obvestila za delegate in delegacije občine kamnik 30. oktober 1978 št. 4 SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE BODO 15. in 16. NOVEMBRA Na sejah občinske skupščine bodo predvidoma obravnavali: ~ analizo izvajanja družbenega plana razvoja občine Kamnik l976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978, - osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1979, osnutke aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje 1979-1980, sredlog programa dela Skupščine občine Kamnik za obdobje september 1978 - julij 1979, - informacijo o stanju na področju delegatskega obveščanja z osnutkom dogovora o ustanovitvi INDOK službe v občini Kamnik, informacijo o predlogih za izgradnjo športno-rekreacijskega centra Vaseno pri Kamniku, z ugotovitvami, stališči in predlogi izvršnega sveta, - osnutek odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1979, - predlog odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali, - predlog odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani, - osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik, - predlog odloka o prostorskem planu občine Kamnik, - predlog sklepa o soglasju k preimenovanju Osnovne šole Stranje v Osnovno šolo Kamniškega bataljona Stranje, - redlog sklepa o soglasju k preimenovanju Dijaškega doma v Kamniku v Dijaški dom 27. julija, - potrditev: - sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju Zdravstvenega doma Domžale ter - statuta Zdravstvenega doma Domžale. Na dnevnem redu bodo tudi kadrovske zadeve in delegatska vprašanja. Iz programa dela republiške skupščine bodo na dnevnem redu: - osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979, - osnutek republiških zakonov s področja kmetijstva: - osnutek zakona o intervencijah v kmetijstvu in o kompenzaciji v porabi hrane, - Osnutek zakona o združevanju kmetov, - osnutek zakona o pogojih in postopku za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov, - osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, osnutek zakona o sistemu državne uprave, predlog za izdajo zakona o družbenih svetih z osnutkom zakona. Kmetijstvo Glede na to, da so zakoni, o katerih bo razpravljala republiška skupščina konec oktobra, izrednega pomena za razvoj kmetijstva tudi v naši občini, smo se odločili, da na kratko opozorimo na bistvene novosti v teh zakonih. Osnutki zakonov s področja kmetijstva so bili objavljeni v prilogi Kmečkega glasa, št. 40 z dne 4. 10. 1978, povzetki osnutkov teh zakonov pa tudi v Poročevalcu republiške skupščine, št. 18 z dne 29. 9. 1978. O osnutkih navedenih zakonov bomo spregovorili tudi na sejah zborov občinske skupščine, ki bodo predvidoma 13. in 14. novembra 1978. ZAKON O ZDRUŽEVANJU KMETOV Osnutek Zakona o združevanju kmetov upošteva večino predlo-*>ov' Podanih v javni razpravi, pa tudi večino stališč, mnenj in predlogov, ki so jih dala nekatera delovna telesa republiške skupščine. Osnutek ureja združevanje kmetov v kmetijskih zadrugah in rugih oblikah združevanja v skladu z ustavnimi načeli in določ-v' ?akona ° združenem delu. last •*r'a(*U z za'conom se kmetje prostovoljno združujejo zaradi sku ln,kupnih gospodarskih interesov. Zato družbenopolitične Q. ,?nos'' z ukrepi ekonomske in davčne politike spodbujajo vse kmetfjsk rUzeVa"Ja kmetov' PoseDno Pa tiste> ki zagotavljajo večjo krn'tZal'0n" SO P°drorjno opredeljene vse oblike združevanja kmet°V 56 poseDno temeljna medsebojna razmerja združenih nrii, ln v zvezi s tem ugotavljanje in razporejanje celotnega Pr'liodka in dohodka. ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH zakona ^°,mernbneJsimi predvidenimi novostmi iz osnutka tega 1- Javna posebeJ opozoriti na naslednje: statusa kmet^T^3 dala D'stvenin novosti glede opredelitve to, kdo je k na^ bi tudi v bodoče ostalo glavno merilo za n°st za opravr'' °sebno delo, s tem da je poudarjena usposoblje-glavne ali don i^i6 kmetiJske dejavnosti. Le-ta mora imeti značaj krog občanov l^h deJavnosti- s tako opredelitvijo se bo razširil 2- V izredn ° uPraviceni do priznanja statusa kmeta, ljišč je v osnutlPOrnembnem P0glavju o varstvu kmetijskih zem- Ku Predlagana nova določba, ki zmanjšuje verjet- nost sporov glede spremebe namembnosti kmetijskih zemljišč. Za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v najbolj zaščitenem območju je namreč pristojen za kmetijstvo pristojni republiški upravni organ. Na zemljiščih, ki so trajno namenjena za potrebe kmetijstva in gozdarstva, naj bi pridobivali oziroma ohranili lastninsko pravico samo kmetijske organizacije in kmetje. 3. Pri prometu s kmetijskimi zemljišči je najpomembnejša novost, da ima prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča, v skladu s predpisi o razlastitvi, pred nekmetom kmetijska zemljiška skupnost, če drugi prednostni upravičenci niso uveljavljali predkupnih pravic. Osnutek tudi predvideva novost, da se možnost obdaritve s kmetijskimi zemljišči v korist nekmetov omeji samo na ožje družinske člane. 4. V osnutku zakona so dopolnjene določbe doslej veljavnih predpisov glede komasacij. Investitorji infrastrukturnih objektov ali drugih kompleksnih posegov v kmetijski prostor se obvezujejo, da zagotovijo komasacijo kmetijskih zemljišč, če je zaradi navedenih posegov onemogočena obdelava ali dostop do kmetijskih zemljišč, ki se z gradnjo razdrobijo. Najpomembnejša predvidena novost je uvedba komasacijske komisije kot kolektivnega upravnega organa, ki v občini skrbK za vsklajeno delo v postopek vključenih upravnih organov pri izvajanju komasacije. No novo je urejeno izvajanje melioracij in združevanje kmetijskih zemljišč. 5. S skupnimi pašniki, teh je v občini Kamnik preko 1000 hektarjev, naj bi upravljala in razpolagala z dnevom uveljavitve zakona'kmetijska zemljišk skupnost. Pašne skupnosti pa obdržijo pravico gospodarjenja na skupnih pašnikih. 6. Pomembna je tudi ureditev prilagajanja obsega zemljišč določbam zakona. Občani (nekmetje) morajo namreč prilagoditi obseg zemljišč določbam zakona v roku enega leta (varianta: dveh let). Do preteka tega roka lahko občani prosto razpolagajo s kmetijskim zemljiščem in gozdom. Občani, ki sami ne prilagodijo obsega svojih zemljišč določbam zakona, so po predpisanem roku in na zahtevo kmetijske zemljiške skupnosti oz. kmetijske OZD dolžni vsak čas odprodati, po svoji izbiri, višek kmetijskih zemljišč in sicer po ceni, ki jo določajo predpisi o razlastitvi. Odškodnina za odprodano zemljišče se prejšnjemu lastniku plača, ko prevzame višek zemljišča kmetijska zemljiška skupnost oziroma kmetijska organizacija. ZAKON O Mk PREŽIVNINSKEM VARSTVU KMETOV Bistvene določbe tega zakona so, da ima pravico do preživnine kmet, ki odda družbeni pravni osebi (kmetijska zemljiška skupnost, kmetijska aii druga organizacija združenega dela) najmanj 2 ha kmetijskega zemljišča oziroma najmanj 3 ha gozda, in se bo to zemljišče uporabljalo za kmetijske ali gradbene namene. Družbena pravna oseba plača za pridobljeno zemljišče kupnino v višini tržne vrednosti zemljišča. Predpisana je tudi starostna doba za pridobitev preživnine (moški 65 let, ženske 60 let). Višina preživnine je odvisna od tržne vrednosti oddanega zemljišča in starosti upravičenca ob oddaji zemljišča, vendar ne more biti manjša od vsakokratne starostne pokojnine kmetov. Kmetje, ki še uživajo pokojnino, le-to zadržijo tudi s pridobitvijo pravic do preživnine. Po smrti upravičenca pa pridobi pravico do preživnine njegov zakonec, oziroma oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, če je dosegla določeno