Po ¡ošt! prcj5~sn: la celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ fietrt , , 6 „ 50 , me^ec , 2„20 „ V upravniitvu prajeman za celo leto naprej 20 K — h pol leta- „ 10 » — i ietrt , , o , - , mesec , * » 'u. Za ooSiljanje na dom 20 H na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinin* in inserats sprejema upravnisivo v Katol. Tiskarni, Kop tar-jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraia.o, r.efrai.kovana pifma r.e vsprejemajo. Uredništvo je v Sema-Liških ulicah St. 2.1. 17. Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 10. V Ljubljani, v soboto 12. januvarija 1901. Letnik XXIX. Zadnje volitve. Znak zadnjih volitev je, da pridejo v poslansko zbornico ojačane narodno radikalne stranke, csobito frazerji Schonererje-vega kova. Največ mandatov so doslej izgubili nemški liberalci. Njihovo zadnje postojanke na deželi so bile na Češkem; rešili so z največjo težavo še samo štiri. Istotako se je skrčilo število soc. demokratov. Poljski klub bode v novi zbornici najštevilnejši. Kar moramo mi v prvi vrsti obžalovati, je tužno dejstvo, da koroški Slovenci zopet nimajo nobenega svojega zastopnika. Krivični volivni red in nemškoradikalna brezozirnost sta našim bratom uzela zastopnika, ki bi kot živa priča odkrival na javnem, odru krivice in rane, ki jih že stoletja prenaša slovenski rod v tužnem Korotanu. Ne manjša žalost nam trga srce, ker je clični in požrtovalni zagovornik istrske raje, dr. Laginja podlegel v krutem boju z italijanskim terorizmom. Tu ne pomaga nobena omledna tolažba s častno manjšino, tu je treba radikalnih sredstev, da se izmučeni narod iztrga krvoloč nemu molohu. V prvi vrsti je treba, da višji krogi spoznajo svojo kratkovidnost, da goje gada na svojih prsih oni, katerim je izročena skrb za državo in blagor narodov. Stari zistem je, ki tare in melje btebre države navzlic zakonu in žalostnim izkušnjam. In ta sistem je kriv, ako jutri pade slovenski kandidat za tržaški tretji kolegij, ako stražo ob Adriji na Dunaju zastopa nekdanji — garibaldinte. Tužna nam majka ! Poučna pa je za višje kroge tudi farizejska hinavščina, ki jo izraža glasilo dunajskih borzijancev. »N. Fr. Pr.« se raduje oso-bito, da je pri prvi volitvi propadel baron Dipauli. Dunajski židje so pozabili vse izgube mandatov, ker je odlični parlamentarec Dipauli izgubil mandat v svojem prvotnem vo-livnem okrnju. To je jasen dokaz, da židovski liberalci tega moža ne le sovražijo, temveč se ga tudi boje. Da, Dipauli je mej konservativnimi politiki najodločuejši in najnevarnejši nasprotnik nemškega liberalizma. Baron Dipauli je bil, ki je zadnja leta v najnevarnejših trenetkih vztrajal pri načelih svoje stranke in zagovarjal solidarnost z de snico, ne glede na razne psovke in izpre-menljivo javno mnenje. Ne toliko naklonjenost raznim slovanskim težnjam, kakor njegovo pravo krščansko prepričanje o narodni ravnopravnosti ga je vodilo v javnem živ- ljenju, da je odločno branil tradicijo katoliške ljudske stranke. In to je bil v očeh kratkovidnih ljudij njegov politični greh. Mi uvažujemo njegovo ogorčenost, toda upamo, da pozabi nebvaleinest in se zopet z vsemi svojimi silami žrtvuje dobri stvari v blagor države. S tem Dipauli najbolje povrne svojim klevetnikom. Nemški liberalci pa se tudi vesele, ker so Mladočebi doslej izgubili nekaj mandatov. A ta radost je brez pravega razloga. Izgubljenih mandatov niso pridobili Nemci, ampak češki agrarci in narodni katoliki, ki bodo z isto odločnostjo zagovarjali opravičene češke zahteve. Novi poslanci imajo isti narodni in državnopravni program ; češka stvar torej ni prav nič izgubila. Gotovo je zadnji izid volitev na Češkem in Moravskem celo koristen za češki narod v obče. Mladočehi so bili gospodarji položaja v deželi, ne morda toliko zaradi sebe, kakor zaradi hib staročeške stranke. Staro Čehi so si v teku desetletij čeSkega narodnega razvoja pridobili izrednih zaslug, a izgubili so zaupanje naroda, ko so začeli živeti le ob onih zaslugah in krenili na pot političnega oportunizma. Staročehi so razpolagali z velikimi zaslugami in inteligenco, a računali niso s potrebami časa in gibanjem med nižjimi slojevi prebivalstva. Mladočebi so udarili na demokraško struno in šli so od zmage do zmage. V kmečkem življenju so zastavili svoje korenine, v kmečkih trumah so mobilizovali armado, ki jo staročeško gardo razpršila s političnega pogorišča. A ravno v teh krogih se je začela rušiti disciplina. Solnce mlado-češke Btranke leze proti zatonu, skala se je utrgala. Izvoljenih je na Češkem 7 agrarcev, ki se nočejo klanjati mladočeški taktiki. Kar pa še posebno osvetljuje poraz mladučeške stranke, je to, da so propadli ravno najboljši organizatorji kmečkega gibanja v prilog Mladočehov! Podlegli so dr. Dve rak, Tekltf, Janda in Krumbholz, ki so v klubu zastopali kmečko strujo. Dr. Brzorad, ki je mnogo storil za kmečko ljudstvo, je le z največjo silo podrl svojega nasprotnika. Temu pa so v veliki meri vzrok Mladočehi sami. Tudi v življenju strank velja: »Noblesse oblige«. Dr. Herold je nedavno na zaupnem shodu v Pragi tožil o nedostatni disciplini in pojemajoči organizaciji. Mi smo prepričani, da imajo voditelji agrarskega gibanja mej Čehi v prvi vrsti pred očmi politične aspiracije, vendar je bila razdvojenost neiz- ogibna. Mladočehi zahtevajo pri vsaki priliki v imenu celokupnega naroda, naj se njihovi taktiki, njihovemu povelju pokore vsi slojevi, vsi stanovi. A kedar govore in delajo v imenu skupnega naroda, tedaj zahtevajo, da naj narod skupne koristi žrtvuje edino le njihovi stranki. To je, kar vzbuja nevoljo, kar ruši disciplino. Mi gotovo ne simpatizujemo s fronderji, ki kujejo načrte na svojo roke, toda Mladočehi so ostali na svojem ozkem stališču stranke, in tako jim zmanjkuje tal v narodu. Z