BI. itnllta. I U*l|at,i "tatiB.MO, UH. Mi. hfcftja vs*k tai p#»oldn«, jswotJI »*4«l|« ta prasaftk«. lM*i*ati: Proetor 1 m/m X W m//n za male oglase do 27 m/m visine 1 K, nad to visino vsl oglasi 1 mm ;< 54 mm I K 50 v. Uiadni razglasi in poslana tcr notice isti prostor po 2 K, ženitne ponudbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri narobili h nad 10 objav popust. VpnSanjem glede inseratov na; se oriloži znamka za odgovor Upr * vnlfttro „Slov. Narodi" ia „Narodna Tiskar««" KulUva vile* at. 5, prtUlćao. — Ttlttoa it. »14. „S4*t««skl Marci' — ' * L|vkli«ml I« w peitl t v JmgosUvi|t; ^fffi|ian i« potplat« tn aaOatao fraaMraM. IV" Rokopiaov n« vrača* "VII Posameina itevilka veli* 1 krono. Poiftnln« platana w gotovini. Zapora jaigoslouanshlti urednosti — oelih greta NemSke Austrije. Mogotci na Dunaju in v Budimpešti so desetletja in desetletja pred vojno in med vojno predstavljali svetu slovanske narode, posebno pa se juKoslovenski narod kot inferio-ren »manj vreden«, kakor so se izra-žali po svojih listih — »minder\ver-tig«. Tuđi v notranji politiki so se ravnali po tem sreslu in nas gospodarsko ter politično do skrajnosti zatirali. Zaman so jih opozarjali sve-tovni pisateljj. kakor Seton \Vatson in med drugimi tuđi znani italijanski potopisec Oino Bertolini, da je ju£O-slovenski narod izredno inteligrenten, energičen in zdrav ter da stoji na pra^u velike bodoenosti. Ostali so gluhi in neiaprosni in nadaljevali so svoje zaničevanje. Po groznern polomu. ko je iz razvalin stare Avstrije vstalala mlada Jugoslavija in se kot jednotna narodna država v najkrajšem času konsolidirala, moralo je biti vsake-mu jasno, da je ta država po svojem ljudstvu, po svoji bogati zemlji, po svoji ugodni legi in po svoji krepki dinastiji jedna najbolj uglednih dr-Žav, kar jih je v Evropi „ki ima pred seboj veliko bodočnost. Samo na Dunaju jim to Še sedaj ni hotelo biti jasno, in nadaljevali so proti Jugoslaviji staro zaničevalno politiko. Bilo je spomladi leta 1919., torei po pol omu, ko se je čitalo po listih, da hoče Beograd raztegniti v zaščito svojih vojnih odškodninskih pravic sekvestracije tuđi na ona premože-nja avstrijskih državijanov. ki so se nahajala v Hrvatski. Bosni in Hercegovini. Dalmaciji in Sloveniji. Ta sekvestracija ie bila po mednarod-nem pravu in tuđi po naravnem pravnem čutu popolnoma npraviče-na, ker ima zmasronosna država pravico do vojne odškodnine in vsled tega tud! pravico, to vojno odškod-nino osigurati. Te sekvestracije so se poznele tuđi izvršile in so imele, kot rečeno. za. j>odlasro mednarodni pravni titul. Predno so se te sekvestracije izvršile, je avstrijska republika z naredbo z dne 18. aprila 1919, dala pod popolno zaporo vse jugoslovensko premoženje, ki se nahaja na tleh te republike, to je odprte depote, vloge, tirjatve, safe in druge zatvorjene depote, potem tuđi vso pri kakem zavodu založeno zlatnino in srebrnino. tako. da naši državljani s tem svojim premoženjem nišo mogli razpola-gatL Od začetka so proklamirali, da je to le provizorična zapora. pozneie so pa jasno razglašali, da ie to retor-zija za naše sekvestracije. Tukai moramo takoj opomniti, da proti ta-kim odredbam, ki imajo mednarodni naslov — in to so bile naše sekvestracije — po mednarodnem pravu nišo dopustne represalije ali retorzi-je, ker proti pravični odredbi ne srne druga država odrediti neopravičenc. Zapora našega imetja v Avstriii je bila torej brez mednarodnega naslova, neopravičena in krivična. Posebno krivična pa je bila zaradi tega, ker se je nahaialo med tem premoženjem imetje naših sirot. imetje naših rojakov. ki so pred ita-lijansko ofenzivo poslali svoie vred-nosti posebno na Dunaj, da bi ga resili. Pobeglo in sirotinsko imetje se je dosedaj smatralo v civiliziranih državah kot nedotakljivo, in ako se je Avstrija na tem imetju pregrešila, ji to kot civilizirani državi ne služi v prav nobeno čast. S to zaporo se je iugoslovensko narodno gospodarstvo ,in sicer javno in privatno, silno oškodovalo, ker se govori, da to imetje presega jedno milijardo. Še bolj se je pa oskodoval sve tov ni ugled mlade jugoslovenske države, kateri je s tem postopanjem Avstrija dala naravnost udarec v obraz. Sami avstrijski državljani so se temu samo vol jnemu početju finančnega tajnika dr. Schumpetra čudili in prorokovali slabe posledice/ Ako se je dunajski finančni tajnik že tako da-leč spozabil, bi moral kot strokov-njak vsaj biti toliko previđen, da bi omejil zaporo samo na depozite, ne pa na tekoči denar. ker toliko je moral vendar gledati v prihodnjost. da se bo Jugoslovenska valuta proti av-striiski valuti dvignila in da bodo ori končnem izplačilu po dvigu zapore nastale velike valu tame diferetice !n zapreke. Torej tuđi s finančnega go-spodarskega stališča ie bila ta poteza velika napaka. Jugoslovenski interesenti so r>o-slali svoje pritožbe proti tej zapori na nariško konferenco. in uspeh ie bil ta. da se je v St. Germainski pogodbi z Avstrijo določilo, da se ima ta zapora nemudoma dvigniti in da se bodo morale tiriarve izplačati v jugoslovenski valuti na bazi ženev-ske#a kurza. V prvotnem nacrtu sn se tuđi vzdržale sekvestracije kot upravičene, in le potom milosti in vsled posebnih proSenj avstriiske mirovne delegacije so se te sekvestracije odoustile. Medtem ko so prosili nemški delegati v Parizu za milost, se je njih časoptsje glede za- pore opravičevalo, češ da nišo niČe-sar hudega mislili, in so rudi začeli ponujati plačilo tirjatev. toda v neži-gosanih avstrijskih kronah. ki jih pri nas ne more nihče rabiti. Ko so iz-prevideli, da to ne gre. so se postavili na stališče absolutne apatije m vkljub temu, da se je že na Dunaju poskušalo od jugoslovenske strani to zaporo potGm prijateljske poravnave resiti, crže na Dunaju križem roke. Škoda, ki je nastala vsled te zapore. je pa ogromna in vsak dan večja. Dočini je bila pri nas Dri narodno-^ospodarskem našem preporodu ob-čutr.a suša denaria, so avstrijske banke z našim jugoslovenskim de-aarjem delali ogromne dobičke. tako, da se danes po vseh dunaiskih listih čita, da so imeli izredno dobro žettv in da so nekatere banke ves svoj temeljni, mnogo milijonov zna-šajoči akciiski kapital podvojile in plačajo neglede na velike tajne rezerve kliub slabim časom povišane dividende. Naši interesenti pa so za-mudili subskribcijo mladih delnic, nr-so mo^li svojih depozitov lombardi-rati ali pri ugodnih kurzih prodati, in aritmetična škoda, ki so jo trpeli, bo velika. Ker je naša valuta med tem časom proti nemški valuti poskočila, dela plačilo posebno ban-kam preglavice, ker nirraio volje, da bi od svojega dobička kaj odštele. Interesent so se rod ^okrovi-telistvom pDlfrajinskih naših vlad or.^aniziralf, imeli so že skupni shod v Sarajevu in so storii? sedai odio-čilne korake pri centralni vladi v Beogradu. Prišel je sedaj čas obračuna, ka-teremu se Avstrija ve more več od-tc.^niti, ker stopi St. Oerrhainska pogodba te dni v pravno veljavo. Naloga naše centralne vlade v Beogradu bo, ako nočc srlošno razb'irie-!iost, ki se vedno širi in širi. prenre-čiri .misl'ti ra energičen korak proti Avstrii!. in naše invro mnerje* le od-ločro rrot? terrn, da h! nr? roš!?iaH Av^trijf ?e z J^fvečfo nrffarnostlo r:?