starost. Sredstva za izplačevanje preživnine se oblikujejo na posebnem računu pri SIS starostnega zavarovanja kmetov. ZAKON O INTERVENCIJAH V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE V osnutku zakona so intervencije razporejene v 2 skupini. V prvi skupini so intervencije, ki predstavljajo osnovo za določitev s planom opredeljenih posegov ekonomske politike v kmetijsko proizvodnjo oz. zagotavljajo kontinuiteto kmetijske proizvodnje. V drugi skupini intervencij so opredeljene zlasti osnove in pogoji za posege na področju porabe hrane. Poleg republiških intervencij so v osnutku zakona opredeljene tudi intervencije v kmetijstvu in porabi hrane na ravni občine, ki temeljijo na sprejetih družbenih planih oziroma predpisih. Zakon naj bi omogočil intervencije v proizvodnji in porabi hrane, prav tako pa načelno določil možne vire, pri čemer naj bi se upoštevali proračuni družbenopolitičnih skupnosti. Zaposlovanje USTANOVLJENA OBČINSKA SIS - PRVI V REGIJI V smislu poglabljanja samoupravne organiziranosti na področju zaposlovanja, kot zahteva novi zakon o zaposlovanju, je bila 3. oktobra ustanovna skupščina občinske samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje. Za predsednika skupščine so izvolili Vlada Cerarja iz Titana, za predsednico izvršilnega odbora pa Zdenko Droljc iz Zarje. Tajnik skupnosti je Janez Cerar, delavec strokovne službe skupnosti za zaposlovanje. K pripravam za ustanovitev skupnosti smo pristopili že v prvi polovici letošnjega leta, v mesecu juliju pa se je začela javna razprava. Nosilca razprave sta bila socialistična zveza in sindikat. Razprave in sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje so bile tudi še v avgustu in septembru. Sejo ustanovne skupščine je pričel tov. Mavricij Kotnik, prejšnji predsednik skupščine skupnosti Ljubljana, enota Kamnik. Ugotovljeno je, da je večina delavcev sprejela sporazum o ustanovitvi skupnosti. Z ustanovitvijo skupnosti za zaposlovanje so šele postavljeni temelji za dejansko samoupravno reševanje problematike zaposlovanja v občini. Do konca leta bo skupščina sicer še delovala po starem, torej le kot delegacija za medobčinsko skupnost za zaposlovanje, po novem letu pa bo delovala v smislu novega zakona o zaposlovanju. Delegati so bili informirani o izvajanju zakona o zaposlovanju invalidnih oseb s prikazom stanja v občini Kamnik. To področje je, kot kaže, še vedno zelo pereče, kljub pozitivnim določbam zakona o zaposlovanju invalidov, ki velja že do januarja 1977 leta. V smeri uresničevanja določil tega zakona potekajo priprave občin Domžale in Kamnik za ustanovitev Centra za varstvo in zaposlovanje invalidnih oseb v Mengšu. Tam bodo zaposlovali invalidne osebe, ki nimajo možnosti za zaposlovanje v rednem delovnem procesu v organizacijah združenega dela. Ustanovitelji tega Centra so skupnosti socialnega skrbstva in skupnosti za zaposlovanje ter izvršna sveta skupščin obeh občin. S tem v zvezi so delegati dali soglasje za ustanovitev tega Centra. Tako bodo tudi za skupnost za zaposlovanje nastale finančne obveznosti. Skupnost naj bi v letu 1979 in 1980 prispevala po 500.000 dinarjev, za kar bo nekoliko večja tudi prispevna stopnja. V nadaljevanju seje je skupščina skupnosti za zaposlovanje sprejela tudi predlog dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zaposlovanja na območju občine za obdobje 1976-80. Za izvajanje minimalnega enotnega programa je v ljubljanski regiji predvidena enotna prispevna stopnja in sicer 0,2751% od osebnih dohodkov. Omeniti pa je potrebno, da se na območju občine Kamnik ne zbere dovolj sredstev za izvajanje enotnega programa, zato tudi dobivamo sredstva iz naslova solidarnosti. Če pa hočemo omogočiti delovanje Centra za varstvo in zaposlovanje invalidnih oseb v