drugimi besedami, Mladočehi ne bi smeli sedaj v volivni boj kot »svobodomiselna stranka«, ampak kot zastopniki skupnega narod?. V to svrho bi morali razširiti svoj program, svoj operacijski načrt, da bi mogli ž njimi sodelovati i oni, ki v njihovem krogu niso dobili primernega mesta. In v tem smislu bi bili morali izbirati kandidate ne le po kvalifikaciji za stranko, ampak tudi po željah ostalih lak torjev v narodu. To je, kar naj bi zmodrilo voditelje mladočeške stranke. To želimo kot Slovani in prijatelji češkega naroda. Protestni shod v Celovcu. Da je bil protestni shod, katerega so priredili dno 4. t. m. nemški katoliški in slovenski volivni možje iz cele Koroške v Celovcu, popolnoma na mestu, dokazuje najbolj obnemogla jeza liberalno-nacijonalnih listov. Kar ne morejo se potolažiti, da se je shod vršil, ne da bi nacijonalci prej kaj slutili o tem, in da se je vršil ob tako ogromni udeležbi ter v najlepšem redu. »Freie Stimmen« v dveh zadnjih številkah bruhajo na dan vse mogočo psovke in pogreta očitanja. Ker stvarnega ne morejo dosti kaj ugovarjati, pa napadajo po samezne osebe. Za nas zadostuje, da so bili udeleženci shoda ž njim povsem zadovoljni. Nasprotnikom bode »črni petek«, kakor nazivljajo oni dan, ostal še dolgo v spominu, za dobro stvar bo, upamo, obrodil dobrih posledic. O shodu samem poroča »M i r« : Z najhujšim nasilstvom, z uprav nesramnim pritiskom so delali naši nasprotniki pri ravnokar minulih državnozborekih volitvah zoper nas. La tako se more razlagati za nas ne srečni izid volitev. Da ugovarjajo zoper ta pritisk in glasno protestujejo zoper krivice, ki so se godile pri teh volitvah, zbrali so se volivni in tudi drugi zaupni možje iz cele koroške dežele dne 4. t. m. na velikem protestnem shodu v Celovcu. Prišli so nemški katoliški volivni možje, pa tudi slovenski v velikem številu. Vseh udeležencev je bilo nad 400. Shod se je vršil v gostilni »Massl-garten«. Otvoril je zborovanje gospod kanonik B i 11 n e r s primernim nagovorom ter pov-darjal, kaj jo namen zborovanju. Nato je govoril dež. posl. J. lluber zlasti o šoli in obstoječem krivičnem volivnem redu. Kazal je na mnoge rane, na katerih hira šolstvo, ter kazal zlasti na krivice sedanjega voliv-nega reda. Štirikrat že se je predlagalo v dež. zboru o prenaredbi volivnega reda, a zgodilo so ni ničesar. Sedanji volivni rt d služi le nasprotnikom, za nas je vnebovpi-joča krivica. Kandidat gorenjekoroških kmetskih občin, li. Pirker, je govoril o političnih dogodkih minulega časa in kazal zlasti na nedelavnost državnega zbora in njega vzroke. — Kar je govoril o prednosti nemščine pred drugimi jeziki v naši Avstriji, oziromo o nemškem državnem jeziku, moramo pa naravnost zavrniti! Mi nikoli ne bomo priznali take prednosti, ker po božjem in naravnem pravu in tudi po jasnih besedah naših državnih postav so vsi jeziki, vsi narodi naše Avstrije ravnopravni, in od tega se ne sme odnehati nekaterim prenapetim kričačem na ljubo. Kandidat V. kurije, dr. Pupovac, najprej zavrača odurno gonjo, katero so uprizorili zoper njega nemški nacijonalci po svojih listih in shodih. Govornik dobro označuje početje nasprotnikov, ki na najgrši način psujejo in napadajo vsakega, kdor ne dirja za njimi! Dalje označuje sedanjo tiskovno postavo, ki služi nasprotnikom v to, da smejo kar najhujše napadati vsakega, ki jim ne služi. Govornik se izjavlja za splošno, direktno in tajno volivno pravico, kaže na nemsko-nacijonalno gibanje »proč od Rima«, ki je povzročilo že toliko zla, in konča z besedami: »Križ naj se ne sveti samo na cerkvenih stolpih, v kmetski bajti, v prodajalnici; sveti naj se prav posebej še v palačah bogatašev, v postavah, na čelu sodnikov in v vseh srcih«. Vikar V. Podgorc kaže, kako sramotno so se vršilo volitve pri nas. S pivom, katero so povsodi točili zaBtonj, to hujskali sodrgo zoper našo stranko, z najneumnejšimi lažmi in zavijanjem so delali zoper nas. Žalostno LISTEK. Politični bankerot. Nikdar še ni tako strmel liberalni svet, kakor v četrtek, ko je bral uvodni članek »Slov. Naroda«. Ta imenitni članek namreč izjavlja zelo širokoustno, da je klerikalizem prišel na kant, da je postal bankeroten. Pristen liberalec seveda, ki gleda svet le v ogledalu »Slov. Naroda«, ki ga gleda tako že od mladosti in torej ne ve, da je to ogledalo tako, da kaže vse narobe, tu poveča glavo, tam noge, kakor vdrta ogledala v čarovnih kabinetih, tak pristen liberalec je seveda sedaj prepričan, da se je že o vsem premoženju klerikalizma otvoril kon kurz, in da je dotični »Narodov« članek bil sodnijski razglas, s katerim se otvarja la konkurz. Da bi se liberalci silno veselili, če bi bilo res tako, to radi verujemo. S kakim veseljem in s kako vnemo bi upravljali maso, tu bi se dalo veliko zaslužiti, kajti zaloga idej, ki jo ima klerikalizem, je, kakor znano, vedno vzbujala in še vzbuja poželenje liberalcev. Toda kar nas je bolj trezno mislečih ljudij, povprašujemo se, ali je klerikalizem kazal v zadnjem času kedaj znamenja, iz katerih bi se dalo upravičeno sklepati, da se mu godi huda. »Narod« govori o banke-rotu, primerja torej politiko nekako trgovini. No bodemo se prerekali o upravičenosti tega primerjanja, toda ker se »Narodu« očividno dopada, poslužujmo se ga pa še mi. Ali klerikalizmu manjka privržencev, ali da govorimo v smislu »Narodove« primere, odjemalcev med Slovenci? Kdor je le malo pogledal po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem, reči bode moral, da jih ima tako ogromno število, da bi jih brez vse škode nekaj deset-tisočero komu posodil. Kaj pa liberalizem? Tiste pičle večinice po mestih, večkrat celo dobljene s pomočjo socijalistov in Nemcev, bodo se kmalu izgubile in so tudi sedaj že tako nezanesljive, da soliden trgovec z njimi računati ne sme. Zaloga idej je