§3 žito, med tem ko nas ona bni« tafno ffnanci!a!no minira. Pomisliti pa je tndi, da tuVai ne gre samo za varstvo financiiclnih interesov našm državi ja nov, tein več da gre ttikaj za sve to vp i urkH naše države. Ako naša država ne bo imela moči, da svoje stališče u vri ja vi, bo izgubila na svojem prestižu. Jugoslavija je ustvarjena od na-roc*?. nitičenikov in junakov, nieno geslo zamore biti le to: »Ne deiai ni-komvir krivice, a tuđi ne trpi od niko-gar krivice!« Ml zahtevamo satisfakcijo od Avstrije. Od Žitnega zavoda smo prejeli ta-le dopis: Padanje cen se je pričelo pri agrarnih produktih po celem svetu. Tuđi v Vojvodini in Sremu, žitnici Jugoslavije, so pričele padati cene žitu in moki. To je veselo znamenje, da pridemo sčasoma vendar le zopet do normalnih razmer. Nikakega dvoma ni, da more tvoriti uspešen jez proti naraŠČanju draginje edinole padanje, oziroma stabiliziranje cen agrarnih produktov. Od tega je v prvi vrsti odvisen življenski minimum posameznika, plače delavcev in urad-nikov ter proizvajalna moč industrije. Umevno je, da so te vesti hlastno pograbili časopisi in občinstvo. Nika-kor pa ni mogoče odobravati preti-ravanja, v katero so zašli naši časopisi. Najvišje cene v Vojvodini so bile v drugi polovici meseca aprila, tedaj ko je dosegla pšenica ceno 10 do 11 kron za kilogram. Nato je pričelo padanje cen, ki so ga provzročili razni momenti: odpoved državnih kom-penzacijskih pogodb, izgledi na dobro letino ter precejšne zaloge stare letine, ki jih morajo kmetje, ekonomije, mlini in trgovci oddati, da do-bijo prostor za novo žetev. Cene pa nišo padle na tisto nizino, kakor so javljali časopisi. Res da se dobi v Vojvodini pšenica za 9 ali tuđi za 8 kron. ne pa za 5 ali 4 krone, kakor so trdili časop:sL Poleo: tega zahte-vajo šc časnikarske notice, naj se kar tako.! tndi z.\V7z.\c\ cene moke v SIo-veni;!. Nekoteri klfčejo deželno vlado na pomoč. ki naj zapove aprovizaci-j^m fn trgovcem, da oddpjajo moko cene.'e. To kaže na popolno neume-vanje razmer. Večje aprovizacije in trsrovci, ki so dosedaj aprovizijoni-rali Slovenijo, so morali kupovati blago v Vojvodini vedno. najs! so cene Še tako naraščale. Tako so nakupili v aprilu blago tud? po zV Vipavf }e ie vedno naša vojska,« Je dejal Kahl, »in o Prancozfh ni še nobenega sledu. Oovorfl sem z avstrijskimi častnflei in vsl so MH mnenja, da Francozi bržčas na Kranjsko sptoh ne pridejo. Vsa njih armadal se vleSe v ntJumcjSih marših črez GorHkol oaKoroBuL< ' »Vsekakor pred enim tednom ne more noben Francoz do Idrije,« je pritrjeval tehtni-čar Thum. »Sneg je visoko zamedel vse poti in do nas ne priđe živ vrag. Med tem pa spravimo izlahka vso zalogo do Vrhnike in Ljubljane. V najhujši stiski borno imeli oporo na avstrijski vojski, ki se od Save ne premakne mkamor ter ostane z nami preko 2irov in Skofje Loke v zvezi. Francozi nam zato ne bodo mogli odpeljati niti 100 centov. Ce pa nas za par tednov vendarle odrežejo od sveta, nam tuđi to ne bo moglo škoditi, ker je Kahl tzpraznil že vsa naša žitna skladišča na Vrh-liki ter je prepeUal blago do poslednjega zrna / IdrUa Nam torej vsaj kruha ne bo manjkalo.« »Da, da, gospod Kahl, to nalogo ste iz-vedli izborno in čudovito naglo!« je dejal s pri-malnim občudovanjem ravnatelj Oerstorf in EH>tapljal Riladeniča po fami. »Ta čin vam ne »stane nepoplačanf« >Ch, kaj, gospod ravnatelj* samo da se ni Je posrečilo In pa da ste bili vi zadovoljni?« se je smejal Kahl, skromen In zdrav fant, ki snt je bila zavest, da je dobro izvršil svojo iolžnost, očfvidno najboljša nagrada. Kakor velika družina je živelo rudnlško tmidništvo v IdrijL Rudnišld svetnik Bogmull pf. Oerstorf mu je bil ljubezniv, nad vse blag oče. Občcval je z uradnflei vedno prijazno in lim tekasoval v besedah ia dejanjih naklonje- mit Ztio so ga tuđi tmdniki spoštovaU ter izpolnjevali dolžnosti z največjo vestnostjo. Vsem otrokom rudniških uradnikov je bil Qer- * storf krstni boter in žena njegova je bila njiK j soprogam in hčeram najplemenitejša prijate-j Uica. Za rudarje in njih obitelji je imel Ger- j storf ne Ie odprto srce, nego je žanje vedno \ storii več, nego je bila le njegova ravnateljska, dolžnost Po vseh hišah je hodil, vsakogar v; Idriji je poznal, v uradniška stanovanja pa je prihajal kakor na svoj dom in k svojim ljudem. Tako so tuđi Krausovi gostje popili vjnp,-kakor bi bili doma, in odšli so brez stadu na* ■ petih formalnosti. , \ »Do svidenja, dragi Kraus!« je dcialj Gerstorf, podai gospe Rozi roko in se pošalikn »Prosim, ne ježite se name preveč: Nocoj vamj gospoda soproga ne pošUem kmalu y pOrM steljo!« »No, do enajstih opravimo vsefe je 8oS] stavil Thurn. »Ko pridejo Francozi, bo časa za J spanje dovolj . . .« . Gostje so odšli. Roza je seilal zafosflu i*-mizo večer jo: najprej podmćtenico, ualo bani kalico s kosto, za otroke pa še pralo, samej idrijske jedi, ki so domaćinom Ijubie ne^P n*i- ■ razkošnejŠi banket . ' Po večeri! pa je Kraus zop^t o dosadaaj* ramer* postavila aa glava RAZDEUTEV NEMftKOl LAĐU. Cherbo««. 11. Junija. Sonkaj sta došli italijanska komisija pod vodstvom kapitana Dunija in franco-ska komisija, katerih naloga Je raz-dcliti v Cherbourgu nahajajoče se nemške ladje med Francijo in Italijo. MONARHISTICNA ZAROTA NA TIROLSKEM. LDU. Dttnai 10. junija. (CTU.) »Arbeiterzeitunjr« piše. da se snuje na Tirolskem za inozemski denar monarhistična vojska, ki hoće potem puča izvesti združitev zahodnih alpskih dežel z Bavarsko. TATVINE V DUNAJSKEM ARZENALU. Dunai 10. junija. V tukajšnjem arzenalu so prišli na sled velikim tatvinam materijala. Skoda znaša več milijonov kron. Več vojakov ljudske brambe, ki so bili udeleženi pri teh tatvinah, je bilo aretiranih. NOVI NEMIRI V GRADCU NA VIDIKU? Gradec« 10. junija. Štajerska levosocijalistična skupina je na svojem današnjem zborovanju sklenila zahtevati odstop deželnega clavar-ja in njegove^a namestnika ter izro-čitev povelinika orožnikov sodišču. Istočasno so zahtevali zborovalci, da naj se orožnistvo po celem Štajer-skem zamenja z oboroženimi delav-skimi četami. Za jutri se pričakuje v Gradcu nove težke nemire. Na zborovanju se je izrazilo upanie. da je ! prišel čas, ko se bo obračrnalo z me-ščanstvom. — Inozemske komisije, ki se sedaj nahajajo na Štaierskem s pozornostjo zasleduiejo doeodke v Gradcu in so sklenile, da odDošljeio posebne delegate v Gradec, da se ti sami prepričalo o stanju ro.zmer. ZVEZA NARODOV. LDU Pariz, 10. junija. (Dun. kor. ur. — Havas.) Potrjuje se vest, da se izvrŠevalni svet zveze narodov sestane dne 14. junija v Londonu, da se posvetuje o zahtevi po intervenciji zveze narodov v vprašanju prodiranja boljševikov v Perzijo. ODGODITEV KONFERENCE V SPAA. LDU. Rim, 10. junija. (DKU. — Brezžično.) Po želji italijanskeea mi-nistrskega predsednika Nittiia je bila konferenca v Spai preložena do srede m^seca julima. FRANCOSKO - BELGIJSKA ZVEZA. Bruseij, 11. junija. Šef belgijske-ga generalnega štaba odpotuje v kratkem v Pariz, da se razgovori z maršalom Fochom o sklepu franco-sko-belgiiske vojaške zveze. ČEHOSLOVAŽKI ŽELEZNIČARn IN MUNICI.ISKI TRANSPORTI ZA POLJSKO. Brno, 10. junija. »Tribuna« poroča: Poljska vlada je vsled zadržania municijskih transportov, namenjenih za Poljsko, v ćehoslovaški. sklenila prepovedati izvoz bencina in petro-leja v čeho - slovaško republike Češka vlada je odgovorila, da nikakor ne zadržuje ali namerava zadrževati poljske municijske transporte, mar« več da se železničarji po čeških pro-gah branijo odpremiti te transporte na Poljsko. Vršilo se ie že več želez-ničarskih shodov .na katerih se je poudarjalo. da pod nobenim Docrojcm ne odpremijo teh transDortov in da stopijo v slučaju, če bi jih hotela k temu prisiliti vlada, raje v stavko. DEMISUA POLJSKE VLADE. LDU. Varšava. 