-''rigan. predsednik bogoslovske fakultete veleč. g. Dr. J. B. Hogan, •lekmi in profesorji in skoro vsi "biAatelji »bogoslovske fakultete;1 izpolnjevati Preč. g. F. B. Šušteršič, župnik j najprjm-avnejša za jekleno rabo. slovenske občine sv. Jožefa v Jo- j Delo se bode odprlo tam v krat- lietu 111. je pretočeni teden obiskal j kuni svoje rojake v La Salbe v državi Illinois in v Lyons v državi Iowa. V obeh krajih je mnogo Slovencev naseljenih, ki so z veseljem pozdravili slovenskega misijonarja. Vsaj jo bilo to prvič, da so slišali času. Izsiljevanje v Ameriko je velikansko. Uradniki trde, da tako ogromnega števila izseljencev do sedaj še ni bilo, kakor dne 22. p. m., k<, je došlo v Novi York v besedo Božjo v materinem jeziku, šestih pr/oferodih kacih 6000 ljudij. Ginjenini srcem in solznimi očmi Kranjski deželni zbor jo dovolil za družbo sv. Cirila in Metoda 1000 gld., mestni zbor pa 500 gld. Večna slava kranjskim rodoljubom, podpirajočim to uzorno družbo! — Dalje j-' deželni zbor kranjski sklenil, slavnemu romanopiscu slovenskemu, Jožefu Jurčiču, postaviti kip v novem gledališči. | Spoznal bodeš, da prodajamo p< "V" STORE Ti SEW YORK CLOTHING Company je dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts. Overalls(povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $ 1 -25 Pridi in oglej si ! sledili so besedam poznatega govornika. In, da seme ni palo na skalnata tla, pokazalo so množice, ki so pristopile k mizi Gospodovi. V drŽavah Kansas in Oklahoma se je pričel majnik z hudim viharjem in strašnim orkanom (vrtincem), kije provzročil veliko škode. V fari sv. Jožefa v Jolietu, 111. I so ondotni Slovenci ustanovili vi- j teško društvo sv. Jurija. Pri prvem svojem nastopu o Veliki noči so s svoj« krasno opravo, čeladami in meči vzbudili občno občudovanje. Cincinnati, O. Na Baltimore, Ohio & Southwestern železniškem vlaku, ki je dospel semkaj 15. p. m. zjutraj, zasledilo je železniško vodstvo med naseljenci nalezljiv slučaj koz. Nekega Italijana, imenom Giovanni Serold, poslali so v bolnišnico za kužne bolezni. Ostale, izseljence poslali so v skup- v nem vozu v Oikago. Atlanta, P«- Ogenj je uničil zadnje dni pr. m. glavni oddelek vseučilišča za zamorske dijake. Škode,je 100.000 dolarjev. vično, morajo posamezniki ali vsaj vanje. * Y Denver, Oo. prišli so delavci večina izmed njih biti pošteni in j na sled stari jami v Silver Moun- pravični ljudje. Pravičen v politiki j Elizabeth, N.Y. Na tukajšnjem tain. V steni so našli dobro ohra-je pa tisti človek, kateri si šteje v ,,Mount Olivet" pokopališči po- njeno mumijo indijanskega otroka. 1)1 potoni prednik čč. oo. Pavlistov, l'rc«- g- Dr. A. F. Hewitt, ravna ,(;'j> profesorji in semeuiščniki iz lznj^ga semenišča čč. oo. Pav- Ustov in mnogobrojna .(množica "bčinstva, med katerimi je bilo "ajvoč državnih uradnikov in uradnic. Predaval je slavnoznaui .zgodo-v'Uar in modroslovec Karo! J. Bonaparte.,,O podlagi politične nrav-Btvonosti v ljudovladah'1. Vseučiliščni rektor sam ga je predstavil 8<- občinstvu. Govornik je naj-prvo dokazal, da so nravstveno •lobro in nravstveno zlo ali hudo bistveno razločujeta. Potom je pojasnil kaj jo nravstveno dobro in kaj nravstveno zlo ali hudo in zakaj. Nate je nadaljeval nekako /tako-le: ,,Ni Je dolgo, odkar je slavno-znani governik v očitnem govoru izustil, da deBetere Božje zapovedi Ju Kristusovo zlato pravilo: ,,,Ka-kor hočete, da vam storijo ljudje, tako tudi višjim storite'" nimajo nobenega smisla v politiki. Ta trditev iz ust tako veljavnega in nadarjenega govornika dala mi je povod, da sen! se namenil zavrniti ta ugovor v današnjem predavanju. Govornik je.bil namreč eden tistih redkih mož, ki imajo, zbog veli-" zastopnikov ciganskega plemena. Ranjka kraljica bila je obče ? nana vsled svoje lepote. Njen oče, Jožef Lovcih', je bogat cigan. Naši bratje Slovaki podarili so cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, III. dva krasna Kipa blagovestnikov slovanskih svetih bratov Cirila in Metoda. Zadnji teden se jo Kalifornija trikrat zibala vsled močnega potresa. Veščijioznavalci rudnin trde, da krije ; mi v jiebi bogato zalogo zlato rudo. New-Orleans. Tukajšnji železniški uradniki ilinojske osrednje železniško družbo; so v zvezi z re- i no zadostuje človeškim potrebam, Kolera v Indiji. Iz Calcutta se poroča o groznoj bolezni, namreč o koleri. Najhuje razsaja v okraju Benares, kjer zahteva velikanskih človeških žrtev. Vtem okraju zboli povprečno na jeden dan 150—180 oseb, od katerih jih večinoma jedna četrtina ne prestane te grozovite bolezni. Mnogo je vprašanj, odkodi se je priklatila, katerim je pa vender po natančnem preiskovanji prišel zdravnik Gregg na sled in sporočil, da jo našel obilico nesnage okrog mosta, osobito pa je pro- — SI. banka ,,Slavija" posodila j jo po svojem zastopniku gosp. Iv. j Hribarju slovanskim posestnikom! v tužni Istri 200.000 gld. Laško pijavke menda strašno grize ta velikodušni čin. — Kranjski državni in deželni poslanec Suklje dobi baje v kratkem službo v naučnem ministerstvu. Mi žc vemo, kam pes taco moli. Lo tako naprej! V koroškem deželnem zboru potegnila sta se poslanca Einspie-ler in Muri zopet letos za slovenske šole. A zaman je bilo vse!! — Koroške slovensko duhovnike so začeli v zadnjem času zelo pisano gledati. Celo predstojniki njihovi so jih jeli prezirati. Naj to teh stebrov slovensko narodnosti ne oplaši v Korotanu! Mariborska posojilnica kupila je za 5000 gld. lep prostor in tam bo zidala,,Narodni dom". Živela! j Isterskemu duhovniku, vrlemu j Vek. Spiričiffi, profesorju iti dr/, poslancu, vzel je Gauč profesorsko službo brez vsake pokojnino. In zaka; Zato, ker jo vedno odločno deloval za združenje Hrvatov in Slovencev. Bridko se o tem pritožujejo slovanski listi in slovanski poslanci v deželnem zboru ister-skom. In res! Razmere v Istri in Korotanu so uprav neznosne in čudom se moramo čuditi, da morejo vztrajati ubogi slovanski trpini. Pravi miraculum je, da 18 milijonov avstrijskih Slovanov tako pleše, kakor gode !» milijonov Germanov. Na Dunaju je velikansko število lačnih težakov. Ti so imeli najnižjih conah. G • i Glavna zaloga sukna. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fino srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely THE BOSTON jo pripravljen bojevati se! To pomenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem. Mnogo mičnoga branja in krasnih igrač po naj nižji ceni pri J I) Murphy. Velika kupčija z žepnimi urami z llerimi biseri in okrovi, i/, pristnega srebra, jo pri A. Rolirer-ju, juvolirju na Main Street. TOWER - MINN. Overalls! L'ovi'haus hlače pu* najrazličnejših cenah in kakovosti- blaga je dobiti pri THE BOSTON. Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Elv. Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračaj očim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razun tega prodaja tudi sloveu-sko-ahfflfcško slovnico za samo- darstvom različnih krajev, ležečih ob železniški progi, da bi vjeli oborožene roparje, ki so napadli vlak in ga za $2000 oropali. Nebewa-rudnik ki je samo 4 milje od mosta Tower proti solnč-nemu vzhodu, je dober porok za blagor mesta Tower. Nebewa je indijansko ime in pomeni ,, bogatost". Nebewa-rudnik ima lepa znamenja bogatega rudnika ter obsega 320 oralov zemlje. Postavna rudarsko družba se jo ustanovila z zalogo $2,000.000 glavnice ali kapitala in daje tudi manj premožnim priložnost se udeležiti ko sodružbeniki toga novega rudnika. Glavna družba razpisala je 20.000 deležev, vsak delež po $10 vrednosti in so od začetka dobiti po $1 gotovega denarja. Kdor so hoče udeležiti podjetja toga novega rudnika, naj se oglasi pri C. II. Oppel rabljene in ponošeno stvari, bodi si obuvala ali obleko pustili kar na okrog ležati, mesto da bi jili na poseben, za to odločen kraj odvažali in sožigali. Vse to se je parilo, gnjilo iii trohnelo poleg človeških bivališč, kar je spridilo zrak in močno je tudi na vodo vplivalo ter tako trdi omenjeni zdravnik, da se je pričela bolezen, katera se pa jako hitro razširja in bati se je, da so bolezon tudi v druge kraje no zanese, kar se jo že večkrat dogodilo in da bi radi malomarnosti nekaterih ljudij jih mnogo našlo prezgodnji grob. Vsled toga jo pričakovati, da z Božjo pomočjo bode omogočeno za to odrejenim oblastvom kolikor mogoče preprečiti vhod v drugo dežele in v prihodnje tudi na rod bolje gledati, ker le tako je moti: Sons na Tower, Minn. In kdor'goče, da se kolera ne ponavlja. , -, • , . pouk v angleščini po 40 centov nedavno zbor, pri katerem so to i • T >• » \ , ' J I komad m tudi več dražili sloven razdelilo mej nje nekaj hlebov j ekih poučnih in zabavnih knjig, vzročil bolezen kraj, vsled tega, kruha, kupljenega s podarjenimi | Da vsakteremudobro postrežem, ker je jako močviren, pitna veda j novci dokazuje okolnost, da stojim z-v -----a „ • , , 1 jobčo znanim gospodom Pavlinom i v Ljubljani v zvezi D. BLOETE 110. Greenwich Str. New-York. ker jo preslaba; mnogo's« pa tuiji t Na Ogcrskeiil jo pri zadnjih vo-1 j udje sami zakrivili, ker so ob- Utvah večkrat tekla kri. Uboga slovanska raja se volitev niti udeležila ni, ker ni imela upanja, da bi kaj dosegla. Madjar no pozna ' pravico « M »Loke za ta čas najbolj primerne!! V Budapešti ponevoril jo bla-: " V tem presežemo druge pro-gajnik veliko hranilnice čez mili-1 dajalnice. Spomladanske moške j on gold., akoprem je dobival na obleke po $(J-— in višje. THE BOSTON. leto 14.000 gld. plače. Kakor poročajo slovenski listi, 20 UK v orehovih ali hrastovih preti huda lakota razven na Slo- okrovih, ki bijojo vsake pol ure vaškem tudi po nekaterih krajih j vsako uro, prodaja po $ 3.80 na Kranjskem, Češkem in Galiciji. | Ko!nw's Jcwe]r«v St?re' Sedaj bi bil čas, da razni Rotšildi, katerih so ne manjka po Avstriji, posežejo nekoliko v žep. Čudno, da so izraelski listi kar naenkrat nehali pisati o ruskem gladu. V Črni gori trpe ljudje hudo lakoto. Prejšnja leta dobivali so žito iz Rusije, a letos ga Rusi sami nemajo. 1 llnee vsakdanje noše po 65 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON. Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgljice nasproti ,,National-Bank." CERKVENI KOLEDAR. MAJ ALI VELIKI TRAVEN 1892, Dnevi Godovi in nedeljski evanveliji 14 Sobota Bonifacij, 111.; Pohamij, 111. Jezus obeta učencem sv. Duha. Jan. 1(5. .15 Ned. B 4. povelik. Sofija, 111. I (j Pondeljck Janez Nop., muč. 17 Torek Paškal, spozn.; Ubald, šk. IS Sreda Feliks (Srečko); Jošt, op. 19 Četrtek Celostin, p.; Ivo, spozn. 20 Petek Bernardin, spozn.; Bazila, 111. Evangelij svetega Janeza, 16, 5-14 Tisti čas je rolcel Jezus svojim učencem: Grem k njemu, kateri mo je poslal in nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš? Temuč ker sem vam to govoril, je žalost napolnila vaše srce. Ali jaz vam .resnico povem: Za vas je dobro, da jaz grem. Zakaj ako ne grem, Tola/,nik ne bo k vam prišel; ako pa greni, vam ga bom poslal. In kadar on pride, bo svet prepričal greha, in pravice in sodbe ;greha sicer, ker niso verovali v me; pravice pa, ker grem k Očetu, in me po tem ne bote vidili; sodbo pa, ker je vojvoda tega sveta že obsojen. He veliko vam imam povedati; toda zdaj nemorete nositi. Kadar pa pride on, Duh resnice, vas bo učil vso resnico; ne bo namreč govoril sam iz sebe, temuč, kar bo slišal, bo govoril, in prihodnje reči vam bo oz-nanoval. On bo mene poveličal, ker bo od mojega vzel, in vam oz-.nanoval. Pripravljanje na" smrt.— Maša, da bi v milosti umrli. — Oesa se ogibajmo? —- Kaj delajmo, da umrjemo v milosti? Veliko je bilo veselje apostol jnov po dnovih žalosti, ko se jim je Gospod prikazal po svojem častitljivem vstajenji. Po vneliohodu je Kristus imel biti odvzet apostoljnom za kratko; med tem je njih življenje bilo polno zaničevanja in preganjanja. Toda po smrti ga gledajo za trud v nebesih in vživajo plačilo in večno veselje. Besede našega Gospoda moremo posebno nase obrniti: Se malo in me ne boste vidili, in zopet malo, in me boste videli, ker grem k Očetu, ki me je poslal. Ni nam sicer dano gledati svojega Gospoda v življenji, a po kratkem potovanji videli ga bomo kakoršen je v povo-liČanem telesu, kot so ga gledali aposteljni. Kdo dvoji, da on sam želi, da se vdeležimo njegove slave? Svojo željo je naš Spasitelj (Odrešenik) izrazil v krvavem pismu na križu, >d se da še dandanes čitati na kal-varijslcih kamenih. Vsi ne bodo vzveličani; samo oni, ki so se dobro pripravili za smrt. Smrt pomeni vrata v večnost; večnost znači brezkončno srečo za pravične in večno kazni za krivične. V misalu, ali v mašili cerkveni .cnjigi, nazvana današnja sv. maša: ,,Maša za milost srečne smrti." Podajamo vse današnje molitve pri maši, ker ne vemo bolše pripravo .