pri klerikalcih tako bogata, da iz nje, osobito za Časa volitev, skrivaj jemljejo liberalci kar kupoma. Kmetu se mora pomagati in tudi obrtniku, tako so jeli kričati v zadnji volivni borbi, kot bi bili našli nekaj čisto novega. In vendar imajo to že od vsega početka v svojem programu »klerikalci«. Celo za spričevalo usposobljenosti v obrti so so ogrevali, seveda samo, dokler so bile volitve, sicer so za prosto trgovino. Najlepše pa je bilo povdarjanje verskega prepričanja od strani liberalcev. a takim blagom se zelo prijetno trži po deželi. Toda trgovec, ki si na tak način dobiva blaga, je bankeroten. Kaj pa menice, to so obljube? Dočim jih klerikalci izpolnujejo redno, čuje se ob volitvah od strani liberalcev: Čakajte, še enkrat volite z nami, potem vse izpolnimo. Liberalci imajo torej zelo v čislih podal|ša-nje rokov, in tudi to kaže, da so banke-rotni. Ako torej vse to premislimo, ne moremo niti za trenutek dvomiti, kdo je pri nas bankeroten, klerikalizem ali liberalizem. Konkurz otvoriti o premoženji liberalizma bi se pa ne izplačalo, ker še toliko nima, da bi se pokrili stroški konkurza. Zatorej naj životari še naprej in naj si domišlja, da je imeniten, ugleden in bogat. Kdor ga pozna, že ve, koliko je ura bila. Kdo se potem ne bode smejal, ako v »Narodu« bero, da bodo liberalci tako razsajali, da so bodo »škofom in papežu kaf lasjo ježili«. Kdo pa dandaneB še posluša liberalce, razun tistih revnih absolutnih večin 30, 48 in 72, in še te se majejo. je, d« ga v celi deželi menda ni učitelja, ki bi javno nastopil s krščansko stranko ! Dalje opisuje govornik sovraštvo zoper duhovščino in divje izbruhe strasti pri zadnjih volitvah. Urednik Wal eher je govoril na to o organizaciji in kazal, kako naj se v bodoče vrši delo za ljudski blagor. Tako mnogoštevilno zbrani udeleženci protestnega shoda so konečno enoglasno in z odobravanjem sprejeli sledeče resolucije: bhod krščanskih volilnih mož najodloč neje zahteva, da se vendar enkrat odpravi stari volilni red ter se vpelje volilna postava, ki varuje delujočo ljudstvo. Shod obžaluje, da vkljub predlogom poslanca Grafenauer-ja v deželnem zboru še vedno traja stara krivica. Shod krščanskih volivnih in zaupnih mož protestuje zoper politično agitacijo uči-teljstva. Krščanskemu ljudstvu krščanska načela niso »neumnost«, in ono ugovarja temu, da se smatra negovanje krščanskega mišljenja kot potrapanje ljudstva. Shod nujno prosi knezoškofa in duhov Sčino, da stori potrebno za boljšo vzgojo učiteljstva in poživlja krščansko ljudstvo, naj se ne brani nobenih žrtev, da sa doseže ta namen. Shod izreka najglobokeje ogorčenje nad krvavim nasiljem, kakoršno se je kazalo pri prvotnih volitvah Povzročiteljem teh izgredov izreka shod svoje zaničevanje, istotako stranki, kateri so bili najslabši pripomočki dobri, da je le dosegla svoj cilj. C. k. deželno vlado shod nujno prosi, naj v bodoče povsod, kjer se volitve vrše v gostilnah, strogo prepove točiti vpijanljive pijače pred koncem volitve. Kmetom, ki so bili v Št. Štefanu ob Velikovcu napadeni, shod navdušeno kliče: »živeli!« in predlaga, da se tam postavi za-obljubljeni križ z napisom: »Gospod, odpusti jim, ker no vedo, kaj delajo«. Zbrani volivni možje izjavljajo, da s stranko, ki se poslužuje najslabših pripomočkov, da doseže svoje namene, nočejo imeti nobene skupnosti. Krščanski volivci hočejo državni zbor, ki deluje za koristi krščanskega ljudstva; to delo pa pričakuje shod samo od krščanskih poslancev. Da se volitve v tem smislu vrše, prosi shod duhovščino in posvetno ra-zumništvo, naj dela za krščansko časopisje in organizacijo krščanskih volivcev. Krščanskim kandidatom dr. Pupovac-u, R. Pirker-ju in Fr. Grafenauer ju izreka shod svoje popolno zaupanje. Slovenski volivni možje protestujejo tudi zoper politično nasilstvo, s katerim se tlači krščansko slovensko ljudstvo. Najodločneje zahtevajo, da se vendar enkrat pre-naredi krivična razdelitev volivnih okrajev, ki onemogoči celi tretjini deželnega prebivalstva, da bi imela v državnem zboru svojega zastopnika. Po končanem shodu se je podala de-putacija, katero je spremljevalo okolu 400 udeležencev, k deželnemu predsedniku in knezoškofu, da ju je obvestila o sklepih shoda. — Liberalno-nacijonalni listi po shodu kar divjajo in zabavljajo na vse moči. Dokaz, da je shod bil na mestu. Boj za železnice. Ko smo pisali članek »Mažarska sebič-nost«, smo do cela pogodili mažarske namere glede železnice Bugojno Split. Mažari so se upirali tej železnici z vsem vspehom skozi mnogo let, a zdaj so popustili, kakor jo splošno javno mnenje na Avstrijskem, tudi le na videz avstrijski vladi, samo da dobe železnico v Novipazar. Mažari so zares zviti, kar so pokazali zopet pri tej priložnosti. Zveza Splita s Sarajevom je zdaj odvisna od zidanja železnice Doboj • Šamac. Toda Mažari so tukaj gospodarji; saj jih no more nobeden prisiliti, da zidajo to železnico, ker jim tudi ni potrebna, saj imajo že tako zvezo s Sarajevom od Doboja dalje skozi Brod. Skozi Šamac-Vrpolje-Osek bi jim bilo le bliže v Budimpešto, ali vkljub temu jo ne bodo zidali, samo da je ne zida tudi Bu-gojno-Split. Tako pišejo o tej zadevi mažarski časopisi brez vsakega stida. Kdorkoli pozna malo zgodovino in zemljepisje, gotovo ni zadel še nikjer na tak slučaj, da bi si dala država zapirati dežele od morja, meetj da odpira pota do morja. Vsaka država si želi čim več morja in morske obali, ker to dajo državi življenje. Le Avstro-Ogerska je tudi v tem pogledu neka čudna izjema in to vse radi mažarske sebičnosti in avstrijske neodločnosti. Toda zveza Splita s Sarajevom je le vprašanje časa, Mažari morejo to zvezo zaustavljati; okolnosti pa bodo gotovo tako nanesle, da bode imela tudi srednja Bosna železno cesto do morja vkljub vsem oviram od mažarske strani. Za