10. junija. (Dun. kor. urad.) Vlada je podala demisijo. Državni tajnik je demisijo sprejel. naprosil pa je Člane vlade, naj zaen-krat še dalje vodijo državne posle. TEŠINJSKO VPRAŠANJE. LDU. Praffa. 10. junUa. (CTU.) Pariško ooročilo o rešitvi teSinskesra vpraSanja ni DODoInoma resnično. Dejstvo je. da je poslaniška konferenca razpravljala o zadevi in sklenila. predlagati češkoslovaški in poljski vladi, naj bi se tešinskl problem reSil potem razsodiSCa. Direktna pokajanja med Poljsko in CeSkoslova-§ko še nišo vršila in se ni ničesar ođ-iočilo. Vprašanje se ne more rellti z navadnim doRovorom med ćeSko-slovaško in poljsko delegacijo v Parizu, ker je potrebno, da zavzamejo vsl odgovorni činitelji stališče glede rešitve vprašanja. Tadi 5eHco«lova-ški tninister za zunanje stvari dr. Đe-neS zavzema to stališče. Poljski nri-nister Patek dospe danes v Pariz, kjer bo imel z dr. Benešem skupna posvetovanja. Dr. BeneŠ se bo po teh razgovorih vmfl v Praga kjer bo merodajnim činiteljem poročaL kako se to vprašanje razvija v Parira bi kakšni so v tem oziru namenJ ooU-ske vlade. Jasno Je torej. da to vesti o sporazumu ore^rodnJe. BELOUSKI KRALJ — RAZSOD-tttNL ^ LDU Par* ia Imtii*. (DmL kor-ml) Kakocćanan&mPidUi■.I late Mimldi ludi prafra ki varl«*> •ka vlada, da bod! rastodnik v toita-skem v^rašanju b4gU*U krali« BOJKOT MADŽAtSKt D«mL 10. knUa. Sklepe medna-rodne sveze industrijskih In obrtnih podjetij v Amsterdamu glede bojkota Madžarske bodo isvadla tadi avstriJ-ska podjetja. Danes se je vrnll iz Amsterdama posianec Forstner. nakar so se vršila posvetovanja av-ctrUske zveze. kjer se ie sklenllo. da > tuđi avstri ':a zveza industrtf-'i Jn obrtnih zadrug sledila skle-•m amsterdamske^a mednarodnega !:on^resa glede bofkota Madžarske. POLJSKO - BOI JSEVIŠKA VOJNA. LDU Moskva« 10. junija. (Dun. kor. ur — Brezžično.) Frontno po-ročilo: Pri Bobruisku smo odbili so-vražen napad. Naše čete bojujoče se na desnem bregu Dnjepra, so potis-nile sovražnika do železniške proge Kijev-Korostyn. Blizu Tarašče je bil sovrainikov odpor zlomljen pri Bjeli Cerkvl Na Krimu smo ustaviH pohod genorala Vrangl ODPSAVA VOfASTVA NA IfORVESKEAL KoM*sgea 10. junija. »National Tidenda« poroča iz Kristajanije. da bo v kratkem padla v parlamentarni obrambni komisiji odločitev. ali se na Norveškem odpravi vojaštvo ali ne. LETTNA V FRANC1JL LDU Pariz, 10. Junija. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Po soglasujočJh vesteh iz vse dežele je ietos priča-kovati posebno ugodne Ietine v Franciji, in sicer glede vseh poljskih pridelkov. Pšenice bodo naželi po splošni sodbi 80 milijonov stotov, do-čim je znašala lanska žetev Ie 48l/-nni'jona stotov. Ker potrebuje Fran-cija zase 90 milijonov stotov, bo te-daj Ietos skoro neodvisna od uvoza tuje pšenice. PolifICne uesti. ~ Organizacija slovenskih bomm- nistov. Slovenski komunisti so jeli iz-dajati svoje glasilo >Rdeči Praporc, ki se tiska v tiskarni Maksa Hrovatina v Ljubljani. List je doslej izhajal kot tednik, a prihodnjim tednom pa ga prično izdajati po dvakrat na teden. Doslej so komunisti tvorili levo krilo socijalne demokratske stranke. Razdor med desnim in levim krilom v socijalni demokratski stranki je bilo opažati ž© dlje časa. Začetkoma letošnjega leta se je zdelo, da se bodo nasprot^a med obema krlloma izravnala in res je pri-§lo dne 13. aprila na skupni konferen-ci desnice in levice do sporazuma, v katerem so se deenicarji v bistvu pokorili zahtevam levifarjev. Zelezničar-ska stavka in dogodki na Zaloski cesti pa so razbili ta sporazum. Levičarji so ustanovili socijalistično delavsko stranko Jugoslavije fkomunistov) in osnovali tuđi svoje glasilo. S tem je postal razpor definitiven. Začela se je borba in komunistično glasilo »Rdeči Prapor< je začelo, čim se je rodilo, z najtežjimi topovi streljati na socijalnođemokrat-sko stranko in njene voditelje. V današnji svoji številki objavlja >Rdeči Prapor< službeno izjavo vodstva komu-nistične stranke, v katerem se priznava >Rdeči PraDor< kot glasilo jugosloven-ske komunistične stranke za Sloveni-jo in proglasa, da so se prekinila vsa pokajanja z izvrševalnim odborom ju-goslovenske eocijalnodemokr. stranke v Ljubljani, ker je Ie ta pogazil sporazum, ki je bil sklenjeu v Ljubljani dne 13. aprila t. 1. Takoi pod to službeno izjavo priobčuje >Rdeči Prapor« noti-co >Infamijac, ki ee doslovno glaei ta-kole: >Naprej< objavl|a dolgovezne članke o železničarski stavki, ki so prava žurnalistična nespodobnost. Na-men je prozoren, cSkodovati in oblatiti so hočo naš pokret. Zato prihajajo tej crospodi prav ćelo žrtve na Zaloski cesti. Pa ne pojde. O teh člankih bo še govora. Take stvari more pisati Ie oblačilničar. Ne đovolimo, da se izrab-ljajo nesTečni dogodki v strankarske svrhe. To morejo storita Ie demagogi. Takih zlaganih člankov, pisanih zgolj v strankarske svrhe, ne borno vec tr-T»eli. V prihodnji številki borno ze en-krat objavili članek sodrujara dr. Leme-ža in potem nadaljevali.« Duhovi v socijaldemokratski stranki so se torej ločili. Komunisti so »© jeli organizirati in hočejo svojo organizacijo izvesti na škodo socijaldemokratske stranke. Kažej dokaj agilnosti. Za nedeljo skli-cujejo javen železnifiarski shod v dvorani hotela Union, popoldne^ pa prirede izlet v Eamnik. kjer raavijejo delavsko zastavo. Radoveđni smo, kdo iziđe iz te borbe kot zmagovalec, za enkrat se zdi, da bodo komunisti pri-tegnili naše pretežno većino socijali-stienega delavstva. Ce bo pa ta uspeh trajen, je drugo vprašanje. z= Ogrožena koalicija. Beograd, 10. junija. V tukajšnjjih političnih kro-ffih se % žalostjo opazuje zakulisno igro, ki jo igra Stojan Protic in s ka-tero ogroža obstoj koncentracijskoga kabineta. Njegovo nasprotovanje v vpraSanjih izvoza, izvedbe agrarne reforme in njegovo postopanje pri verifikaciji poslaničkih mandatov bo pri-vedlo tako daleč, da se razbije tako te&ko porojena koncentraciia. V parlamentarnih kroflrih previ adu je mnen je, da v kratkem izbruhne nova kriza. sr ifelA volU«*irm oAftnu Beograd, 10. junija. V vferaj&iili «e]i par-lamentarnega volilnega odbora ee Je končno sprejel nacrt votilneg^ reda tu ee bo ta nacTt dotiskol do prihodnje seje narodnega predstavništva, ki se vrši v petdc Otvorjemi 8t» ostali samo dve vpraianji, ki ** bosta reiili na daiiai-njem minUtrskem rretn. Prvo Tpraia nj«, f led« katoraga v odbora ni priilo do aporajuma je, dal! te oni drtaTlJa-ni t Vojvodini, ki imajo pravioo opcije ia tujo drtavo vitejtjo t ita^Uo to-llleer, na katere odpade es Mandat ali ne. Đr. Pal««ek Je nr^llagal, da ae te dr**TlJ*iM> ne viteje r itevilo in eo bili maketa mnenja s njim demokrati, Uarikaki in printaši Nnrodnega kln-1», dočim ao radikalni elani in Proti« oponirali toma mnenja. Ker ni prišlo do sporazum* m je aklenilo. da na| o tem vpraianjn sklepa In odlocaminl-straki avet — Drnpo sporno Tpraia-nj« }e hroril # 95, takomvafii kaneelpa-tagnl kl doloea. ea ee tortar* te ▼•»• m a«e fJoreaJJati v «trankarake arrlie. 