■za smrt, kot katero navaja sama sv. Cerkev. Evangelij pri maši za srečno smrt, je iz sv. Lukeža, 21, 34-36: Pazite se da ne preobložite svojih src, znabiti z nezmernostjo in pijanostjo in posvetnimi skrbmi in da se ne prikrade hitro isti dan, ker kakor hudobni duh pride nad vse zemljane. Cujte tedaj v molitvi vo-,dno, da bodete vredni v bežati vse- mu temu, kar ima priti, in stati pred Sinom človekovim. Naš Gospod nas tu uči, kot na množili drugih krajih, da se bo zadnji dan priplazil kot hudobni duh na vse zemljane. Rekel je tudi: Ob uri, ob katerej se 110 zanesete, pride Sin Božji. IJBi nas glavnih duhovnih nevarnosti. Pazite se, da ne preobložite svojih src znabiti z nezmernostjo in pijanostjo in posvetnimi skrbmi. Isto nas je opomina! v znanej priliki, ali zgodbi o bogatinu in ubo-zem Lazarju. Bogatin se ni brigal mnogo za reveže. Glavni namen življenja mu je bil dopaeti vsem poželjivim do-padajenjem in strastem; toda o naglej smrti bil je vržen v pekel. Duša njegova trpi v plamenu; prijatelji so izginili; prosi kapljice vode, toda odbita 11111 je prošnja za vselej; kakor sti glavni posledici nezmernosti in prevzetnosti duhovna slepota in nespokornost, tako nas ,,posvetne skrbi" in ,,ljubezen do denarja" dovedo do neizogibne nesrečne smrti. Judeža Iškarjota je naš Gospod sam izvolil svojim apo-steljnom; živel je ž njem, videl njegova čudesa in občutil mnogo dokazov njegove naklonjenosti: toda pustil jo da je ljubezen do denarja prevladala v njegovem srcu, ki je naraščala in naraščala; postal je tat brez sočutja do ubozih; prišel je čas, ko si je nasitil poželivost in izdal Gospoda za trideset srebrnikov, tedaj najnižjo ceno za sužnika. Poželjivost mu je otemnila 11m in otrpnila srce, da ga celo milostive besede Gospodove in dokaz njegovo moči ni ganil. Glej Judežovo nesrečno mošnjo in kup njegove smrti! Komaj jo drži v rokah pred obžalovanjem ali bolše v obupu. Vrne jo velikim duhovnom in starašinam in reče: Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri. Oni pa so rekli: Kaj nas briga, ti glej! In vrgel je od sebe srebrnike v tenipolnn in vrnil se je in obesil se z vrvjo." Kdor želi dobro svoj tek dokončati, poslušaj skrbno besede našega ITčenika: Glejte in varujte se vsake lakomnosti, kajti človeško življenje ni obilici tega, kar ima. Povedal jim je pa priliko in rekel: Njiva necega bogatina rodila je polno sadu. O11 pa je mislil sam pri sebi in rekel: Kaj mi je storiti, ker nimam prostora, kamor bi spravjlal svoje pridelke? I11 rekel je: Tako bom naredil: Razrušil bom hrame in sezidam večje, in boni spravljal vso kar pridelam in vse svoje blago. I11 poreČem svoji duši: Duša, dovolj spravljenega blaga imaš za več let; počivaj, jej, pij, razveseljuj se. Bog pa 11111 je rekel: Bedak, to noč zahtevajo dušo od tebe in kar si si pripravil, čogavo bode? (Luk. 12, 15-21.) Berilo in evangelij pri maši za srečno smrt nas spominjata računa z večnim sodnikom: Vsi bomo stali pred sodnjim stolom Kristusovim, ker pisano je: Kakor živim, reče Gospod, vsako koleno se mi pripo-gne in vsak jezik bo pričal Boga. Cujte torej jn molite vedno, da j bodete vredni ogniti se vsemu prihodnjemu, in stati pred Sinom Božjem. Cerkev želi, da njeni otroci služijo Bogu, čegar lastnina so, in ki «0 bili odrešeni k krvjo njegovega Sina. Bratje, nihče izmed nas ne živi za-se, in no umri" za-se. Ce namreč živimo, živimo v Gospodu: ali če • • y umrjemo, umrjemo v Gospodu. Oe torej živimo ali umrjemo, smo Gospodova lastnina. Za to je Kristus umrl in vstal, da bi premagal i smrt i življenje. (Rim. 14. 7-9.) Da bi pa njeni otroci srečno umrli, Cerkev v današnji mašinaj-ponižneje prosi: ,,Razsvetli moje oči, da nikdar ne zaspim v smrti, da ne bo kdaj moj sovražnik rekel, premagal sem ga. Kako dolgo, O Gospod, me zabiš do konca? Kako dolgo obračaš svoj obraz od mene? V tebe, O Gospod, sem upal; nikdar 110 bom osramočen: odkupi me po svojej pravičnosti in reši me; slušaj me; hiti me odkupiti. '1 Molitve pri maši ho v/lasti pobožno: Vsemogočni in usmiljeni Bog, ki si podelil človeštvu i sredstva vzveličanja i darove, večnega življenja. Poglej milostni na nas svoje služabnike in oživi srca, katero si stvaril, da bi bili vredni o svojem odhodu sprejeti biti brez madeža po rokah tvojih sv. angeljev." ,,Sprejmi, O Gospod, daritev, katero ti darujemo za smrtno našo uro in dodeli, da bi bili vseli grehov očiščeni, da mi, katere si po svoji volji kaznoval z nezgodami v tem življenji, dospeli do vočnoga pokoja v prihodnjem. Prosimo tvojo milost, o vsemogočni Bog, da bi nas po kreposti tega zakramenta potrdil svoje služabnike v svoji milosti: da nas ob naši smrtni uri sovražnik 110 premaga; da bi bili vi v!ni tvojimi angel j i iti v večno ži\ Ijonje," Xa Svetili Višavjih. 1. Tihi mr ak lcga na slikovite gorske Velikane. Liki trudnega trpina hoče tudi nje, zdi- zazibati v blaženi sen. Trudni romarji, ki so prišli 11a sveti kraj. JUadni ze-firčki ljubko božajo 1 iV V)tlce mladenke. Stara mamitiS, k( Jc" dva prispela na goro se zučudt.'1" jem ozira na krasno svetiščem Mili glasovi zvonov vabeči rom večernicani, vabijo tudi njo v cerkvico, dasiravno je vsa trudna in zdelana od dolzega pota. Sivi ded stoji tam s zornim vnukom brisajoč si potno čelo. V čarobne domišljije vtoplen prispel je mladenič na goro, čudno vplivajo zvonki glasovi zvonov na njegovo srce, in misli ga ponesejo raz sveto mesto tje v šiminoživenje, katero je davi zapustil. O kolika razlika med njim in med tem svetotihim krajem. trati pred cerkvico sedi družba romarjev, pevajočih cerkveno pesmi. Ljubko zvone krasno pesmice v dolino, zibajoč mirne seljake v sladke sanje. (Konec prih.) Sirotišnica „Ecce liomo" v Jeruzalemu. Katolikom je gotovo dobro znan čudež, v sled katerega se je 20, pro-aj.jp. k 1842 J»d Alfonz Ratisbone ' iz k/rasburga spreobrnil h krščanstvu'.- Zgodilo se je to v cerkvi sv. Andreja V Rimu. Njega brat Teodor se je že prej spreobrnil in postal goreč lnisjonar. Alfonz je nekdaj hodil po Rimu; pričakoval je prijatelja in se jako dolgočasil. Stopi II. Temna noč odeva naravo, že objema blaženi sen borno soljanc; po krasnem Korotanu. Temine krijo Ivorotan. Da temine pokrivajo nesrečni doni slovenskih pr^dedov, a njih ne prežene zlato solnce, rešilni dan noče, noče napočiti.. . . cerkev sv. Audr reja, da bi si jo ogledal. Tu se mri prikaže Marija in ga v kratkem tako^natančrso poduči v katoliški veri, kakor bi se bil učil že več let. Njegov prijatelj ga najde solznega in klečečega v cerkvi. Na vsa vprašanja mu le od- [v svoji srediisŠT govarja: ,,Videl sem jo, govorila ! ni nič pa sem vse razumih" Sam! Zima ,1US M°S uiS je pisal, da bi bil imel onega pre- mSeSom mu6ila> kako,'| V ender je pa namesto ft'. Uže so me navdaj® misli; mislil sem, da Slov." popolnoma z> so me navdajale misli bode zgodilo, ker s ve; da je v Ameriki šoj rojakov, ki bodo listi tir spravili. In glej, t ral; ravno 11a praznil t. 1. sem dobil nad* številko v roko. 0, fe ne samo zame, nego z« ske rodoljube. Najbolj pa me je ra1 ko sem čital v prvi ,.Tower, Dom je Am' Slovenca"; še bolj ureduje sedaj' vrli nnrol gospod general-vikar J( v naš rojak. Častivredna osebno poenam, ki naDI t mojega biranja v Towel val resnic c sv. vere v jeziku. Zares srečni štej jaki, ki imate tako vrkw roka za največjega bedaka, ki bi 11111 bil rekel 20. prosinca opoludne, da bo šel spat kot veren katolik. 