Hrvate in Slovence pa ima to železniško vprašanjo še posebno važnost. Znamenite so besede, ki jih je izgovoril na skupščini avstrijskih gospodarjev inžener C«e-pelka, da mora biti stališče avstrijske vlade pri nagodbi glede teh železnic, da se dovoli propa Sarajevo - Novipazar še le tedaj, ko bode dovoljena zveza Jajce-Banjaluka. Tako so se izjavili tudi najodličneji drugi zastopniki na tem sestanku in tako pišejo tudi nemški in Češki listi. »Narodni Listy« celo zahtevajo, da se ministerstvo stavi pod oatožbo, ker ni pri zadnjih dogovorih z ogerskimi ministri za h te val o te zveze. Odločno za to progo piše tudi »Politik«. S to progo bi dobila Hrvatska važno zvezo z Bosno, Zagreb Sarajevo. Za Slovence pa ta proga tudi ni brez pomona, ker bi se potem gotovo v najkrajšem i asu sezidala proga od Poličan do Krapine. Tako bi mogla biti to najkrajši proga z Dunaja v Sarajevo. Za to so tudi vsi avstrijanski krogi za-uzeti za zvezo Jajce-Banjaluka, kar bi bilo tem laglje, ker je ta nedodelana proga dolga le 74 klm. Zi to železnico je vsa Hrvatska in vsa Avstrija, in vendar je Mažari ne dajo. Ne bi li se našlo sredstvo v bodočem državnem zboru, razume se, če bode mogel zborovati, in pa v delegaciji avstrijski, da se Mažari prisilijo na zidavo te železnice. V tem vprašanju se bodo zedinili Slovenci, Hrvat', Cehi, Nemci, a menda tudi Poljaki, saj so tako zavzeti za narodnogospodarska pod|etja, da bi radi tega hoteli stopiti v zvezo s samimi Nemci proti Čehom. Ogromna večina bi bila za ta načrt. Bodočim slovanskim državnim poslancem priporočamo to vprašanje kakor tudi ono drugo o dolenjskej železnici Tudi ta železnica je odvisna od hrvatskih železnic, posebno od zveze Dalmacije s lir vatsko od Knina na Ogulin. Na Hrvatskem se je radi te železnice začelo živahno gibanje, sestavljajo se peticije, pripravljajo se celo deputacije od županijskih skupščin, mestnih in občinskih zastopov ter trgovsko obrtnih zbornic. To gotovo ni brez pomena, če pomi slimo, da se je do zdaj na Hrvatskem o takih vprašanjih razpravljalo le po časopisih in sicer le v opozicijonalnih, dočim so uradni vse takšne zadeve prepuščali modrosti ogerske vlade, kar delajo še dandanes. Radovedni smo, bode li hrvatski sabor o železniškem vprašanju podvzel kakšno akcijo. Po našem mnenju bi moral to storiti, da obodri narod, ki pričakuje od ugodne rešitve tega vprašanja boljšo svojo bodočnost. Za to bi bilo umestno, da se tudi slovenski poslanci iznova zglasijo radi dolenjskih železnic in da bodo v zvezi s hrvat skim pokretom. S složnim in odločnim delovanjem bi se dalo vendar kaj doseči ter avstrijsko in ogereko vlado prisiliti, da storite nekaj tudi za Hrvate in Slovence. Politični pregled. V Ljubljani, 12. januvarija. Državnozborske volitve. Včerajšnji dan je bilo oddati skupno 35 mandatov in sicer na Štajerskem 8, Gorenje-Avstrijskem 6, na Tirolskem 5, v Šleziji 4, na Solno-graškem 2, na Goriškem, v Istri, Trstu ter na Predarlskem po jednega, v moravskih trg. zbornicah 3 in v bukovinskem velepo-sestvu tudi 3 mandate. O vol it vi na Š t a -jerskem, Goriškem, v Istri in Trstu poročamo na drugem mestu. Na Gorenje-Avstrijskem je izid volitve v mestni skupini sledeči: V Lincu sta prodrla kandidata nemške ljudske stranke B o h e i m in Locker, v Freistadtu je zmagal kandidat nemške ljudske stranke dr. B e u e r 1 e, v okraju Steyr nem. liberalec Redi, v Welsu kand. nem. ljud. stranke F o 11 e r proti dr. E b e n h o c h u in v Riedu kand. nem. ljud. stranke Winter. — Na Tirolskem je volil Inomost kandidata nem. ljudske stranke dr. E r 1 a, Bolzan kand. iste stranke dr. Peratho-n e r j a, Briksen kršč, socijalca R o h r a -c h e r j a, (?) Triden tital. lib. T a m b o s i j a, Roveredo pa dosedanjega ital. liber. barona Malfattija. — V Šleziji je izvolila Opava kandidata nem. ljudske stranke Hofmanna, Jagerndorf nem. radikalca Lindner, Tešin nem. lib. dr. D e m e 1 a in Bielica dosedanjega poslanca superinten-denta nem. liber. dr. H a a s e - j a. — Na Solnograškem sta prodrla oba dosedanja poslanca nemške ljudske stranke dr. Sylvester in H u e b e r, na Predarlskem pa kršč. socijalec tržaški tovarnar Gassner. (?) — Moravske trgov, zbornice so poslale v parlament nem. liberalce A u s p i t z a, dr. L i c h t a in Primavesija, bukovinski veleposestniki pa škofa dr. R e p t a (Rumun) ter W a s s i 1 k a in B o h u s i e -wicza. — Danes volijo: mestna skupina na Koroškem, trg. zbornice na Češkem, Goriškem, v Istri, na Tirolskem in Predarlskem ter moravsko veleposestvo. Izid državnozborskih volitev. Z včerajšnjim dnem je bilo izvoljenih 304 poslancev. O l teh jih pripada: 49 mlado-češkemu klubu, 44 poljskemu klubu, 21 katoliški ljudski stranki, 21 Sehoriererjanski skupini, 25 nemški liberalni stranki, 38 nemški ljudski stranki, 13 krščanskim soci-jalcem, 12 je Slovencev, 10 Hrvatov, 9 Ru-s;nov, 9 socijalnih demokratov, 14 Italijanov, 8 članov poljske ljudske stranke, 6 češko-narodnih delavcev, 5 čeških agrarcev, 6 Rumunov, 2 Srba, 2 katol.-narodna Čeha, 2 liberalna veleposestnika, ostale štejejo še mej divjake. Posvetovanja voditeljev bivAe desnice. Razni poljski listi vedo poročati, da se na Dunaju že vrše posvetovanja voditeljev onih strank, ki so v bivšem parlamentu tvorile desnico. Razgovarjajo se o sostavi bodoče večine. Poljski klub zastopajo pri teh konferencah člani bivše parlamentarne komisije poljskega kluba vitez Jaworski, grof Dzieduszycki, Abrahamovicz in vitez Ko-zlovski. O udeležbi zastopnikov ostalih strank ni ničesar znano. O odklonitvi mandata od strani barona Dlpaulija piše mej drugim dunajska „Informacija": Izvolitev je vesela, odklonitev obžalovanja vredna. Umejemo sicer nejevoljo, iz katere je izšla odklonitev, toda državnik, kakoršen je baron Dipauli, nima pravice, da bi ga vodila čustva. Državi in stvari, katero zastopa, je dolžan, ne umakniti se takoj v svoj tabor jednako razjarjenemu Ahileju. Ako izgine baron Dipauli iz poslanske zbornice, je to le korist za levico, takorekoč darilo, ki jej je s tem poklonil, in najhuji vseh udarcev za katol. ljudsko stranko. — Jednako sodijo o tem tudi glasila katoliške ljudske stranke in tudi Dipaulijevi volivci, ki so opetovano poskusili pregovoriti izvoljenega poslanca, da sprejme mandat. Kandidat Trogmann, ki je pri vo-litvi v bolzansko - meranski kmečki skupini odstopil od kandidature na korist baronu Di-pauliju, si je s tem nakopal veliko sovraštvo svojih deželnozborskih volivcev. V »Meraner Zeitg.