1I& fitoHh; Mkllft tu MH m p^ vzeli redigiranje tega %, ki je bil v načelu sprejet. Na veliko začudenje vseh se je dvignil klerikalec dr. Honjec in protestiral proti temu paragrafu, trdefc, da se še nikdar ni vmešaval kak kato liski svećenik v strankarske zadeve, ker to i tak že prepoveduje kanonsko pravo. Ta izjava je vzbudila v odboru splošno veselost. Demokratski elani odbora 60 ugotovili, da nima potem pravice protestirati proti paragrafu, ki ga odobrava kanonsko pravo in katerega smatrajo svečeniki, včlanjeni v demokratski zajednici, bodisi katoliške, pravoslavne ali muslimanske vere kot po-treben za moralo in ugled cerkve. Proti temu paragrafu je proteetiral tuđi elan Narodnega kluba Šegvič, medtem ■ ko so ostali elani odobrili § 95, kakor ga je sestavil redakcijski odbor. Mini-strski predsednik dr. Vesnic je nato izjavil, da se bo tuđi s tem vprašanjem bavil današnji ministrski svet — Crtani odvetniki. Beograd, 10. junija. Odvetniška zbornica za Trst in Istro je crtala iz imenika odvetni-kov sledeče jugoslovenek© odvetnike in narodne poslance: dr. Iv. Mar., Čoka, dr. Otokarja Bybafa, dr. Iv. Poscića, dr. Trinajstića in bana dr. 11 Laginjo. Vsi ti odvetniki in poelanci so vložili protest proti tako nekolegijahiemn po-stopanju tržažke ođvetniike zbornice. — Dr. Hinkovig in Stepan Radič. Zagreb, 10. junija. Dr. Hinkovič de-mentira v današnjih listib veet, da je on prevzel zastopstvo Stepana Radi ča v njegovem procesu. = Nova stavka železničarjev na vidiku, Zagreb, 10. junija. >Savez transportnih radnika« je izdal oklic, v katerem pozivlja železniCarje, naj se pripravi jo na nov boj, ker vlada ni spolnila tega, kar je obljubila. — Sporainsk© ploSde P^inearejn, Fochn in Clemeneeanjn. Kakor znano, sta 17. nov. 1918 obe franeoski zbornici slovesno izjavili, da mora biti Franci ja hvaležna Poincarejn, Fochn in Cle-menceaujn in da se moraj o zato vsem trem vzidati spominske plošče v vseh franco8kih občinah. 8. junija so vzidali v ministrski dvorani hotela de Vi Ile v Parizu dve plošši: eno Poincareju in drugo Clemenceauju ter Fochu. Ceremonija se j© izvršila z govori in s pet-jem narodnih himen. Clemenceauju se postavi spomenik v Vandeji. Spomenik, ki je skoraj že gotov, je delo kiparja Sicarda in predstavlja Clemenceauja v kostumu >Pere Ia Victoirec z dolgo suknjo, zapeto do vrata, s palico v roki, r klobukom postrani, lik ob etrelskem jarku in obdanega od vojakov. =r Ogrogen položaj Italijanov v Tripolisu. Odkar se je morala italijanska posadka umakniti iz Mieurate, je postal položa] Italijanov v vzhodnem Tripolisu zelo nevaren. Nedavno so vstaske čete Ramadana Scetena ujele italijanskega poveljnika polkovnika Cl-tareila in 15 Sastnikov, ki jih drže Se vedno kot talce v Kusabatu. Vstaske čete so zajele tuđi ćelo italijansko po-sadko v Sirti. Vkljiub temu pa še vedno netiio prepire med domačinri poglavar-ji, katerim delijo orožje in municijo. Afrikanci eo eprevideli, da Italiiani apletkarijo med posameznimi poglavar-li v svrho ojacenja svojega položaja, zato je Ramadan porabil niihovo orožje proti njim samim, ujel ćelo posadko, uplenil topove in nnicil radiotelegra-fieno postajo v Sirti. Iz naSe kralleutnce — Krali Peter eftds ▼ Mdis. Iz Sarajeva noroCaJo. da ie predsednik vlade dal ■rediti ▼ hotelu »Bosna« v Illdžab iest sob u regenti Aleksandra, kralja Petra ta veliko knjtftajo Jtleno Regent Aldoander ostane sa leda! v B«gnidti, k«r namermva posetHt Zacreb ta IJabljano. __b Pthuilo i sli«!! tomzmUšm ▼ Z»- Sieam Dosedanft vicekoosnl dr. Macha£ck !• prmnd&Bn k &hodrr*5fjo ni bilo nrp^^rm ž»H rtn n\ h$n Krenuo, no^m b(m r\ wt*nn v sr»f«eV In «e tore! rrerHft 7«pf *p»«knt n% tnofa-ča. rrarveč se nrinosJtelJa takin k»-u htrt*f* ttwo srhvutct li ohftitt f&i. STev. .SLOVENSTCT NAtfULT, ane i*, junija isxu. d* som« glede premije pa se ma izda od fl-nančne dežetae blagajne posebno po-trdila Premija sama se mu bo izpla-čala še Ie tedaj, kedar bo po generalni direkciji državnih dolgov izvršeno primerianje s knjigami dotičnega de-narnega zavoda, ki je bon prodal in prolongiral ter potrdil ,da je bil bon I res kupljen v dobi od 15. maja do vštetegra 15. junija 1919. 1. Od bonov podaljšanih za dalnjih 6 mesecev se plačajo šest odstotne anticfoativne obresti, torej obresti. kakršnih danes ne plača za naloženi denar nobena banka in nobena hranilnica. Vrhu tega je denar v državnih bonih ab-solutno varno naložen. Vsa natanč-nejša pojasnila se dobijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani, ki bo šla strankam v vsakem oziru na roke, Ce kedo bona ne more ali ne mara prolongirati, naj f?a proda ta-kemu, ki bi j?a rad prolongira! in pomagano bo obema. Lastnik dobi svoj denar, obresti in event. premijo, kupee pa bon, kateresa bi rtrugače ne I mo^el dobiti, ker država novih sub- I skribentov ne sprejema, — Vprašanje oziroma poziv knezu Turjaškemu, bivšemu voivodi Kočevskemu. Iz Kočevja smo prejeli in objavljarno: Komunisti pripovedu-jejo in se izgrovarjaio, da ste dali Vi za njih namene par milijonov. najsi je bil cilj že nacionalna ali sovjetska republika. Blagovolite izjaviti, koliko je na tem resnice. To bi se Časovno in kavzalno vjemalo z nameravanim .prihodom v KoČevje. — Več Kočev-cev. — Čehoslovaški transporti. Danes ponoći so pasirali Ljubljano vsi oni transporti čehoslovaških legio narjev polka »Masarvk«. ki so bili ustavljeni v Gorici od italijanskih že-.lezničarjev - komunistov. Kakor pi-Sejo italijanski listi, železničarji te#a koraka nišo podvzeli na lastno inicijativo, ampak na ukaz mednarodne-ga železničarske^a sindikata, ki je Izdal geslo, da nai železničarii usta-vijo vsak transport oborožene vojske. — Iz Trsta dalje poročajo. da je za danes brezžičnim potom bil avizi-ran prihod veltkega transportnega parnika »Praesident Grant« s 6000 legioriarii in generalom Sirovvm. Ni še gotovo, če ta parnik pristane v Trstu, ker je zanj morje prenizko. Mogoče pristane na Reku — O pravilniku za sodišča v zemliiško - knjižnih stvareh smo dh-občih1 dopis z dežele, da sodniki od-klanjajo dovolitve prepisa zemljiških pravic, ako ni izkazano plačilo pre-nosnin^Zdaj smo od druge strani dobili poročilo, da drugi sodniki sma-trajo dotični pravilnik bivšega fi-nančnega ministra kot neobvezen in rešujejo zemljiško - knjižne prošnje, kakor poprej. In to je prav! Sodnik v Sloveniji in Dalmaciji ima po svoj! prisegi dolžnost presoiatu če so naredbe veljavne ali ne. Minister Veli-zar Jankovič Je pa vendar spravil, kakor smo poročali, nekaj sodnikov do tega, da smatrajo njegov pravilnik za veljaven ,če tuđi sam o njem (C XXIV 2) pravi, da pristojbin za prenos nepremičnin in zemlje - kniiž-no zavarovanje ni plačevati v naprej. Svetujemo pravnim pomoćnikom strank, naj rekurirajo proti vsakemu sodniškemu sklepu, Jri se izda po Jankovičevem pravilniku in objav-ljajo uspehe. — Sila ni mila. PrejeTi smo m priabcujemo: Star sem 60 \et. duhovnik 37 let. Zopet se bližajo volit-ve, jaz pa voliti ne znam in ne znam agitirati za volitve. Vsled tega sem vržen na — cesto z dnevnlmi dohod-ki 14 K. O tem se pač živeti ne da. Kopati ne znanu vbogaime prositi me je sram . - . Lisice imajo svoje duple in ptice svoja gnezda, jaz pa nimam prostora, kamor bi položil svoto glavo. Dragi Jugoslovani! Kdo mi po-streže z malim stanovanjem (2 sobi s kuhinjo)? Prosim! Nujno! V Ol-ševku, p. Tupaliče pri Kranfa začet-koma juntfa 1920. Anton Berce. župnik v pregnanstvu. — Novi kolki Z đnem 16. Junl-jem t L pridejo v promet kolki nove emisije in sioer po 2, 5, 10, 20, 30, 40. 50 in 60 par in po 1, 2, 3, 4, 5, 8, 10. 