1111 vendar, spremenil se je popol-Kadarkoli si tuji potnik, ki si j noma. Poučen jo bil prav dobro prišel semkaj, prosim te, pošlji še I v vseh verskih resnicah in je hre- ■j "j' mašne molitve, kol dobro pripravljanje za srečso smrt; vendar je boljše, da daruješ sam za sv. mašo, da dobiš Iožje milost: dasi namreč vsak duhovnik, ki jo obhaja moli in prosi največje milosti za vse kristjane, vendar se imamo ozirati, da največji in neposredni sad sv. daritve zadobe oni, za katere se daruje. Sv.Terezija je rekla, da se ni bala po smrti stopiti pred onega, katerega je tako iskreno ljubila v svojem življenji. Kdor more biti torej vsak dan pri sv. maši, nikari tega ne zabi in Jezus Kristus, njegov sodnik, se bo gotovo spominjal njegovih prošenj. Vv.lasti prosimo Boga, da bi dodelil nam in vsem podložnim milost, da smo vsako nedeljo pri sv. maši. Mnogo jih ima toliko opraviti, da si komaj toliko časa vtrgajo med tednom, vendar mora vsak spolniti to dolžnost ob nedeljah in praznikih. Pisalec teh premišljevanj je oskrbljcva' bolnike 11a smrtni postelji nad štirideset let. Skusil je, da vsakdo, ki se ravna po zapovedih Cerkve, zaspi blaženo v Gospodu. Večkrat je slišal reči: Oče, dobro sem končal: Pripravljen som za smrt.. • Upam, da 1111 je Gospod odpustil. Ko vidimo umirati one, ki so molili, hodili ob nedeljah k sv. maši, vzdrževali se mesa in postili se, ki so se redno spovedovali, prejemali sv. obhajilo, bili dobri otroci, zvesti služabniki in spoštovanja vredni družniki očetje, tedaj se spomnimo besed onega, ki pravi: še malo, in 1110 ne boste videli... Vi boste žalovali in jokali, svet so pa bo veselil; vi boste žalovali a vaša žalost izpre-menila se bo v veselje... Videl vas bom zopet, in vašo srce se bo veselilo, in vašega veselja vam nikdo ne odvzame." molitvico za zatirane koroške Slovence do Porodnice Božje. Tugomilo done iz hrama božjiga molitve v sveto nočno tilioto. Stopiva notri, poslušaj te vzdihe, ki kipe tako goreče iz ust pobožnih romarjev, do nje ki jo, kakor zvezda prisijala iz temine poganstva. Aj, kako različne so prošnje kako različna srca! Kdo bi mogel prešteti vse vzdihe vse molitve, ka-ft tore nosijo danes krilatci nebeški prod prestol Gospodov. V sveta čutila vtoplen kleči tu sivolas Ti- rolec. Ni ga strašila dolga pot, da ne bi prišel sem na kraj, svet že sester v vseli petih delih sveta, uauusitje jprwdedom njegovim. Iz potnjčene | Naj častitljive j i zavod je v Jeruza- penel postati-duhovnik, da bi »preobračal svoje prejšnje sovernike k pravi veri. V ta namen je vsta-novil s svojim bratom družbo ,,Naše ljube Gospe Si jonske." Udje imajo nalogo v prvej vrsti izraelske hčere voditi do prave vere, v drugej vrsti pa tudi katoliške deklice z zgledom in poukom v pravi veri vzgajati. Ustanova pobožnih bratov je po posebnem božjem blagoslovu izvanrednovspe-vala. Red ,,Naše ljube Gospe Sijonske" ima danes več izvrstnih učnih zavodov i" šteje nad tisoč zemlje, v malo da ne potujčeno zemljo.— Kdo bi se ne zamislil pri teh spominih v slavno dobo naše zgodovine! A ti spomini rode le britkosti, misel ta—mori srce. Tuj element preplavil je one 'kraje, kjer so nekdaj gospodovali miroljubni knezi slovenski, kjer je nekdaj slovenski kmetič pohajal za plugom. Vzel je mirnim seljakoni njihov jezik, umolknili so glasi slovanski, mesto njih se razlega tujščina.____ Čudno se mešajo razni ti glasovi. Tam pri oltarji molijo pobožno slovenske mladenke, pred teboj kleči seljak iz slikovite Benečije. Tam pri stranskem oltarji kleči zopet rujavakožna Italijanka od soliične Gorice. Vmes pa čuješ žlobodranje nemških Korošcev. A čvrsti Gorenjec z orjaško svojo postavo nad-kriljuje vse soniolilee.. .. Večna luč gori pred velkim oltarjem. Krasno obseva obraz Marijin in meče svoje žarke na zbrane molilce. Svitle zvezde lesketajo z jasnega neba; bledi mesec meče motno svojo svitlobo na svetišče. Prelepo obseva velikanske skalne skladove. Snežni Triglav in dni-gove njegove objema bleda svit-loba. Vikanje sove prinašajo lahni vetreci 11a tvoje uho; s tajno grozo polnijo ti srce tožni ti glasovi. Iz doline pa se sliši petje veselih Korošcev. Ako si še tako kamenitega srca, ganiti te mora, kar se godi pred tvojimi očmi. Kako krasni so vrhovi snežnikov bliščeči se v mesečnem svitu. In ti glasovi! La-hnomili zefirčki prinašajo jih na tvoje uho. Sedaj se ti zdi, da slišiš glasek nežne deklice ali vitkega Hiladenča, sedaj zopet, da slišiš rezek glas sivolasega doda. Vse to polni srce z nebeškimi čutili! Na lomu na onem mestu, kjer je pokazal Pilat ljudstvu mučeniga Jezusa z besedami: ,,Glejte, človek! Prav 11a tem mestu hočejo zgotoviti misijonske redovnice od Marije A. Ratisbone pričeto zidanje. A žal, ne dostaje jim pripomočkov. Verniki bi se jako zaslužno storili pri božjem Zveličarju, ako pomorejo, kolikor kedo more. Zidanja se vdeleži vsakdo 11a ta način: ako da 2 dolarja, plača en kamen; za sto-brni nakit plača 0 dolarjev; za ste-brno podnožje 8 dolarjev in za cel steber 20 dolarjev. Sploh se pa s hvaležnostjo sprejemajo poljubni darovi. Duhovni bodo radi pripravljeni darove vernikov pošiljati na svoje mesto. Dosedaj še svetišče ni dovršeno, manjka še kupola. Drugo verniki zidajo mogočna poslopja okoli Jeruzalema v to svrho; res bi ne bilo lepo, ko bi ravno krščansko delo moralo prenehati zavoljo gmotnega pomankanja. Te sramote katoliki ne smemo dopustiti, katoliška darežljivost naj se pokaže tudi pri tej priliki in naj blagodušno pripomore do zgraditve spominka na mestu britkega trpljenja našega Odrešenika. DOPISI G o r e 11 j a v a s pri Ribnici. Predragi mi rojaki! V S. številki ,,Amerikanskega Slovenca" sem Vam bil opisal veliko radost, ko som dobil prvo Številko. Toda kmalu po tem se mi jo veselje v žalost spremenilo. List je moral zaradi bolezni poprejšnjega urednika, vrlega rodoljuba, A. Murnika, začasno prenehati. V hudo razsajala -se sanS temveč po vsej Evropi? Ameriki je obiskala, Uredil.) Vreme imamo sedaj j lahko smo obsejjili in I naša polja. Veliko 5ioč»e| praznovali smo prav H'ij ravno smo imeli nergodflj kajti vse praznike je dež | neprenehoma lil. Poročati pa Vam hno"? še o nesreči, ki se je prin točeni mesec, namreč v našem okraju. Dne 1 bilo je pri nas, kakor vsako lelo, novačenjo. je že, da se isti dan fau'i k naboru, upijanijo. Nek'j Loškega potoka in pi-tij tovarišev je šlo \ domu. Na ulici Mlak sestnika J. B., ki ju ye'lf na polje. Omenjeni fant 'j temu posestniku prisesti Slednji ga je s silo raz V1 nil in mu prizadel z (gajžlo) dva udarca 11a kar slednji ves omoten zap1 in se zgrudi 11a tla. T1 j naj to zadostuje. Ako vrstice gospodu uredniku »'^j pošljem v prihodnjo še ved" | dokaj novic iz naše dežele iz sosednje Dolenjske. Vse rojake tem potom j"'1' pozdravljam v daljni A1" Anton PeruŠ1 Spoštovani gospod! Jako nam boste ustregli daljnimi dopisi in novicami ^ bodo gotovo z veseljem br*1'1 rojaki. Urednik 55 Aiiierikaiiski Slovenec." Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. "NAROČBAna ,,A. S." Prvi in edini Slovenski časopis v/ Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po §2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $ 3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v. Znižana cena. Ako pa kedo denar za pet oseb skupno pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; za pet naročnikov se tedaj plača samo $10.00 in za Evropo $12-50 ali 25 gld. a. v. Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z naročijo vred v pismu. Na pismo je treba kolek (stamps) pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr. V. Rov. Jos. F. Buli, Amerikanski Slovenec, Tower, St. Louis Go., Minn. U. S. Amerika. ,,U. S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evropo pišejo. A MEK1K ANSKI SLOVENEC. The only Sloveuic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2-50; for Europe $3-00. CENA NAZNANIL IN OGLASOV y.a 13 vrstic "Brevier" (square U palca): Eden teden $0'~5 Tri mesece $<>-()0 Dva tedna I'25 Šest mesecev 11'00 Eden mesec 2-00 Devet " 15*00 Dva meseca 3-30 Eno leto 18'00 Pri večjih oznanilih (oglasih) precejšen rabat. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. ADVERTISING-RATES. One ''Square" (12 lines ''Brevier" or H inches): One week $0"75 Tin.....montlisSG'OO Two weeks 1"25 Six months 1100 One month 2 00 Nine months 15 00 Two months 3*50 One Year 18 00 Considerable rebate oil large advertisements. All advertisements must be paid strictly in advance. Jos. F. Buli, Editor and Publisher. Nadaljevanje uvodnega članka. Preljubi moji bratje Slovenci, dogodek, ki je provzročil, da je naš g. govornik svojemu govoru izbral omenjeni predmet, nam jasno priča, kako lahko pod krasno •odejo našega navdušenega zgovor-ništva in lepih izrazov gad tiči, ki nam preti uničiti začasno srečo že na tem svetu in večni blagor po smrti. S tem pa nočem trditi, da ne smemo poslušati nobenega izvrstnega govornika in da ne smemo brati nobene lepo pisane knjigo, ali v dobrem jeziku urejeva-nega časopisa; ne, ampak le to hočem poudarjati, da moramo pozorni biti katerega govornika poslušamo in kakšne knjige in časopise prebiramo, posebno mi, Amerikanski Slovenci, kajti v Združenih državah Amerikanskih imamo neomejeno govorico in prosto pisavo tako, da ima vsakdo pravico govorni Sli pisariti karkoli ! hoče. Blažem/ prostost, dokler nam rabi v dobre' namene, a ugo-nobljiva za vsaki narod, ki jo z 1 o r a b i. In mi pohlevni in dobrosrčni Slovenci, ki nikjer ne slutimo nič slabega, ker smo še neizskušeni iii nevedni, kar' fWfiče zvitosti prekanjenih ,,otrok tega sveta", moramo še tembolj pazljivi biti, kjer čutimo, da nam je časna in večna sreča v nevarnosti. Dobro si zapomnimo pregovor, ki pravi, da kdor nevarnost ljubi, v nevarnosti pogine; ampak ne samo zapomniti, tudi ravnati se moramo po njem. Zatorej kličem: amerikanski Slovenci, na noge, dokler je dan; podpirajte vestno ,,Ame-rikauskega Slovenca", pridno ga prebirajte in pošiljajte mu novic iz vseh slovenskih naselbin amerikanskih; kdor si ga še 11 i 11 a-r o č i 1, 11 a j si ga 11 o 111 u d o m a naroči, da nam ostane pri življenju, kajti noben časopis 110 more izhajati brez naročnikov. Vi pa, vrli slovenski duhovniki v Ameriki, podpirajte ,, Amerikan-skega Slovenca" še v veliko bolj vzvišenem pomenu: podpirajte ga gmotno, kolikor je v Vaši moči; podpirajte ga duševno s tem, da 11111 pošiljate različne spise in dopise verskega in nabožnega, znanstvenega in leposlovnega, našim amerikanskim potrebam koristnega in zabavno-podučljivega značaja: tudi brez dušne hrane noben časopis živeti ne moro. Prepričani ste gotovo, da amerikanski Slovenci potrebujejo veliko poduka, vzlastiker imajo tako malo število dušnih pastirjev in družili voditeljev jim tudi manjka. Jedno najboljših in sedaj, ko so Slovenci v Ameriki tako raztreseni, jediuo mogoče sredstvo amerikanske Slovence združiti ter ob jednem njih slovenski razum bistriti, njih slovenska srca blažiti in trdno voljo naših slovenskih rojakov vnemati za Boga in sv. vero, za slovensko in amerikansko domoljubje, je slovenski časopis. P o d p i r a j 111 o torej z združeni 111 i 111 o č m i ,,Amer i k an s k. Slovenca !" — Vi, ki ste dušni pastirji v slovenskih naselbinah, skrbite, da bo vsak Slovenec v vaši župniji naročen 11a Amerikanskega Slovenca; tiste pa, ki so zmožni, spodbujajte, da bodo od časa do časa pošiljali koristne in zabavne članke v naše glasilo; Vi sami pa bodite vsem v vzgled: s tem boste postali dvakrat slovenski misijonarji. — Katerim je pa Božja Previdnost odločila drug prostor v vinogradu Gospodovem, in katerim še goreče srce bije za slovenskega brata, pridite 11a pomoč ,,Amerik. Slovencu" v denarstvenili zadevah tudi Vi in ob enem primite za pero, naj Vam teče v časni in večni blagor pre-potrebnega slovenskega rojaka v Ameriki. Ne bo Vas stalo veliko truda in žrtvovanja, le malo trdne volje je treba in postali boste slovenski blagovostniki, voditelji amerikanskih Slovencev, katerih tako nujno potrebujemo v dušnih in telesnih zadevah. Pričnite pa z delom nemudoma, kajti dvakrat da, kdor hitro da, in potem vztrajajte do konca. ,,Amerikanski Slovenec" izne-nadil nas je veselo s svojim vstopom v življenje in zato se zahvalimo nevztrajnemu rodoljubu, g. A. Murniku. Na slovensko duhovnike so je on najbolj zanašal. Njegovemu pogumu in njegovi požrtvovalnosti moramo pripisovati ustanovitev ,,Amerik. Slovenca". Ne zamudimo torej to prelepe prilike; sedaj ne velja več izgovor: češ, Slovenci v Ameriki so preveč raztreseni, ni jim moči pomagati: ,,Amerikanski Slovenec" nas bo združil