« ga pozivajo, naj radi tega odloži svoj deželnozborski mandat. No, poslanec Trogmann bržkone ne bo ustregel tej želji, dobro vedoč, da je mej temi »volivci-kmeti« prav malo ali pa nič tistih, ki so mu pri deželnozborski volitvi dali svoje glasove. Kanalska predloga v nemškem državnem zboru. Poročali smo že, da bo vlada v tem zasedanju opetovano predložila državnemu zboru načrt za gradbo velikega kanala, kakoršnega je v zadnjem zasedanju odklonila parlamentarna komisija. Grol Bii-low je neki prepričan, da pridobi sedaj za predlogo odločivni centrum in sicer na ta način, da se po želji centruma zviša žitna carina na pet ali šest mark. Avtentičnega o tej zadevi še ni ničesar in »Koln. Zeitg « naravnost dementuje to vest. Politika kardinala Ramvolle. Pod tem naslovom objavili so židovsko-liberalni listi „brzojavko" iz Rima, v kateri je govor o odstopu kardinala Rampolle, o njegovem političnem delovanju in razmerju do papeža in kardinalskega kolegija. Omenjeno „brzojavko" je objavila dunajska Židinja v četrt- kovem večernem izdi.nju, drugo jutro sta jo pa že doslovno ponatisnjeno prijavila „Bu-dapest. Hirlap" in „N. Pester Journal." Navadnim potom seveda taka naglost ni mogoča, marveč jasno je, da imajo te vrste listi vsi jednega samega „rimskega'' dopisnika na Dunaju. Da je v tej zvezi tudi naš „lepi" „Narod", je pokazala umazana afera o „ukoru" ljubljanskemu škofu. Itvolitev JJesohanela predsednikom francoske zbornice ni po volji vladi in njenim zvestim mamelultom, ki so se ogrevali za propadlega Brissona. Descha-nelova izvolitev je, tako pišejo listi, poraz za vlado in vspeh »reakcijonarnih« strank. Brisson je namreč duševni oče zloglasnega kongregacjskega načrta ter novega načrta za društveni zakon. Konečno pravijo, da je bil Deschanel samo radi tega izvoljen, ker je predpisana tajna volitev in je torej več (?) Brissonovih somišljenikov glasovalo za Deschanela, in da »mračnjaki« tudi na novega predsednika ne smejo staviti prevelikih nad. No, saj jih tudi ne. Dogodki v Kini. Iz Shanghaja je objavil včeraj neki angleški list poročilo, da se v kratkem ustavijo vojaške operacije in da se vrhovni poveljnik mejnarodne armade, ako se ne pojavijo nove homatije, koncem marca povrne v Evropo. To poročilo je prištevati brezdvomno v ono vrsto rac, ki pogosto priplavajo iz Shanghaja sem. Mirovna pogajanja, kot smo včeraj omenili, se niti niso pričela in torej o koncu vojnih operacij sedaj še pač ni mogoče govoriti. Le optimist more trditi, da bodo sedaj Kitajci mirovali, ko se umaknejo s pozorišča ruske čete, Francozi, Angleži in Nemci bodo pa sami seboj imeli toliko opravka, da Kitajcem ne bodo provzročali posebnega strahu. O končanih vojnih operacijah bo torej mogoče govoriti še-le tedaj, ko bode kitajska vlada definitivno vsprejela vse stavljene mirovne pogoje. Do konca marca se pa to gotovo ne zgodi. J>o|»ini. Metlika, 10. jan. Okrog novega leta je imela tukajšnja „Čitalnica" svoj občni zbor, pri katerem se je zopet pokazala v pravi luči svobodomiselnost nekaterih udov. Najbolj se je odlikoval mladi doktor Mano D e r e a n i, ki je predlagal, da naj se i z-bacne „Slovenec" iz „Čitalnice." Svoj predlog je utemeljeval s tem, da „Slovenec" preveč sramoti inteligenco in da je zadnji čas napadal skrajno razžaljivo tudi metliške dame. Mi bi sicer molčali na ta očitanja mladega dr. Mano Dereanija, ker si ne moremo prav misliti, da bi bil on sam prepričan o njih istini. Ker se pa tudi lahko motimo v tej zadevi, zato hočemo poklicati dr. Mano Dcreaniju v spomin sledeče: Res je, da je „Slovenec" že večkrat pisal o taki inteligenci, ki ne zna druzega nego pijančevati in razgrajati po ulicah in gostilnah, ki pa vkljub temu hoče imeti še vodilno besedo in brezpogojno zahteva, da bi se ji klanjalo povsod vse in v vsakem oziru. Gospod dr. Mano Dereani, mi smo do dna duše uverjeni, da se vi prav sigurno ne prištevate mej to inteligenco, temveč mej ono, ki je vsa navdušena, da bi delala v dušni in gmotni prid naroda, čemu potem taka nepotrebna očitanja? Saj je znano vsem udom „Čitalnice" in tudi drugim meščanom, da vi niste noben pretepač, pijanec ali kak razgrajač, da vi nikakor ne razbijate miz, stolov in steklenic, kakor jih navadno ona inteligenca, kateri izpraša „Slovenec" v časih nekoliko vest. Čemu zahtevate potem ravno vi, g. dr. Mano Dereani, najbolj, da se naj da slovo „Slovencu" v metliški „Čitalnici" ? Kar se pa tiče metliških dam, moramo pa vendar nekoliko razločevati. Toliko svobode nam bode pač dopustil svobodoljubni, mladi gospod doktor Mano Dereani! Res je v Metliki velikanska večina poštenih, vzglednih gospej in gospodičen. Vsa čast jim in mi znamo tudi ceniti njih vrline bolj od marsikaterega, ki se jim laska in liže, ki jih pa ne spoštuje radi njihovega krepostnega življ enja. Mislimo, da ste nas dobro razumeli, g. doktor. Če je pa morebiti katerikrat „Slovenec" prerešetal kake dame — in naj je bila že tudi ta ali ona iz metliških, — je storil to edino le iz tega vzroka, ker ni bilo njih vedenje toliko dostojno, kolikor bi pač moralo biti od dame, ki zase še zahteva pridevek „omikane" dame. In če vi, g. doktor, odobravate uprav amagonsko vpitje in kričanje nekaterih dam in njih neolikano teptanje z nogami ob priliki Plantanovega shoda v Metliki, potem imate popolnoma prav, ko trdite, da je „Slovenec" pisal skrajno razžaljivo proti metliškim damam, potem imajo pa tudi te dame povsem prav, da niso ostale doma za pečjo oni večer. Dostavimo le še, da je glasoval za odpravo „Slovenca" iz „Čitalnice" od mladega g. doktorja Mano Dereanija še mlajši doktor Cvetko. Od sodnega pristava bi smeli pač pričakovati malo več strpnosti in objektivnosti tudi v tem oziru! Iz Krškega, dne 10. januvarija. Kakor pri državnozborskih volitvah v kmečkih občinah, z isto silo in terorizmom so razni liberalci agitirali tudi v mestni skupini. Posebno podivjano so terorizirali obrtnike in nižje sloje prebivalstva. Napeli so vse sile za gospoda Plantana in se upirali zoper gospoda dr. Elberta, o čegar čistem značaju nobeden dvomiti ne more, ker mu je poleg dušnega blagra volivcev tudi telesni blagor na srcu, ker je on mož plemenitega značaja. Kako se je on trudil za blagor občinstva po ljubljanskem potresu, je obče znano in še celo gospod Hribar, ljubljanski župan, se je jako pohvalno izrazil o njem, posebno pri odhodu v Rudolfovo. Da pa ne bo širši svet o naših obrtnikih krivo sodil, da so preveč liberalni, bodi povedano, da ko je gospod Tomo Zupan leta 1895 v državni zbor kandidiral, dobil je brez agitacije 63 glasov in gospod Visnikar le 4. Takrat se je občinstvu le povedalo, kdo je kandidat, in šli so ga radovoljno volit To pot pa se je postavil na čelo volivne borbe gospod župan Romih nagovarjal, agi-tiral in teroriziral vse volivce. Najel je ljudi, ki so hodili od volivca do volivca, govoreč jim, naj pridejo zanesljivo volit, češ, da so prosili gospodje J., dr. Pučko in dr. Romih, in naj volijo Plantana, da ne bodo zopet mašniki zmagali, kot zadnjič. Plakati bili so dan pred volitvijo in na dan volitve skoraj po vseh hišah nabiti. Enega volivca, ki je bil opasno bolan, sta dva meščana na Romihovo željo vsega povitega in obvezanega vsak na eni strani podpirajoč na volišče vlekla, ker se jo bal bojkotiranja. Tudi se je začel gosp. Romih že maščevati. O tem več prihodnjič. Krčani zdaj ugibljejo, kaj jim bo vse poslanec gospod Plantan napravil. Trgovsko šolo, realko in Bog vedi kaj ¿e. Tam zadaj na severni strani krškega mesta, mej Starim gradom in Babinjim borštom, tam je jarek, katero ime se rado v honetni družbi zamolči, tisti potok je navadno suh, tam pa morda napravi, da se bo cedilo mleko in med. To pa bo veselje. S Pivke, 9. januvarija. Blagovolite sprejeti sledeči dopis v odgovor na dopis z Gor. Pivke v »Slov. Narodu« z dne 3. t. m. Da se je odgovor nekoliko zakasnil, je vzrok, ker sem še le pred par dnevi zvedel o tem dopisu v »Narodu«. Kdo je poslal dopis v »Narod«, pač ni težko uganiti, ako bi dotični tudi tajil. Saj dokler njega ni bilo v Knežaku, ni bilo či-tati iz našega kraja kakega dopisa v »Narodu«. Župnik se lepo zahvaljuje za tako nezasluženo hvalo, ki ni brez prikritega namena. Zia duhovnika pač ni častno, ako ga »Narod« hvali, ker taka hvala je le hinav-ščina. če je župnik pri agitaciji in volitvah taktno postopal, naj bi bilo to vzgled napredni stranki, pri kateri imajo nekateri tako trde glave, da nočejo pojmiti, da ima tudi nasprotna stranka ravno isto pravico za agitacijo, kakor oni sami. Kar očitate z besedami, ki so nedostojne za olikanega človeka, »botru Matečki« in g. Urbančiču, pa vedite, da je ostudna laž, izvirajoča iz jeze in zavisti, katera Vas kolje od tistega časa, kar se je pri Urbančiču nova prodajalna odprla. Resnica pa je, da »botra Matečka« ni niti svojemu možu niti drugim vohvcem-voznikom besede črhnila glede volitve, torej ni Vam delala nobene zgage. Dokler se ni pri gospodu Urbančiču napravila prodajalna, je Bukač v miru počival in je bil Urbančič mož, ker je dal v prodajalni Č. skupiti vsake leto nekaj stotakov, a sedaj, ker tega ni več, in je volil po svojem prepričanju, sedaj ni gospod Urbančič v Vaših očeh pravi mož. Sedaj ga obreku jete na surovi način in vlečete na dan Bu-kača, ko ga že nad osem let ni več na Ma šunu. Kaj ne, to je logično, to je pošteno? Urbančičeva hiša pa naj bo prepričana, da pri poštenih ljudeh ni radi teh lažij nič izgubila na svojem ugledu, temveč ravno nasprotno. Kar se pa tiče volivcev iz Bača — iz Jursič jih tako ni bilo pri obeh volitvah vseh skupaj morda ne čez 15, dasi šteje vas nad 60 številk — so volili z malimi izjemami res napredno, a bili so terorizovani na vse mogoče načine, zapeljani od strastne agita-tacije, katere ste se tudi Vi udeležili, ker ste par nedelj tudi po noči lazili od gostilne do gostilne. Kako so bili reB nekateri Bačani nahuj-skani in zapeljani, kaže dejstvo, da so v lastno osramočenje po nedolžnem napadli orgljavca Jenkota, ki je bil po svojem poslu na Baču, meneč, da je agitiral za katoliško stvanko, za kar bi po zdravi pameti imel pravico, v gostilni Al. Urbančiča. Da ga ni branil tukajšnji dacar, Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo. Lahko bi ga bili v razpaljeni strasti pobili do smrti; že je jeden pograbil stol. V tem torej obstoji toliko hvalisana zavednost in naprednost. To je zagovednost in surovost. Tako ni prav, tako ne smeti biti. Iz Planine, 11. jan. V »Slov. Narodu« je dopisnik iz Logatca napadel tukajšnjega veleč. g. župnika in našo mlekarno. Čutim se primoranega, dati v obrambo nastopno izjavo: Ustanovitelj in voditelj mlekarne sem zdolaj podpisani. Ustanovil sem zadrugo vsled prigovarjanja načelnika logaške zadruge g. Majdiča z namenom, da tukajšnjim kmetovalcem odpremo nov vir dohodkov. Občinski odbor je ta moj predlog soglasno odobraval in sprejel. G. župnik je član zadruge, kakor mnogo drugih