12, 16, 20, 24, 30, 40, 50 in 100 dinar-jev, ki se prodajajo za dinarje ali za. krone v relaciji 1:4. Kolki, Id &o se-daj v porabi, se z dnem 16. junija t L razveljavOo fti se zamorejo zame-njati od tega dneva dalje tekom dveh mesecev proti kolkom nove emisije. — Na obeh slovenskih stimiazl-fah t LJablfcutL to Je na prvi državni gimnaziji v Tomanovi ulici in na realni gimnaziji na PoBanah, se bodo vpisovali učene! za prvi razred šol-skesra leta 1920/21 dne 29. iunija t. L od 8.—12. ure, sprejemni fzpiti pa bodo 30. junija od 8. naprej. — K vplso-vanju }e prinesti obiskovalno Izprl-čevalo in rofetni (krstni) list — Raspisane so službe rreh praktflcantov in sicer dveh pri upra-viteljstvu o. !. bolnice v Ljubljani jednega pa pri upraviteljstvu obče javne bolnice v Mariboru. AbsOlvi-rani sredniešold se opozarjajo na I razpls y, Uradnera lkta I — Mcetoi dakiiiki Med Ib ženska realna gimnazija. Vsled pomanjkanja prostorov odpadejo sprejemni izpHi v julijskem terminu. Ravnateljstvo. — Nafint cenjenlm Ins^rcotom! Poćenši s 16. junijem t. 1. dvignemo inseratni tarif za vse inserate od visine 30 mm enostolpno dalje na 2 K za milimeter. Osmrtnice, zahvale po dosedanji ceni, mali oglasi do 27 mm visine ostanejo tuđi v dosedanjem tarifu. Vsled visokih poštnih pristojbin naj se za vsa vprašanja glede in-seratov priloži poštnino za odgovor, sicer bi ne mogli odgovarjati. — Uprava. — Smrtna nezgoda. Iz Mojstra-ne se nam poroča: Lesni trgovec D. je napravil nad vasjo Dovje žično vspenjačo za spravilo lesa. Ko se ie obrat komaj pričel že se je zgodila nesreća z tragičnim koncem, 18 let stari čvrsti mladenič Janez Noč se je vsedel na naloženi žični voziček. že-leč se hitro prepeljati v nižavo. Radi slabe naprave je zdrknil naloženi voziček navzdol in mladeniča z vso silo vrgel na tisu da je v kratkem času ves razbit izdihnil. Tukajšnji Sokol z naraščajem je spremil ranjega brata korporativno na njegovi zadnji pori na dovško pokopališče. Ta slučaj osvetljuje, kako brezbrižna je oblast v dopuščanju takega nevarnega obrata, ne da bi se prepričala, ie li podana vamost za človeško življenje U parno, da bode preiskava dognala, kdo je kriv te žrtve; mero-dajna oblast naj pa potrebno ukrene. da se ne pripetijo tu nadaljne nezgode. — Policijska kronika« Gospodu Dlemenitemu R., bivšemu ooveljniku bivšega a. o. pešpolka štev. 37. so zaplenili kompletno srebrno iedilno garnituro nekdanje polkovne častni-ške obednice v vrednosti okoli 20.000 kron. — Na policuskem ravnateljstvu je bilo kaznovanih z znatnimi globami več potnikov iz zasedenega ozemlja, ker so prekoračili demarkacijsko crto brez vizuma jugoslo-vanskega delegata na potnih doku-mentih. — Neki Dobrunjčan J. R. je bil aretiran, kef je v neki gostilni igral vlogo »Miče Kovačeve« ter napravil velik zapitek. Knltnra. Iz gledallške plsarne. V petek, 11. in v nedeljo, 13. jnnija l*>?0, poje v Nicoiaiievi operi »Vesele žene windsor$ke« g. Nikola Zec, prvi basist drž. opere na Dunaju, vio-go Falsuffa in sicer v slovenskem jeziku. (Izven abonementa.) — V petek, 11. juni-ia 1920 se vprizori kot popoldansVa predstava o prilikl poseta koroSke mladine x Trn i u 1 čiča«, pravljica v 5 slikah s petjem in godbo. (Irven abonementa, znižane cene.) — Radi koncerta koroške mladine v hotelu Union, ki se vrši v soboto, dne 12. t. m. |e začetek predstave >Pagliacci. Les Svlphi-des« ob pol 9. zvečer. — V soboto 12. t m. po e v Leo cavallovi operi »P. glic*'*« vf^gi »Nedec in >Co!ombine« gospodična Thaler-jeva. — »Glasbena Matica^. Začetek koncerta mladinskega zbora in orke-stralnega dnižtva >Glasbene Matice« v Unionu in operne predstave v gledali-šču za soboto, 12. t. m., je na sledeči način urejen. Ker nekateri Člana gleda-liške^a orkestra sodeluiejo pri koncertu v Unionu, se gledališka predstava v soboto prione točno ob pol 9. uri in nasprotno, koncert koroške mladine se prične tacas ob pol 8. uri zvečer. Na to poeebe opozarjamo koncertno in gleda-liško občinstvo. V Uniona se s pričet-kom koncerta ne bo moglo prav nač 6a-kati na zakasnele, ti smejo v»topiti Sele v odmorih med točkami, nikakor pa I ne med izvajanjem posameznih točk. I — Prijateljem humanistižne izobrazbe. Ker je bnmanistična gimnazija, dasi v starejši dobi vsa latinska, po preureditvi izza leta 1849. pa pri nas skoro 30 let vsa nemžka in v jezikovnih predmetih taka prav do raženi a, dala Slovencem vkJjub tenra dolgo vrsto na$- Iboljših kulturnih delavcev na vseh po-llih, umetooeti in vede, tuđi v eksakt-nih vedah in tehniki, od Matije Copa, naSega največjega humanista, in njego-vega velikega učenca dr. Fr. Prešerna, pa do naših đni, prav do našega dr. Jan. Ev. Kreka, kateremn je bil bag starogrŠki mislec Aristotel trdni temelj Široki modroelovni naobrazbi, In se je torej obnesla; dalje, ker bi ta humani-stična gimnazija mogla uprav aeđaj, prosta tujega pritiska, razviti vse svo* je moči, posebno v obeh klasičnih jezi-kih, kakor jih je rasrUa pri drugih kulturnih narodih Evrope; končno, ker imamo sedaj svojo toli zaželjeno ahno mater, vseučilišče, ki sloni t vseh stro-kah — ražen v tehniki, matematikl, prirodoslovju in medicini — na huma-nisttčni pređizbracbt bi — po Soveaki pameti — priSakoraH, da bo ta hunitr-nlstična gimnasija tuA ▼ nafti mlađi državi imela vaaj malo pravice do obsto-ja. Pa kaj vidimo? V Srbiji je nimajo več; na Hrvatskom in Sloveniji pa Ji težki pređsođU pripraTlJajo smrtni udarec Ko se bodo ▼ konitituantt polagali temelji nafti drtarni ustavi, se bo tiidl nsoda hum. gimnazije oaloHla. Težko ji, če n* bo imela orgtaliiraaih prtjateljer, ki bi t narodnem priiitaT-niStvu povzdigniH sroj glm sm ajot — In za to, da nas tišti «as ne taloti ne-pripraTijenih, smo skleniU utaaoTitl DrnStv* prljai*l}#T ■■■■■!■ fin«■ &m> mmtifi s sHuium ▼ I4«M|m1. tefflt IsttMrtrifNu* Att»maxai sbor bol dne Vk t m. ob 4. popoldne na L državni gimnaziji ▼ Ljubljani. Tedaj si i%-▼olimo odbor 10 mož, ki bodo imeli na* logo, paziti na ves pokret v tem vpra-sanju ter zbirati obrMnbno gradivo za bodočo šolako zakenodaio. Društvo bo zgolj obrambno: onraniti narodu vsaj par popolnih hum. gimnazij, to bo nas smo ter. V organizaciji je moč in uspeh. Prijatelji hum. izobrazbe Širom domovine, v v s e h stanovih in pokli-cih, pridružite se nam, podprite nas s svojim članstvom! Pridite ali osebno k ostanovuem zboru ali javite svoj pri-stop po dopisnici pri pravi ja lnerau odboru, članarina bo letno 2 K 50 par, ustanovnina 40 K (— 10 dinarjev). -^ V Ljubljani, dne 9. junija 1920. — Pripravljalni odbor D. p. h. g. na I. gimnaziji v Ljubljani. — KoroSka vigred. Izdal in založil Narodni svet za Koroško v Velikovcu. 