lc Ilo&mo; in ako ga sedaj pustnilO od gniotnč ftU duševno lakote poginiti, Bog ve, ke-daj bi zopet oživel, O hraniti torej a 111 e r i-k a 11 s k e SI o vene o v erne Katoličane in rod p J jitb ne Slovence ter p o moč 5 jjigb, da postanejo vrli Amteri-kanci 111 to po Amerikanske 111 Slovencu: to bodi v prihodnje naše geslo! V to svrho kličem vsem amerikanskim Slovencem, vzlasti pa slovenskim duhovnikom v Ameriki resnobno besede slavnega našega Gregorčič-a: ,,Dolžan ni samo, kar veleva mu stan," „Ivar more, to mož je storiti dolžan!" ,,Na delo tedaj, ker resnobni so dliovi," „A delo in trud ti nebo blagoslovi!" Vsem amerikanskim Slovencem prav srčen: Na zdar! Bog pomozi naši slozi! Fr. K s. Bajec. Raznoternosti. Prvo in dosedaj edino cerkev v Minnesoti sezidal in posvetil sv. bratom Cirilu in Metodu je naš rojak preč. g. Anton Ogulili, sedanji župnik občine sv. Bernarda v St. Paulu, Minil. Takoj, ko je bil posvečen leta 1884., poslal ga je mil. g. škof St. Paulski v za-padno Minnesoto mej zapuščene moraVske naseljence. V mestu Heron Lake v okraju Jackson sezidal jo cerkev in to prvo svoje delo izročil v varstvo Slovanskih apostolov. Nek mož v Denver«, ki je I pričel tožbo, da bi se iznebil svoje žene, je dosegel svoj namen. Med razpravami je tolikrat po krivem prisegel, da so ga za 14 let poslali v zapor. * Procesija na Veliki $et.rtek v Cadizu na Španjskem prišteva se najimenitnejšim mestnim dogodkom in privabi mnogo občinstva. Med letošnjim sprevodom so padle najedenkrat med ljudstvom dve petardi, ki sta se z velikim treskom raznesli. K sreči ni bil nihče ubit, samo nekaj oseb bilo je nevarno poškodovanih. S tem najnovejšim peklenskim delom zadali so si anarhisti smrtni udarec, ker so se jeli sedaj odvračati od njih tudi njih somišljeniki. Redar-stvo se marljivo trudi, da bi izvohalo anarhistično gnjezdo. Redarji so prijeli dva sumljiva moža, d sta jim pa odnesla pete. * Znani New-Jorški milijonar W111. Aster umrl je 25. aprila v Parizu. W111. Aster je bil jeden izmed najbogatejših Amerikaricev. Njegovo premoženje se računi 00 milijonov dolarjev. Pred kratkim umrla je v Oak-lardu, Ca., Katarina Meyer, žena Adolfa Meyer-ja. Pri tej priliki prišli so 11a sled zamotanemu sorodu ištvu. Adolf Meyer oženil se je z neko vdovo, ki je imela že doraslo hčer. Kmalu po tem oženil se je Gustav Meyer, s pastorko svojega brata. Tako je postala Gu-stavova žena svakinja svojega očma in svojo lastne matere. Gustav Meyer svak svojega brata in svoje tašče, Gustavova žena teta svojih po polu bratov in sestra, Gustav Meyer stric svojih svakov in svakinj ; žena Adolfa Meyer j a je postala svakinja svojega lastnega zeta in svakinja svoje hčere, Adolf Meyer je postal oče svoje svakinje, stric in stari očem otrok svojega brata in žena Adolfova slednjič teta svojih unukov. Po morji celega sveta plava 10.103 parnikov, 31.666 jadrovk. " Strašno hudodelstvo izvršilo 80 je lia Veliki petek v neki cerkvi liii Španjskem. Francisco Mu'rti) domači duhoven, klečal je prea, oltarjem. Najedenkrat skoči izza leče na levi stV»m oltarja, človek z revolverjem in kratkim mečem k duhovnu, ga vrže na tla in 11111 porine v vrat ostro bodalo. Duhoven je padel 11a obraz in njegova • v kri je tekla po stopnjicah. Ženske so jele kričati in mnogo jih je omedlelo. Nekaj hladnokrvnih mož priskočilo je duhovnu 11a pomoč — pa prepozno. Morilec »e je pripravil za jednak slučaj z revolverjem. Streljajo 11a desno in na levo prepodil je svoje napado-valce. Jedna izmed krogel zadela je neko žensko, ki je takoj izdihnila svojo dušo. Zbrano ljudstvo bilo je ustrašeno in bežalo proti vratom. Medgnječo, ki je nastala, bilo je več otrok težko poškodovanih. Morilec je ubežal. Tragedija je provzročila občno žalost in nevoljo, ker je bil umorjeni duhoven posebno priljubljen med svojimi župljani. Vzrok strašnemu zločinstvu jo neznan; občno se misli, da je bil zločinec nor. Avstriji, po slovanskem Češkem po (1 Vil vlilkil IUI (liUl in hipoma nas zanese za nič se bri gajoča in nevkrotljiva .železna kača dalje, klical sem: Z Bogom starši, bratci in sestrice, oj z Bogom doiniuia ti vasica, travniki, livade, z Bogow zemlja mila,zemlja rodna, ožja kranjska domovina, oj z Bogom tudi starOslavna Avstrija! Na Saksonskem je polje dokaj ravno. Po polji so so gibali marljivi delavci. V tem času »o imeli tako j in ^ode vozil skozi Sj*>kane, Se že pospravljene glavne pridelke; le j aittle, Tacomo in Portland via U«- pese se vidil še in repe lepe ko-1 ^ Montana.. "ba vlaka imam 1 XT .,.,'.., ralhnanove spalnice prvega raz- sove. Na vo«m je bil dokaj prileten j ^ spalnice M turiste, brez- protestant, s katerim sva pričela: pičene spalnice za izseljence, sa- razgovor. Seveda 11a kratko je raz- j lome in jedilnice. M011(11110 in do Paeiftčiiegaj obrežja. Začenši s 3. aprilom boifo' vlaki! na Northern Pacific železrvk-i vozili v sledečem redu: Vlak šli. 3'j odide iz St. Paula ob deveti)! do« poludne V8»k dan in bode vozi,, skozi Spokane, Seattle, Taovu«,! in Portland via Butte, Montana Vlak št. 1 zapusti St. Paul % -at dan ob štirih 5» 15 min. popoluckiO - Profesor ■Graham Bell ima ft 20.000.000 in mladi elektrotehnik Thomas Edison je vreden najmanj S 10.000.000. Westing-house, Brush. Thomson sn Pope imajo po 5 miljonov. In vendar je elektrika še takorekeč v povojih. Iz Cirkus v Ameriko. (Spisal M. V. V.) (Dalje.) ložil, kje je bil, kaj je videl, da je bival 9 let v Avstraliji, da ume gladko angleščino in da se je pred kratkim oženil. Menda se pri protestantih, kakor bržkone večkrat i pri neprotestantih, konča vsaka dobra stvar z možitvijo, oziroma žer.itvijo. Ni mu šlo v glavo, zakaj bi se vsak 110 ženil, ker celo sv. pismo tako,, priporoča"(?) postavno zvezo. Navajal io vedno tekst: erescite etmultiplicamini. Na drugi strani sem ga jaz zaviral z: qui capi!, capiat." Po ne predolgej vožnji smo že čtili: Leipzig. Ravna, razprostrta okolica se je mudila * tvojemu pogledu. Po tem polju so teptala konjska kopita za čas rno- Vlak z nemenjajočimi spalnicami za turiste odhaja iz Chicage proti Montani in Paeifičnem severozahodu vsak dlan ob desetih in 4-5 min. zvečer via Wisconsin Central-Line. Vlak, z vestibulnimi spalnicami prvega razreda odide iz Chicage vsak dan ob šestih zvečer via C., M. & St. P. Ry., proti Butte, Spokane, Tacoma in in Portland. To nemenjajoče se spalnice nudijo najboljšo komodi-teto in omogočijo potoval ceni, da se ognejo vseh sitnostij •» zamud, ktere provzročnje menjava voz na poti. Jedilnice na Northern Pacific železnici