posestnikov, in pošilja redno po 300 do 400 1 mleka na mesec. Zadruga ima res dolg, kar pa prva leta ni drugače mogoče, ker je bilo treba nabaviti mnogo posod in drugega orodja, prirediti potrebne prostore in napraviti ledenico. Logaška zadruga seveda boljše stoji kot naša, ker deluje z veliko večjo množino mleka in ima kolodvor blizu, mi dobivamo komaj tretjino toliko mleka (300 do 400) in nas vožnja na Rakek dvakrat na dan precej stane Upamo pa, da si bodemo tudi mi sčasoma pomagali in čimdalje boljše izhajali. Ne zdi se nam pa modro in prijateljsko, ako se naši mlekarni, ki je komaj živeti začela, v javnosti jemlje zaupanje in se jej dela občutljiva škoda. G. dopisnik naj nam rajše pomaga poravnati dolg, če ga to tolikanj bode. Anton Kovšca, predstojnik. Iz Repenj, 11. jan. se nam piše: Bo-žičnica v samostanu čč. šolskih s e s t e r v Repnjah, — Liberalizem hoče iibacniti iz šol vero, križ in molitev ! Kakšna bo ta sedanja mladina, vodi li jo liberalec, ki mu še najsvetejši kraj, božji hram. ni svet? Kolika sreča je torej za vso vodisko faro, ker imajo čč. šolske sestre v Repnjah dvorazredno šolo, v kateri z vztrajnostjo le njim laBtno in z blagonosnim vspehom vzgajajo deklice. Da, naj si liberalni učitelji rujejo zoper vero, zoper cerkev in njene služabnike kakor jim drago — resnica jo in ostane, da samostanske šole, kjer vzgajalo posvečene in od Boga izvoljene osebe mladino v ljubezni božji z molitvijo in verskimi pripomočki, te samostanske šolo daleč presegajo in nadkriljujejo liberalne šole ! To je pokazala šola v Repnjah posebno letos o Božiču. Vsi otroci so bili takrat bogato obdarovani od svojih neutrudljivih in blagih učiteljic čč. ss. Danijele in Fabijane, ' — pa bo si bogata darila tudi zaslužili 1 Dne 27. dec. 1900 je bil v Repnjah ložični koncert in igra. Pri koncertnih pevskih in deklamatoričnih točkah majhnih deklic je poslušalce preciznost, odločni nastop, asno in glasno predavanje kar iznenadilo 1 Na to so igrale deklice W. Paillerjevo sv. Julijo, žaloigro s petjem v štirih dejanjih. Njih na*top je bil tako srčen, kakor bi se bile od nekdaj že na odru gibale. Nazadnje so nas še razveselile tri žive podobe, predstavljajoče oznanjenje Marijino, oznanjenje pastirjem in pastirce pri jaslicah. Da, pohvaliti moramo samostanske šolo v Repnjah vsestransko, saj so se o njenih lepih vspehih pohvalno izrazili vsi odlični gostje, med njimi posebno gospod glavar i i Kamnika dr. Henrik pl. Cron, ki se jo vabilu na božičnico v Repnjah blagohotno odzval in s svojo prebl. gospo počastil sa mostan v Repnjah. Tedenski kolem Čehom kot voditelji. Metlika, 10. jan. V našem kraju se je začela jako huda zima. Kolpa je na več krajih popolnoma premrzla. Snega pa ni ravno dosti. Ljudje se precej bojijo, da jim ne bi pozeblo trtje. — Zadnji somenj v torek je bil slabo obiskan. Novo mlekarno bodo jutri blagoslovili in otvorili v Zučah pri Savini. Oridotna mlekarska in sirarska zadruga se je ustanovila sosebno po prizadevanju in s pomočjo tamosnjega rojaka g. Josipa Boieta, posestnika in trgovca na Reki. Iz Trsta se nam poroča: Volitev v II. kolegiju. Zmagal je inž. Mazorana s 1492 glasovi. Pederzolli je dobil 428, Kästner 280 glasov. Za III. kolegij imamo že tri kandidate: dr. R y b d r, Mauroner in inž. Gino Dompieri. Poslednji je včeraj iz Pariza brzojavno napovedal kandidaturo. Borba bo ljuta. Upajmo, da zmagamo v prvi volitvi; ožja bi nam bila nevarna. Vojaki na volišču. V torek zvečer je odplula torpedovka z vojaki iz Trsta v Poreč. Od 1. 1894, ko so poreški talijanaši izzvali zn-.ne izgrede, pošilja vlada k vsakim volitvam vojake, da skrbe za red. Tako so bili poslani vojaki iz Pulja v Poreč povodom volitve v V. kuriji in sedaj ob volitvi v IV. kuriji. Poreški talijanaši imajo gotovo slabo vest in se boje svoje sence. Novi cenik je razposlalo slovensko vinogradniško društvo, ki kaže le napredek hvalevrednega podjetja. Opozarjamo tudi na današnji inserat. Ženski licej v Zagrebu. Ženski licej v Zagrebu hočejo tako preosnovati, da bi mogle devojke iz njega iti takoj na vseučilišče — torej v redno žensko gimnazijo z maturo. Pričakovati nam je torej učenih Hrvatic. * * * Heilö Radikalni nemškonacijonalni pro-tirimski list „Odin" je pri državnem pravd-ništvu v Monakovem ovadil svojega bivšega urednika K o r d o n a zaradi razžaljenja in goljufije. Kordon je pobegnil čez mejo. Kaj bere cesar? To važno vprašanje se večkrat ponavlja v nemških katol. listih. Nemški cesar seveda ne more prebrati vseh listov, zato je pa odvisen čisto od „litera-ričnega urada" v notranjem ministerstvu, kateri iz listov prirejuje izrezke in jih cesarju predlaga, da jih prebere. Tako cesar vedno le to bere, kar ministri hočejo. Zato pa je nemški cesar zlasti o katol. zadevah vedno napačno poučen, ker se gospodje birokrati zelo varujejo, cesarju predložiti kak „ultra-montanski" izrezek. Nemško državno zbornico so pre-zidali, ker je bila prej sicer zelo lepa, a zelo neakustična. Strop so znižali za 3 m. Tudi avstrijska zbornica, ki je sicer zelo lepa in draga, ima ta nedostatek, da je slabo akustična. Belgijski kralj — tožen Belgijski kralj Leopold se rad vozi z avtomobilom. Pred kratkim se mu je pa primerilo, da je na cesti povozil starega gospoda. Temu se sicer ni zgodilo nič posebnega, pa je stvar kralju vendar tako zameril, da ga toži zaradi prehitre vožnje, in ker je vozil po cesti, ki avtomobilcem ni dovoljena. Ali bo tožba šla naprej, je seveda drugo vprašanje. Jeden milijon nedostavljen — pa ne pri nas, ampak v Ameriki. Pri central nem uradu za nedostavljena pisma in po-šiljatve v Washingtonu so dobili v preteklem letu nič manj, nego 85 000 pisem in vrednostnih pošiljatev, katerih niso mogli dosta viti. Te pošiljatve imajo vrednost 1.067,513 dolarjev. Te velike svote so sedaj brez go-spodariev ! 