1920. Nati?nila tiakarna Družbe sv. Mo-horja na Prevaljah. Strani 74. Zanimi-va, prav dobro sestavljena čitanka za koroške rojake. To je zbirka narodnih in umetnih pesmi, črtic pripovedk, hu-roomih stvaric, pregovorov, zastav"ic i. t. d. R. Maister, O. Župančič, Fr. Hu-bad, Fr. Milčinski, dr. A. Dolar, Fr. Gestrin, Urban Zarnik, dr. J. Kotnik, Scheini£?g i. dr. mladi, stari in najsta-rejši avtorji so zastopani v tej lični knjižici, ki najde gotovo premnogo prijateljev. Priporočamo jo prav toplo! — Stane 8 kron. Korolka mladina o LjabljanL Velikani Karavank ne tvori jo več kulturne etene med slovenskim Koro-tanom in Jugoslavije, ne kulturne, ne politične. Mladina iz korotanskih zelenih občln je prvikrat svobodno, ne-ovirano in javno pozdravljala belo Ljubljano. Pod vodstvom ravnatelja borovelj-eke meščanske gole dr. M i ft i č a je ko-roSka šolska mladež posetila Ljubljano. S planinskim zelenjem ovenčani vlak je danes ob 7. zjutraj odšel iz Borovelj. Po toma je na raznih posta jah sprejel Še druge šolarčke. Vožnja te mladine je ćelo progo tvorila triumfalno manifestacijo za osvoboienji Korotan. Na Je-senicah, Kranju, Skofji Loki, po vseh goi-enjskih postajah je naša mladina prirejala iskrene pozdrave svojim mladim bratcem in sestricam iz Koroške. Veličasten je bil sprejem v Ljubljani. Vsa mala, nedolžna mladež ljubljanskih šol z zastavicami in s cvetjem v rokah, je na kolodvoru tvorila pozdravni špalir. Okoli 7000 mladih src je pozdravljalo Korotan. Ob 11. uri 30 minut je privozil vlak. Koroska mladina — 523 učencev in učenk iz Borovelj, Bistrice, Sveč, Podljubelja, Podgorja je pozdravljalo Ljubljano. Sprejem je bil iskren in prisrčen. Učeneo Julij M i -kota in učenka Jelica Debeljako-v a pozdravi ta korotanske brate: »Ka-ravanke nas več ne ločijo! Bodi te pozdravljeni !« Ravnatelj H u b a d v imenu >Glaebene Maticec in mag. svetnik dr. M. Zarnik v imenu mestne obči-ne nazdravljata mladini. Iskrenim pozdravom se zahvalijo učenka Sabla-Č a n, kmečki fant Ogris in učenka Ferjančičeva. Mladi deček iz Kožne doline na ramenih učitelja vzklikne z donečim glasom: >Vas pozdravljam! Bog živi belo Ljubljano!« — V impozantni povorki se je na to razvila manifestacija po glavnih ulicah z godbo salezijanskega zavoda na čelu. nainoDeiSa Doročlla. ITALIJANSKE NAKANE. Pariz, 10. junija. Iz krogov, U so navodno dobro informirani o itali-jonskih namerah. ie izvedel vaš izve-stitelj, da bodo italiianski delegati v slučaju, da bi bil plebiscit na Koro-škem nengoden za nas, zahtevali za-se poleg drugega še ves gorenjski trikoi z Bohiniem, Bledom, Jeseni-čami in Bohinjsko železnico. (Prepričani smo, da so ti italijanski nacrti kidani na pesek, ker je docela iz-kl :eno, da bi se koroška cona A izrekla pri plebiscitu proti Jugoslaviji in za Avstrijo. NemSki agitatorji sicer sleparijo javnost z legendo, kakor da bi bilo v glasovalni coni A razpoloženje ljudstva za Avstrijo, toda to je samo agitacijsko sredstvo in kdorkoli pozna razmere na slovenskem Koroškem samo nekoliko, vć, da so nemška zatrdila samo pesek v oči nepoučenemu inozemstvu In slepi avstrijski javnosti. Toda vzemimo, da bi se v resnici Koroška izrekla pri Ijudskem glasovanju proti nam in da bi se avstrijska mela pomaknila na Karavanke, eno je čisto gotovo, da bi si tuđi v tem slučaju Jugoslavija pod nobenim pogo-jem ne dala odvzetl gorenjske kotU-ne in bi vsak tak poskus z italijan-ske strani naletel na oborožen od-por vsega jugosfovenskega naroda. Uredništvo.) KEGENT V ILID2U. LDU Sarajevo, 11. iunija. Suoči ob 7. se je pripeljal NJ. Visočanstvo prestolonaslednik regent Aleksan-der z avtomobilom preko Zvornika, Vlasenice skozi Sarajevo v Ilidže. Na vsej poti, zlasti pa po sarajevskih ulicah mu je prebivalstvo prirejalo spontane ovacije. Ko je prestolonaslednik odšel v Ilidže, kjer se je zbralo mnogobrojno občinstvo, je bil burno pozdravljen. Regentu sta se peljala nasproti predsednik deželne vlade dr. Srskić in načelnik oddelka za zdravstvo dr. Krulj. Regent bo ostal v Ilidžu nekoliko dni v strogem ineognitu. Iz IHdža bo delal izlete v okolico. MINISTRSKI SVET. LDU Beograd, 10. Iunija. (Urad.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki Je trajala od Vili. dopoldne do V«2. popoldne. Na tej seji se je razpravljalo o vprašanju gotovih iz-prememb v nacrtu volilnega zakona, kakor tuđi o drugih vprašanjih iz re-sortov posameznih mlnistrstev. VATIKAN SE ZAGOVARJA, Rim, 9. Junija. »Osservatore Ro-mano« priobčide pismo apostolskoga nuncija na Reld, v katerem Constan-tini protestira proti jngoslovenske-nra razlaganju nje^ovega tmenova^ nja za nundja na RekL Sveta stolica Ja Imela pri tem v mislih samo rešltev duš, sicef pa |e njegovo Imenovanje ie začasno. »Osservatore Rotnano« pripominja: Brezdvomno ie ta brez vsakesa poHtiSnega na-ment, da se med resico dnhoviBno ta prebfvalstvo v sedanjih raimeiah ni moda poslati začasno na tako važno mesto oobena oseba trtm nštu . "v- TU&4S O TESINSKEM VPKAp *ANJU. mm LDU. PrmoL 10. JtmffcL (CTU). V d^flnfarii Mil pMtttMks^> ^bonUoe sar vladno izjavo o teSinskem vpra-Šanju. češka javnost smatra teŠin-sko ozemlje za upravni del češkesra ozemlja. Lojalni napram zaveznikom in prepričani o priiateljskem mišljenju tešmskejara prebivalstva se pod-vržemo predlaganemu razsodisču, je konstatiral predsednik Tusar. Minister za zunanje stvari gospod dr. Beneš bo uporabil svoje pariško potovanje v svrho informiranja merodajnih činiteljev. Z name-nom, vzdržati dogovore, hoče češko - slovaška vlada vztrajati na staliŠču, da se mora vsaka izpre-memba kontrolirati in revidirati do avtoriteti ljtidskega zastopstva. Minister za zunanje stvari dr. Beneš bo po svojem povratku poročal. kaj se je odločilo glede tešinskega vprašanja v Parizu in kakšne namene goji glede te zadeve poljska vlada. Poslanec đr. Kramar je obžaloval v svojem govoru, da se ni sestavila vladna koalicija iz vseh češko-slo-vaških strank ter je razpravljal o razmenu med Nemci in Čehf, pri čemer ie DOudarjaL da bo češkoslo-vaška država v svoji notranjosti napram vsakomur pravična, na zunaj pa bo samo češko - slovaška država. ZAPLETEN EVROPSKI POLOŽAJ. LDU. Parfe. 10. junija. (DKU). Vest, izdana po Asrence Havas opo-zarja na nove zapletljaje evropske-ga političnega položaja, ki so se po-iavili vsled odstopa italijanskega kabineta in vsled vladne krize, ka-tero so v Nemčiji povzročile volitve. Vzpričo tega se oficijalni zavez-nisTci krogi vprašujejo, ali se bosta italijan. in nemški kabinet mogla tako pravočasno stvoriti, da se bosta mogla še pred julijem, ko se bodo vršili zavezniški razgovori v Brus-lfu kot priprava za konserenco v Spai, predstaviti parlamentu. Ako se to ne zgodi, bi se morala konferen-ca v Spai tenova odsroditi. Zato Je možno. da bodo t>ri teh okoliščinah voditelu zavezniških vlad prisiljeni, opustiti sestanek. V tem primeru bi se morfa vr§ftl mednarodita konfe-renca v Bruslju med zastopniki za-vezniko\.Nemčiie m nevtralcev. ne j da bi pricakovali uspehov konferen-ce v Spai. Ta konferenca bi imela naloRro. ukrenit! vse potrebno, da se vzpostavl srospodarsko ravnotežje v Evropi m da se zaarotovi fzootajeva-nje pogojev mirovne pogodbe, Dred-vsem Izdala mednarodnega posoji-la. Zavezni§ka in mednarođna koml-sfla bi te sklepe seveđa odobrila, ker bi jih smatrala za neobhodno do-trebne. da $1 Evropa v kratkem času gospodarsko opomore. DONAVSKA KOMISIJA. LDU Beograd, 10. junija. (Ur.) Dne 17. Junija se sestane v Parizu mednarođna flonavska komisija, predviđena v sklenjenffi mirovnih pogodbtth. KTiIjestvo Srbov, Hrva-tov ta Slovencev bodo zastopaH kot prvi ddegatl: Mihajlo Ristić, polno-močn! ministw. kot njegov pomoćnik cotp. dr. Fr. VDfan ta kot tajnik g. Domanjka TMftHhabi sport. — Ih&mrtm MbML V aoboto dne JSL 1 m. ob p6l % Mš&m mvtU nogo-■Mtnm toknm mm OL >6fob6dSlavijoc. »Slavijac !• med prvim! drngorasrednlmi klabi ▼' Zagrebu. Dosegla je letos tuđi proU prvorazrednim klubom dobre rezultata,: n. pr. nad >VictoriJo< Je srnag&U 2:|.