Mengšu, je potrebno povečati prispevek za zaposlovanje. Varstvo okolja POZIVI BREZ ODMEVA Ni prvič, da so sestavki podobne vsebine našli svoje mesto na straneh našega lista. Pa vendar se ne moremo pohvaliti, da so imeli tudi temu problemu ustrezno odmevnost, odmevnost v smislu ravnanja in skrbi za okolje. Zavedati se namreč moramo, da varstvo okolja čedalje bolj postaja, spričo naše lastne malomarnosti in neodgovornosti, problem širokih družbenih razsežnosti. Ne glede na to se v Kamniku ne moremo in se prav gotovo tudi ne bi smeli zadovoljiti s to ugotovitvijo. Še manj pa s spoznanjem, da to vprašanje obravnavajo tudi nekateri zakoni. K varstvu okolja prispevamo zelo malo, marsikje pa skoraj nič. Povprašali smo komunalnega nadzornika, kaj bi lahko storili, da bi vsaj omilili sedanje dokaj nezadovoljivo stanje. »Odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, v obrti in drugje, ne bi smeli odlagati v reke in potoke, odmetavati na zelene površine, kar se pogosto dogaja. Ce odvoz smeti ni organiziran, bi bilo zaželeno, da pač sami ali skupaj s sosedi odlagamo smeti in odpadke na javna odlagališča, kot je dupliška jama. Prav gotovo pa jih tudi sproti lahko zakopavamo tam, kjer v bližini ni pitne vode ali stanovanjskih naselij. Tudi prevozi tovorov niso urejeni. Tovornjaki, ki prevažajo tovor, niso pravilno naloženi. Ponavadi za seboj še bolj onesnažijo že tako neurejeno okolico. Tudi obdelovalci kmetijskih površin dostikrat s stroji onesnažujejo ceste. Verjamem, da se vsi ti dobro zavedajo, da ne ravnajo prav, toda ničesar ne storijo, da temu ne bi bilo tako. Številni pozivi in opozorila, pa tudi kazni ne prispevajo k spremembi stanja. Zavest in odgovornost imajo pri tem veliko vlogo. Če pa tega ni, tudi ne moremo pričakovati ustrezne skrbi za okolje, skratka za naše počutje in zdravje.« Kdo so pa glavni onesnaževalci okolja? »Skoraj jih ni potrebno omenjati, ker jih dobro poznamo. Če smo pa že pri tem, naj kar povem: eden največjih je Rudnik kaolina Črna, ki je tudi glavni onesnaževalec zraka in vode, SGP Graditelj je tudi, sicer le pri prevoznih raznih tovorov, kmetijske proizvajalce pa smo že omenili. Navsezadnje lahko le ponovim že znano dejstvo - vsi moramo skrbeti, pa bo narava v pravem pomenu besede narava, naravna in prijetna, tako se bomo tudi sami počutili v njej.« VSE ZA LEPŠE OKOLJE! POIMENOVANJE CESTE GORNJI GRAD—ČRNIVEC—ČRNA Po predlogu družbenopolitičnih organizacij krajevnih skupnosti Gornji grad iz občine Mozirje in krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica in Črna iz občine Kamnik, naj bi cesto Gornji grad-Črni-vec-Črna poimenovali PARTIZANSKA CESTA IV. OPERATIVNE CONE. Izvršni svet občinske skupščine Kamnik je že podprl ta predlog, o tem pa bo razpravljal in dal svoje stališče tudi izvršni svet skupščine občine Mozirje. DELOVNI ČAS POŠT Podjetje za PTT promet Ljubljana - TOZD PTT Domžale je v mesecu juliju posredovalo izvršnemu svetu prošnjo za izdajo soglasja o spremembi delovnega časa pošt na območju kamniške občine. S tem želijo zagotoviti delavcem v poštah 42-urni delovni teden. Po tem predlogu naj bi ukinili dostavo poštnih pošiljk vsako drugo in četrto soboto pri vseh poštah v občini (Komendi, Lazah, Motniku in Stahovici), v Kamniku pa bi bila pošta odprta vsako soboto. O tem predlogu je razpravljal izvršni svet že na 8. seji v mesecu juliju. Menil je, da morajo o tem razpravljati tudi prizadete krajevne skupnosti in SZDL. Iz njihovih stališč in predlogov ugotavljamo, da se krajevne skupnosti načeloma strinjajo s predlogom pošte, torej; da bi ukinili dostavo poštnih pošiljk vsako drugo in četrto soboto v mesecu. O tem je razpravljal izvršni svet na 14. seji in bil mnenja, da je ta vprašanja potrebno urediti s samoupravnim sporazumom.