se razveseljujejo trajne naklonjenosti potujočega občinstva; družba se ni bala nobenih stroškov, ko je napravila postrežbo priljubljeno in vabljivo. Turisti, gočnega Napoleona, ki je zgubil kupčevalei in naseljenci bodo spre h 0 ! , , T • ! videli, da je Northern Pacific 1 v tem zanj osodepolnem ....... kraju ; akomoditeto svojo spopolnjeno trdna tla na vznižajoeem se vr,- j najbolja železnica v Minnesoti, himen svoje slave. Zemlja je pila j severni Dakoti, Manitobi, Montani, , . v, • I d tih i, Oreyonu, Wasluna'tonu, človeško kri z nenasitljivo žejo. „ .. , & ' ,, , . f r '. ' Britski Kolumbiji, Alaski m lva- Da, Življenje je boj; bojujejo se j if< )rni j i. narod jo mej seboj, bori se človek sam s seboj, s svojo 11111 protivno Knjižico o vzhodnem in zahodnem Washington«, o Jellowstone naravo. Le kdor je zmagalec, za-j Parku, Broadwater Gorlcih vrelcih služi lavorikov venec. Voznik in ! (Hot Springs) in Alaski za leto 1892 so ravno tiskane. Vsakdo' Za rano so mi zopet mirijadne luČice nebes svetile; ko sem se opravljal, da odrinem dalje in vedno le dalje. Dobil sem listek do Lipskega (Leipzig). Delil jih je pritlikast, z očalami oborožen uradnik, ki me je jako ostro meril s pogledom. Kaj pa, ko bi me tale pobaral za ,,pravico", ker sem blizu meje avstro-ogerskoga cesarstva. Nič se bati. To imam vodno pri rokah pod telovnikom, sicer je pa zasegala njena moč samo vso Nemčijo, a njenih mej ni presegala. Vendar moja slutnja je bila prazna; zinil ni bev ni mev; in tako je bilo dobro. Obletaval sem vozove v dolgih vrstah stoječe in čakajoče na poziv, kteri bode pravi. Vprašujem, kamo naj zdevam svojo kosti, dadospem v Lipsko. Slednjič mi pokaže že-leznični čuvaj daleč zadaj stoječ voz, ki je imel nabit napis (Eger-Leipzig). Da, ta bode pravi. Po navadi se stisnem v kotiček, odlo-živši uborno prtljago; imel sem s seboj samo majhen kovčeg in dežnik, kterega sem pa skoro že 11a Avstrijskem vsejal. Vse drugo sem pustil doma z naročilom, da naj liii pošljejo, kadar jim odpišem svoj dohod v Novo zemljo. To sem storil po nasvetu vrlega pana N., da bi ložje uhajal čez meje. Zal, da ta politika ni bila najcenejša. Treba je bilo odšteti $30, predno sem dobil v svojo posest najpotrebnejšo in neobhodne reči. Bližali smo se Nemčiji. Torej tudi X milo Avstrijo naj zapustim* /e smo prestopili domača tla; na tujem, pod tujim cesarjem bivam. Tuja govorica so povsod i razlega. Slovanski svet mi je dal slovo, vendar ostanem Slovan do poslednjega. Ccl<^ druga vera so šopiri po mi neznanih krajih; pro-testantje so mi sosedje, sopotniki in imel bom nekatoličane za vodne sosede v tujini. V kljubu temu, Bog mi pomozi, hočem biti veren sin sv. Cerkve ter njene koristi in pravice zastopati in zmatrati kot svoje. Še jeden pogled po ljubej krinilec železnega stroja je dal sopari prost izhod, da je tako zavrl vhajanje železnega hlapona. Evo ti Lipskega kolodvora! Nepregledna množica se je izkrcavalana kolodvoru. Tudi jaz sem pobral svoje imetje ter krenil po kolodvoru. Kar me vpraša nek visok in močno vzrasel človek, kam potujem. Kaj to tebi? si mislim. Odvrnem, da iščem tu g.T. Jaz imam čast biti oseba, katero iščete, ter mi poda roko. Kreneva jo proti mestu. V gledava tramvaj in hitro poskočiva gori. Konjska železnice ali tramvaja še svoje žive dni nisem videl. Vendar so 11111 nisem čudil preveč. Ves drugačen je bil vtis, ko sem prvič ugledal majhno mestece, s krasnimi in vabljivimi predmeti na oknih. Stražar 11a tramvaju je ponudil vsakomur majhen listič za potrdilo. Na listku je bilo zapisanih 12 pfenigov. Zame je plačal za hip omenjeni T. A ko sem ga pozneje vprašal koliko je zame plačal, da mu vrnem, mi jo rekel 15 pf. Ni velika razlika, a takoj se mi je vrivala misel, da taki ljudje tudi ob družili ugodnih prilikah nekaj na-,,vržejo" v nasprotnem smislu. Mesto je jako snažno, s trdim tlakom; tudi poslopja so mi vzbujala pozornost. Zlasti borza z dvema pred vhodom ležečima, velikima levoma se odlikuje iz med družili zasebnih hiš,kupčevalei z denarjem si lahko privoščijo lepšo obliko svojih poslopij, ker nimajo,,suše" v žepu. Peljala sva so že precej daleč, kar v nekej ulici poskočiva doli ter hitiva naravnost v bližnjo hišo. Preskrbeti sem se hotel že tu, kakor mi je bilo naročeno v Ljubljani, z vožnjo-karto za morje. Po dobi zastonj katerokoli izmed omt njenih knjižic, ako so uglasi pt glavnem ali okrajnem agentu , 5 izseljence Northern Pacific želex nice, ali pa pri ClI AS. S. FEB G. P. & T. A., N. P. Iv. 8 Št. Paul, Minn. Ure popravlja in zaznamuje kratkem času in zagotavlja doof. delo: Rohrer, urama Main Street. visokih stopnjicah, ,,učena gospoda visoko stanuje", jo priklepava do svetle sobe, kjer so poslovali trije agentje, llaniburško-Amerikanske Družbe. Vodja ali podvodja, ne vem, z jedno besedo, jeden teh prvih, me je vpraševal po tem in onem ter mi izročil neobhodno potrebno orožje za ladijo. (Dalje prili.) Svarilo! Varuj se široko-usteiija! Kadar svoje globoke misli razglašaš, ali svoje površne sentimentalnosti in modre opazke med svet trosiš: varuj se. prismojene važnosti. Lastnosti tvojih besedi naj so: Kratkost, razvidnost in prepričevalnost. Stlači v malo besedi veliko misli, vso silozedini v jednej točki. Varuj se, kot vraga vsake zmesi, napihnjenega govoričenja, suhoparne žlobudra-vosti in oslovske duhovitosti, ka dar skušaš ljudi preprepričati o prednostih ,,Wisconsin Central" železnice, katera ima neposredno zvezo z Milwaukee, Chicago in •/. vsemi mesti na vzhodu in jugu, dalje z Ashland, St. Paul, Minneapolis in z vsemi točkami na severu in zahodu; razloži jim, zakaj ti in množica drugih vpora-bljate to železnico. Pesti ali samokresa ni treba rabiti! Tvoje iz rokava stresene opazke in nepripravljeni dokazi naj so razumljivi, živahni, brez širokoustenja in bombastične bahavosti. Skrbno se ogibaj vse globoke natančnosti, praznega žvrgolenja, mno gobosedne blebetavosti in puh suhoparnosti. Beži pred hudomušno zbadljivostjo in okužljivo podlostjo, naj si bo prikrita aR očitna. Z drugimi besedami; govori odkritosrčno, naravno, bi stroumno in resnicoljubno povej, da je "Wisconsin Central:" železnica v pravem pomenu besede in steni mir besodi. F. A. GREENE, Ticket Agent, Cham, of Com, Bldg. Duluth, Minn. Okusnega sadja in raznih slad-cič (candy) se dobi pri J. D. Mur Opomba. SAM IN PUSTI C® DRUGIM ŽIVETI ! Nekdo jo ,, Amerik. Slovenca." si naročil, pa je pozabil zapisati svoj naslov. Z veseljem bomo vam t .... ' . _ . | raznovrstnih zeleuiav, kakor tndi ustreir i, ako lo