| Rezerva >Ilirijc< je letoe ietotako dow segla že pomembne nspehe. N&etopllia, ho proti »Slavi3i< v svoji kompletn^* najmočnejšl sestavi. Vstopnina obi« čajna. Ic — Turiste opozarjamo posebno na ko6o na Obirju, da posečajo to krasno goro na Koroškem, Je kraaen razgled po ćeli Koroški, na drugi strani pa na Kamniške planine, Karavanke in delo-ma tuđi na Julijake Alpe. Obisk ie se-daj jako olajšan, ker vozi avtomobil vsak dan iz Kranja od pošte ob 3. po-polđne po romantični Kokreki dolini čez Jezersko v 2elezno Kapljo; stane iz Kranja v Zelezno Kapljo 22K. Z Oblrfa je tuđi krasna pot na Borovlje. Koca je oskrbovana ćelo leto in je ravno sedaj prav dobro preskrbljena z jedili bi pi* jačo. — Ilirija rez. — Sparta 7:1 (4:t)Y Vidna premoć Ilirije, ki krepko napada. Sparta je mlado, simpatično mošt-! vo, kateremu očividno manjka še tre-naže in več skupne igre. Golman ne-previden, sicer srednjedober, obramba in krilci so bili zadovolji vi. napadalnir vrsti manjka strela na gol. Koti 7:1 zaj" Iliri jo. Sodnik g. Betetto dober. Obdin-^ stva okoli 1000. j — Ldtijska podružnica SPD. je nft; nadvse živahnem občnem »boru dne 21.) t. m. izvoliLa nov odbor. Izvoljeni so so-: glasno: gg. Ferdo Tomazin, predsedni^j kom (zopet), Hinko Lebdnger ml., tajni-: kom, nadučitelj Andolšek, blagajnikom,; B. Plesničar, odbornikom. DavCni upra»«J vitelj g. Demsar je bil za svoje mnogo-: letno zaslužno tajniSko in blagajničko delovanje izvoljen častnim članom. Nor) vi odbor si je vzel za nalogo, vzbndJtl' zanimanje za kras planin> pridobiti no-v ve člane ter markirati vsa pota v litfl-; skem okraju (na Sv. Goro, primskovo^ Janče, v Stično, ozir. St. Vid Sez De-j beče itd.). Vrhovi v litijskem okraju' so polni prirodnih kraeot z lepimi raz-j gledi, a žal malo znanim obiskom. Jjp» Gospodarske oestL — g Vinogradniki! Ker so se Že 25. majnika prikazali na trtfth prvi-poletni troši peronoepore, je trs-^ ba vinograde čim prej mogoče v drngiiT poškropiti z modro galico ali pa z bos-' napasto. Okoli 10. iunija priče la bode' peronospora najbrže v večji meri na-: stopati. Do tega časa naj bi bili vino-! gradi za gotovo v drugič poškropljenij Z ozir om na deževno vreme, treba Je vzeti močnejeo, to je 2% raztopdno. B. Skalicltf, — g Češki hmelj. Kakor javljajo >Narodni Listy<, bo državna uprava I najbrže zasegla letošnji pridelek hmelja, da zagotovi delež države pri do-; bičku, pri izvažanju in za to, da zagor! tovi domaćim pivovarnam potrefim! hmelj. — Ldn. — ej Dunavska konferenoa, Pp >Nene Freie Presse< poro5a >Achtnlir-Abendblatt< iz Berolinat Donavakaij konferenca, na katero bodo povabljeno! vse obrežne države, tuđi Nemčija, se bo sestala 17. jnnija. Namen konferen-J ce je predvsem, da se reorganizira! plovba na Bonavi in resi vprašanje; razdelitve ladijskega materijala. Načeli bodo menda tuđi vprasanje donavsko-renskeea kanala. « — Maksimalne cene za manulaktnmo blago. Ker se pričaknje na našem trgu ▼' doglednem času manufakturno blago, kup-: ljeno po sedanjem kurzu tujih valut, bo posebna komisija odmerila cene na podlaci faktnr In stanja valut V kotnlsl}! bo4e en, zastopnik vlade, en zastopnik policije in en trgovski strokovnjak. 1 — g Izvoz fižola. Za6asni finandni, odbor ministrstva je sklenll na svoji ee- i ji dne 9. t. m., da se napravi izjema v; Členu 2. odredbe na podlagi sklepa mi-; nistrskega sveta od 16. parila t L ini dopusti v neomejeni količini izvoz ate»| rega fižola v inozemstvo. Izvoz je do-J I voljen do konca leta proti plačilu po*j trebne carine na izvor fižola in zagoto-' vitvi valute. — g Beogradska tiorza. Beograd,; 10. Jnnija. Na včerajšnji borzi so eno-j va padli kurzi inozemskih valut V fi-! nančnih krogih vlada mnenje, da na-i mere banklrjev in drugih epektilantov, da bi z raznim! mahinacij&mi vzdržatfj kurze na sedanji visini oniroma, da jih: de dvignejov ne bo uspela. BORZA. j LDU Zasrali, 10. junija. Borza. Devize:] Berlm 266—368, Italija 0—600, London! 0—370, New York 84—90, Pariz 0—750, Pra-sa 225—230, Svica 1600—1900, Drmaj 58 do 59; valute: dolar]! 81—82.50, avstrijske kro-ne 54—56, carski mblji 170—174, nenšk«, marke 260—265, napoleondori 325—^38, j rraneosi Iranki 730—740, rotmmskl le|l; 213—215, ltaUjanske lire 610-620, čehoslo«! vaike kron© 225—M0, angleiki funti dS$> LDU. DornaJ, 10. iuniK (OTO;)! Devise: Amaterdam 5875, Berolin 406, ĐnkareSta 09 Cnrin 2790, Eristiiaatjtj 2700, Kodanl 240a Stockhohn 8075. Valute: nemike marke 401, leji 315, tovf] 990L ftHoanU Iranki 8105; francoaki tanki 1225, ItalUanake Ure 875, an«to< m fonti 590, dolarji 135, oarski mtt 22a V proatem prometu: Zagreb 164 m tm, BađtefMite (pWUa v Ujoiia kime 90-104, Praga SOO-MjTfMl^ 4. stran. »SLOVENSKI FMROD«, dnt I* ftUflTa 1930. I9T« Ktt 8», Čehoeloraik* krene 5ttsočaki 961 'do 386, manju baakovci 361—386, novi cUnarji 625—675 LDU. CurLh, 10. junija. (CTU.) Devize: Berokin 14.20, HoUndija 200, Novi Jork 549, London. 21.65, Pariz 42.20, Milan 31.60, Broselj 44.45, Kodanj 03.50, Stockhohn 11&50, Kristijanija 97.50, Madrid 89.50, Buenos Aires 236, Praga 12.40, Zagreb 5.35, Budimpešta 3.15, .Vardara 3.16, Dunaj 4. avstrijske žigo-s&ne krone 4. LDU. Praga, 10. junija. (ČTU.) »Devize: Beograd vista 174.25, Dunaj ■96.87. Valute: jugoslov. din. 171.25, av-sirijske krone 25.87. Sokolstuo. Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo, ila se udeleži polnoštevilno prve pomladan-ske prireditve spojene i javno telovadbo bratskega društva Sokola U., ki bo v nede-Uo, dne 13. t. m. v Hribarjevem gaju. Za-ičetek ob pol 4. popoldne. — Za člane v kroja Ljubljanskega Sokola ie zbirališče na vrtu Narodnega doma ob 2. uri popoldne: ob V*Z. odhod pred MestnI dom, kjer Je ob pol 3 zbirališče bratskih dnjstev in odhod z godbo na čeln na telovadišče. — Odbor Liublfanskega Sokcla. k — Sokol v Tflekronoflru priredi 25. Julima ob priliki 10-letniee- društvenoga obstoja veejo slavnost z javnim nastopom, na kar se bratska društva opozarjajo. — Odbor. k St- Vit« w% &***■* ■• !• ▼**! «• Jnnii* Izrvoljojv je bil slede« odbor: Starosta dr. Jenko, podstanMta, Ber&njak, tajnik Kvas, blagajnik Prelogar, i>^>iy*k Ro-jec, podnačelnik Jereb; odborniki: Stnampfl, Kraiovec, Medved, Pui» Hauptman, Marin6i6. Olanov je do w** daj 50. k Dr nltoeneotitl ta prtrcđttv£# — Ifllet na Korolko. Kakor smo Še poročali, prirede člani slov. trg. društva >Merkur< v nedeljo 13. t m. izlet na Koroško. Odhod iz Ljubljane (gl. kolodvor) s turistovskim vlakom 5*17 v Boro vi je. V Borovljah ob 9. mi zajutrak v gosti Ini »Just«, nato ogled tamošnje jeklarne in za tem ogled neke puškar-ne. Ob 11*30 odhod peš v Žihpolje — ena najlepsih razglednih točk Koroška — % ure od Borovelj, tam skupno kosilo. Po koaihi odhod v Ilovj© pri Kot-marivasi na veselico ondotnega gasil-nega društva. Ilovje je oddaljeno od postaje dve minuti. Vspored je zelo za-nimiv in mičen ter se bo vrSil, ker vreme prireditve ne more ovirati, ob vsakem vremenu. Gg. člani in prijatelji društva, udeležite se tega pouSnega izleta v velik em številu. Udeleibo je prijaviti društvu >Merkur« v Ljubljani k Mi peodajo koptt i» n*»i* v poaadeljclc dne 14. Janiia ob 9. popoldne. Kopita ae preje prodajo nego usni* v Spodnii SiAki it aaOdbomiki m prosija, d* so že ob 1. ori nm prostom. k SpoTtnenm klubu »Intiia« dofcajajo M*re-stano prošnje raiH&rth tiubov u prepusti-tev sportMga prostora n tetovadne lasto-pe ia ćelo veselice. S K. »Ilirija« dale na znanje, da vsled številnlb lastnih priredttcv ob na)boUii volji takltn Iel|am ne more u&treči. Izvzeti more setntertja le Ubko-atletlSne prireditve In nocometne tekme. DruStva nal se obra£a nieno, lesene rdeče držaje, levo držalo skla-no in z bakreno žico zvezano, pri sedlu spodnla dva droga iz medenine In pokončnt dve Dcresi Jeklcnl v pedallh konus za pri-tesnltev verige, sprednje vile zakrpane, na pedallh gvmi na koleščka nabran, balanca ni nič poniklana in prepleskana. S1ed tatu grc do Dtmajske ceste. Bfl Je mlad, od 18, do 20 let star delavec od Trzlna, kamor se Je nalbrž rudi odpeljal. Pred nakupom s« svari. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božfdar Vođeb. JtariH vre! ia ooli« S. pZ°«z na Princ Dofenc, lesaa industrija. Škotja Uka.______________4208 4m!, Lefstik«v( ali« 19. 4209 Dobra oiirailss otrotKi vozičeli ft ko»L Iboc Naso Triaika c. 45. r 4215 Šaloifta jmtžž. t^\^ Oradiito 5, I. nadstr. Icto. 4214 RmiIi m popolnoma nova plahta za flDDo IB voz 4X3 mir. Vprašania pismeno na E. Pesman, pri g. Andlovicn, tldeckcgt cesta št. 1. 4216 Kom m m graraolon ?;^:: «tanju st proda. Ogleda se od 12. do 6 ure popoldne pri Cvelbarjn nllca 17 L Md»tr. _____________________4218 ZfHniiri ena skorai nova na Prodai-Zifflllll Kje, povt upr. Slov. Naroda. 1l9! IKKtDS S0Đ3 Uično razsvetljato v sredi roesta se zamenia za delavniški lokal v mestu. Naslov pove upravništvo Sov. Naroda. 4133 BMll9 M 2 P*ra konJske Prsnc oprave nuOfl R ena iz črnega usnja, ena iz fumenega usnja. Poizve se: Rožna iHct 15. __________________4184 Siiliiia ali nataKarica M:^i mene ponudbe na Hotel Son, Žiri. 4182 naoinovDaiWM stanjo se proda. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. ______________419° HMiltiiiiibii vešča slovenskega nem-PlBĐoJolild škega jezika, izurjena v Specerijski, galanterijski in manufakturni stroki, z letnimi dobrimi sDričevali, Želi mesta naj se bode na deželi ali v mestu. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. _ _ 4204 KoBila oalBiraa dirkatica lXT T fcitek v Zabrebu in Ljubljani se odda Uabljiaa, Hotel Vega, Ceto?ška cesta 26 4174 Pnia se kompletna oprava "n^č tfgovino. Istotam se odda 3000 kosov toaletnega mila Schicht. Naslov rove uprav. Slov. Naroda. 4201 StamaH v »Bi a odđa L S 4 sobe s pritiklinami in vrtom, krafna tolnbia lega, proti zameni za lepo stano-vtitie v Ljnbljaai. Naslov pove upravni, štvo Slov. Naroda. 4160 UjtiiTrtKiJaiiifii zdrafnit "4Z nlk Hrastnlk Trboveljske premogokopne čmfbt se i5Ce. Nastop službe 1. septembra 1920 Plača po dogovoru. Ponudbe na BratOTjko skladnico Trbovlie. 4168 fovlil dva para> mo5k' 42, ženski 41, ICTI'I, novi, in za dve obleki cefirja se proda. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 4205 Relavt? 13 W\m\i tfelu 'P^',T tvrdka Franc Ćoček 4 Cic v Ptnja. Hrana in stanovanje v hlši, plača po dogovoru. flesanfei fm. sssS'^Vt.T koj sprejma v poSteno hišo. Kje, pove upr. Slov. Naroda. 4220 Drnffa 10 motorno k°^° ^1 a HP v do-rluUu SC brem stanu In navadno moško kolo. O?efcarski ces. 51 0 Trnovo ______________ 4227 Prodam rep seine Sgu***. Cenjena naročiia na P Starašlna, tgovec CfrkoTcc pri Pragerskem. 4235 Ie se slflikiija "<, ^iS^dS!; katera bi imela veselje niti y Amcriko, naj označi y ponudbi rojstni kraf, dan in leto rojstva, kje se nahaja, da bom mogla preskrbeti potrebne listine v svrho potovanja; pripravljena sem poslati vozni listek. Ponudbe se spremajo na naslov: Mary Vogrifc, 3138 Filtoa Street Brooklyn, N T. N. America. 4226 Hniinnvnrlia samostojen, bilance 2mo-l\!ljiyU!Uu]d žen in povsem zanesljiv, ki je zmožen slovenskeora in nemSkega iczika, se iić« za takojSnji nastop. — Prednost imajo državljani Jugoslavije posebno oni, ki so na elektrotehničnem polju kot knjigovodje že d^lovali. Me-stno električno pođjetje t Maribora. _________________________4221 Proda se: 150 m* stnrekovih hlodov na j:oseku, lahko spravilo vsaki čas, pol ure od postaje Grabštajn, na mestu kakor Icle. Pismene ponudbe je vloZiti do 25. junija t. 1. pri opravi poseste? Hechtenste« v Rožekn. 4222 Kijignnlkiiji popolnoma samostojna prva moč, se išče za takojSnji event. poznejši vstop. Slovenske in nemške ponudbe na Je-rattsch & Oerbold, Maribor. 4213 0 davku na ^2 vojne dobitke biiancah, tehnični in kornerajelni organizaciji daje pojasnila: Ravnatelj Begui, Žibpolle, KoroSko. Proda se doln* •krnlra :: AVTO :: Puch T. Vni. 38 HP za 10 oteb in motorno ko)lo Puch 3 V2 HP. Pojasnila na Rimski cesti It. 21. o* 11.—12. 4211 mnamdia Užar ':^X'^ ctnl. Juti Fofttatl. 5185 Preda se klavir. Briitraiika mll«a 4, i ■> stUal. 4181 Prsđa si mm Magalna "^tr umetnim spodmim dvomlm dnom. Pokrov je z dvema \Vertheimovima kliu-Ravnicama s Stirimi ključi. — Velikost 50 X 30 X 25 cm. Poizve se vsakl čas mi ključavničarskemu mojstru l?aai Zortotii, Oiiice tt 220. pri LJiilJanl. 4172 Vino vilo okusno, letno, v poslani mi posodi postavno kolodvor se proda: 400 hl eta 1919 po 12 50 K. 100 hl 1. 1918 po 13*— K na n alo. Ako se vzame vse, dam novo 400 hl. po 12 Kf a staro po 12 50 K. Posestnik Ciglar. Oorajt Stibica. Hrvatsko Zagorje. 4136 Papir ia cigarete. Abadie, Samum, Golub, Ottoman. Vsa- ko vrstne stroenice. Pečat ni vosek in kopirni svinčntki na debelo. „U ran us" paplrnlca Ljabllua, MeBtel lm U. Ute sa Kontoristinjo za večje stavbeno pođjetje v obllžju Ljubljane. Placa, hrana in stanovanje ter 10C0 — 1500 K mesečno ali brez hrane in stanovanja 1500 — 2500 me-sefno. — Zahteva se znanje knjigovodstva, stroiepisja, stenograftje slovenske ter slovenske in nemSke korespondence. Začetnica se sprejme le, ako ima iz-redne zmožnosti, — Prošnje, katerira \t priložiti šolska in spričevala o tvenl praksi ter siko je poslati na upr. Slov. Nar. pod šifro .Stavbe«© fodjetje/411la. One, ki imajo neoporočeno pretcklost, imajo prednost. Služba stalna. 4110 KllIO li! li li 3 izvežbana v vseh pi sa miški h poslih, kakor tuđi v knjigovodstvu se takoj sprejme. Mob * Co. tovarna ke-miCnih izdelkov, Vit 4158 Boiunpvodlo sklndiSčnlk (magadner) z veđetno prakso, se išceta. Ponudbe s prepisi spriCeval In natan-knimi rahtevami na Scttjufk! ptttf-čoi Krawlj, Mmskt. 4i§4 Vine pristno staro, belo in rdeče, iganj« slivovko, r«m in tropioovec, va• „jjB'g^tfP j w fino jcdfloo oifc, Ua, mi, mfe. ■*>, ' huli aut, vfljtfic« Ud prodaj« ■■T ntlctitjt at debtfo "Vi ILBitttfe, Eru4 mm^am^a^tmmmam^m^m^mmm^m^^/mgmmm^mmmm^^m^^mmmmm^mmgmmm AaUai imktTiU naznanjant vsem sorodnikon« prljatrijem iii suncem žalostno vest, da je moj stari o£e ozlront tat* stric ta svak, gospod Ivan Sttšteršič I PO đoM ta nraCni bolezai, preriden a sv. zakramcotl (faaoa ob I A. uri popoldne mtroo v Gospodu zaspaL I Pogreb bUgopokojrrfkaJm> v petek. dat U. J««! * 1 I ari dopoSae mt pokopaliKo k Sv. Duba. I V SEMIČU, dne 9. junija 1020. i rllOI LtmbllaaO, Danjiki c. 36. sko in netnlko stenografijo ter izborno 1 pi*e na stroj. Strojae tovarae ia IlTarae, LJaklJaia. 4075 NatteCai. Mm ar?« ajisiBMaio 1 a)f#vscaio draMvo t9IoraM m Karlove« rsz-1 phmje ovime natječa] za drsitvMog t sfeoraiTOdl«. Traži se vjeSUna nprav-, ljanja pjevačkim zborom i gudalaČkim 1 orkestrom. Prednost imadu konservato-risti a vješt guslač naiao bi obilno privatne zarade. Dužnost- najviSe 10—12 sati aa tfedan a večernjim satovima. Plača 1000 K mjesečno. Ponude sa svjedoČbama 1 opisom dosadanjega rada do konca jula na predsjeđničtvo »,Iorat(t Bavlama kot Sagrc*«. 4137 ▼sakovrstne živilne potrebftčlne Gjorgje Grujić I BlUfc