naznanite pošto m ,. ...... " ' 1 I sadja in sladcip, pomeranc, ovocja, deželo, kam ga naj pošiljamo. najboljših smodk, tobaka, lepih pip, pijače treznosti, mošta (popi, in vseli kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Denašnjo, kakor tudi nekaj poslednjih številk poslali smo vsem onim p. 11. gospodom, kojih imena so nam znana, £ na ogled. Kdor pa bi rad list na ogled, in da nam ni njegovo ime znano, blagovoli naj nam natančno naznaniti svoje ime in kraj, kam naj mu ga pošljemo. Potrudili se bodemo čedalje bolj ustrezati cenjenim p. n. naročnikom z mnogovrstnim zabavnim gradivom, najnovejšimi amo-rikanskimi, kakor tudi evropskimi novicami. Uredništvo in upravnišfvo ,,Amerik. Slovenca.u VREME. Lunini spremeni imajo vpliv na vremenske spremene po slavnem zvezdo slovečem. T. W. Horšelji, na pr. Mesca maja ali Velikega travna spada 1. Pervi krajec 8. dne ob sedmih 17. m. zvečer, pomeni spremenljivo. tU. Sčip ali polna luna 12. dne ->b dvanajstih f> min. o polnoči, pomeni: lepo. 3. Zadnji krajec 19, dne ob treh 58 min. popoludne, pomeni: spremenljivo. i. Mlaj 26. dno ob šestih 55 min. zjutraj, pomeni: lepo. 3?la/till so sledeči gg.: Ely, Minn. Anton Križman..........$2.50 Jakob Vovk............ 1.25 St. Ignace, Mich. Preč. J. Čebul.......... 2.50 Harmonike x o ii su p i* o <1 si j ! Prav izvrstne harmonike, po kranjski naredbi; ki imajo meh usnjat. .- -i glasovi in jeklenim glasom. Dobijo se v < levelandu, Ohio. - g;. Claire St. No. 951. F. G Ignac Tancig TOWER !\1 INN. J. 15. NOBLE, M. I)., ^ I> O IV I K, Office nad Berison-ovo Lekarno. . Fmsr XAiioxAi, BAmt. Tower, RUiui. Glavnica, - - - $50,000. II. A. WARE, predsednik. 1). H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. II. Bacon, L. Mendenhall. II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Mouijce se splačujejo in vplačujejo. TOWER, MINN.. Tower. Minn. Sladčice, smodite in tobak, nosni Chilian, most in pop: pijačo treznosti, in tndi Največjo zalogo v mestu ima . Anderson & K o rb BKICK BLOCK. ELY - - MINN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepico (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr. m- pozor i mm na našo izverstno zalogo'in največjo izbirko iiiešanego blaga. Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek klobukov, čepic (kap) it: vsakovrstnih obuval. Vse sorte srajce in rokovico nogovice, in sploh vse spodnje in zgornje obleke prodaja po najnižji ceni. Pridite in poglejte! Vse uljudno povbljujemo. J . .T. MIIRTVIK -Sr CX>„ Tower, Mi mu. priporoča in prodaja M. KELL0W. TO WE K, MINN. Chas, McTVnmara, prodaja po naj nižji ceni, v t Živo apno, premog, seno 111 raz-noterno krmo (filter) za domače živali. Ticket! Za vožnjo čez morje na Parnikili (morskih ladij ah) Sevoro-u Nemškega Lloyda prodaja po najnižji ceni in tndi pošilja denar na Avstrijsko po 100 11. za $'41-75. GERMAN AMERICAN The Boston Clothing House. CHAW. LANG, Photograph, Tower, Minn. izdeluje Fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. HOTEL SHERIDAN, Tower, Minn. Dobra postrežba, zverstna jedila.. Nizke cene. Uljudno gostom se priporoča. E. E. BARNIDGE. Duluth and Iron Range ŽELEZNICA. op. čas Postaje 'Stations' I«>p. 12:00 prih. Duluth od h. 3:15 10:54 Two Harbors " 4:25 ti: 10 Mesaba " 0:04 8:22 Tower 0:52 7:10 odh. Ely prih. 8:05 BENSON & HAWMSON, Zaloga peči, mnogotere žoleznine, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. Vsako vrstno sobno oprave t Vam uljudno priporočamo. CITY ME A.T [M^POdlEDT, TOWER, MINN. NAJVEČJA ZALOGA MESA MAX SHAPIRO, - mesar, prodaja Vsake vsrto frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišno klobaso po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško. Boston Glol Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčeg in torb se dobi pri: M. WEI^TZ1ERL & CO., Urar in tergovic z veliko zalogo zlatnine in srebernine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. EL V MINN. & prodaja vso vrste želoznino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. Browll & Co., prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd. Ostrige in divjačina ugodna. ELY MINN. ITo-woi«, - I^gsajiis. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. M. Yail ELY, MINN. ftuKA ZALOOA železnine, lesenega in hišnega, orodja Se dobi po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse ruderjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje »-udi rakve in pogrebe. Vabilo, Predragi Naročniki! Ako je Vam ljubo, blagovolite vložiti v pristojno pismico celo letno naročnino ?2.50 (dva dol. i" pol) ali G gld. za Evropo. Ako se pa vas o oseb skupno naroči, vložite za vsili 5 listov samo $10.00, ako stanujete v Ameriki", ali 25 gld. za Evropo, bolj natančno jo razvidno iz časopisa. Varčno, v pismo vložite Nakaznico ali popirnati denar, tako da se od zunaj ne pozna, kaj da je v pismu, potem ga dobro zaprite, kolek ali stamps pritisnite in na pošto oddajte, in prijeto naročnino in Vaše Ime bo na zadnji strani natisnjeno, in tako bote gotovi, da smo jo prijeli. Svoj naslov natančno zapišite, da vemo komu pošiljati, n. pr 1. Ime in priimek......................................... Pošta.....................................'............ Kraj in dežela.......................................... 2. Ime in priimek..................................... PoŠta ................................................. Kraj in dežela.......................................... a in tako od vsili naročnikov natančeno zapišite Ime in priimek, Pošto in deželo ali kraj, kje kdo stanuje, da nebo kake pomote. Vse pisma a!i dopisi naj se blagovoljo pošiljati z napisom: V. REV. JOSEPH F. BUII, Tower, Minn., ,,Amerikanski Slovenec.'" U. S. America. Vsakdan frišno govejo in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobaso in jtjfrnt.uino priporoča uljudno W. ■ MoQuade. O. H. OPPEL & SONS, prida j a nadebelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala in obuvala. XXXXXXXXX Obilna zaloga za rudarje in drvarje. XXXXXXXXX y Čolni in indianski izdelki W. 1SHEPHARD & CO., PRODAJA. Izeleznino n. pr. Peči, kuhinsko posodo, in raznoverstno orodje; pa tudi mize, stole, omaro in drugo hišno opravo. OKNA, TRATA, STEKLO IN BARVE. Zverstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav Oskerbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči. Tower, Minn. Tower Meat Market. Tu prodajamo: frišno in soljeno meso okusne klobase in čisto mast, i. t. (1. Pridite in poskusite ! i tvs. on i !srr i, vrv a&r lilTTO, Zaloga ^ sako^ • i ž i