5000 bogatih nevest je v severni Ameriki. Vse te so »plemenitih« družin peterih indijanskih rodov. Zjedinjene države hočejo namreč tem rodovom podeliti vse državljanske pravice, a s pogojem, da se mlade Indijanke pomože z belokožci. Vsaka Indijanka dobi do 15. t. m lO.OnO dolarjev dote od države, ob enem pa še 150 do 500 oralov zemlje. Kakor čitamo, se je v zadnjih 14 dneh pomožilo že nad 400 indijan skih krasotic. Žel eznice baje prirejajo posebne vlake za ženine, ki iščejo med Indi-jani — bogatih dot Kaj pa „inteligenca"? V »Ljublj. Zvonu«, kateri trpi na očitni dekadenci, bo letos glavna povest »Žrtve«, nekak parn-flet k la »Izgubljen Bog«. Taka stvar bi bila še za listek »Narodov« preslaba. — »Učit. Tovariš« je zvedel za grozno zločinstvo. G-K si je baje nekdaj pri školu kosil. To je nekaj strašno sramotnega za učitelja, in g. Kosi se opira tega dejanja v »Učit. Tovarišu«. G. Kosi je dober učitelj, in najbol|še stori, če z moli-anjem prezira take napade. Saj mu »Učit. Tov.« ne more vzeti časti! Ta list opozarja svoje učitelje : »Somišljenike prosimo, da nam vsako »1 u m p a r i j o« in pikantnost iz vrst duhovnikov in priznanih klerikalcev takoj naznanijo!« Svoje somišljenike pozivlje, da se organizirajo pri tem delu: »Eden naj vzame na muho »Slovenca«, drugi „Slovenski List", tretji „Domoljuba", četrti „Gorico" ! Kaj bo zdaj z nami, ko smo vzeti — na muho ! „Črnu-hasta druhal", „neki katehet" itd. so za namečpk. Sejmi po Slovenskem od 14. do 19. januv. Na Kranjskem: 17. v Ko-tredežu, Železnikih, na Uncu, Brezovici, v Cerkljah in Kostanjevici. — Na slov. Štajerskem: 14. pri sv. Filipu v Veračah; 17. v Kapelah in Pletrovčah. — Na Koroškem: 14 v Beljaku, Milštatu in Strass-burgu. — Na Primorskem: 14. v Palmi in Vidmu (tri dni). I )ruštva. (Katol. društvo roko d. pomočnikov v Skofji Loki) priredi v nedeljo 13. jan. v svojih prostorih na čast svojemu vi-olu mu gostu presvetlemu knezu in škofu Ant. Bonaventuri, slavnostno predstavo po tem le vsporedu : 1. Pozdrav. Za moški zbor Fr. Ferjančič. 2. Pogled v nedolžno oko. P. Ilugoliii Sjttner. 3. »V boj za dom med boj 'd grom«. P. Hugolin Sattner. 4. Obleka naredi človeka. Burka v jednem dejanji. 5 Podobe Matere Božje ali roparji pri Mariji Kulmski. Žiloigra v 5. dejanjih. — Prosta zabava. — K obilni udeležbi vabi načel ništvo. (Občni zbor pevskega društva „Slavec" vršil se je ob precejšnji udeležbi članov v nedeljo dne 6. t. m. v društvenih prostorih v „Narodnem domu". Predsednik g. Dražil pozdravi navzoče, se ozira na lep napredek v pretečenem društvenem letu ter se spominja prerano umrlega ustanovnega člana g. I. C. Juvančiča, ki je bil vedno velik podpornik društva. — V znak sožalja dvignejo se navzoči raz sedeže. — Tajnik poroča, da je imelo društvo nad 20 večjih in manj«ih nastopov, priredilo je sijajno maskarado, ki je napravila trajen utis na vse obiskovalce, ter veliko ljudsko slavnost na Koslerjevem vrtu; obe sta se vsestransko izborno obnesli. Dne 8. sept. udeležilo se je društvo slavnosti razvitja zastave bratskega pev. društva „Nabrežina" v Nabrežini, kjer je bilo iskreno vsprejeto in so člani ob vsaki priliki zaznali, da bivajo svoji med svojimi. Nepozaben pa ostane vsem udeležencem tudi izlet v Trst dne 9. sept., kjer se jim je nudila prilika, videti spuščanje bojne ladije „Habsburg" v morje ter so pevci na odprtem morji zapeli nekaj krepkih zborov, ki so očarali celo zagrizene Italijane. Poleg tega nastopalo je društvo tudi doma ob raznih prilikah. Članov je imelo društvo 9 častnih, 20 ustanovnih, 200 podpornih in 50 izvršujočih, skupaj torej 269. — Iz blagajnikovega poročila razvi-dimo, da je imelo društvo dohodhov z vlan-skim preostankom vred K 4812-34 in troškov K 3943-96, torej prebitka K 868"38. Vrednost inventarja znaša K 541094. Izid volitev je naslednji: Predsednik Ivan Dražil, podpredsednik Valentin Kopitar, tajnik Josip F 1 o r j a n č i č, blagajnik Ivan F 1 e s c h, odborniki pa Drag. Gotzl, Artur Jakše, Drag. P u c, Edv. S t u c h 1 y in Ivan Z i r-k e 1 b a c h. Revizorjema: Fran J e r š e in Drag. Urbančič. — Po raznih predlogih, ki so merili na prospeh društva in so bili odkazani novemu odboru v rešitev, izrekla se je ljubljanskim časnikom zahvala za podporo društva ter staremu odboru za požrtvovalno vodstvo. V sklepnem govoru poživijo predsednik brate člane, da se tudi v bodoče tesno oklenejo društva, da vedno in povsod delujejo v korist in prospeh le tega, ter zaključi zborovanje. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: G. Ivan Pintar, odvetn. solicitator, 14 K. — Gdč. Marija Jarčeva 20 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Karol Čik, kaplan v Višn)i Gori, kot odkupnino od novoletnih daril 2 kroni. B'g plačaj! Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj, 12. jan. Dr. Šusteršič j e b i 1 danes pri poljedelskem ministru, da intervenira za zboljšanje delavskih razmer v Idriji. Za njim je prišla deputacija s o c i j a 1 -n i h d e m o k r a t o v. U panje j e, da se doseže čez nekaj časa zboljšanje, morebiti od 1. januvarija 1. 1902 dalje. Delalo se pa je in se še dela na to, da se zboljšanje doseže takoj. Dr. Šusteršič jo v tem oziru storil vse korake. Danes je dr. Šusteršič tudi interveniral za ustanovitev g i m n a z i j e v I d r i j i. Tozadevna akcija je upeljana. Dunaj. 12 jan. „Neues W. Journal" poroča, da bo v prestolnem govoru ob otvoritvi državnega zbora 30. jan. tudi odstavek o jezikovnem vprašanju. V njem se bo izjavilo, da spada rešitev jezikovnega, vprašanja v ko m pet ene o državnega zbora. S tem se hoče ugoditi Nemcem. Čehom pa se ugodi z izjavo, da se mora jezikovno vprašanje rešiti le na podlagi ena kop ra vn osti. Dunaj, 12. januvarija. Včeraj je bil v mestni skupini v Briksenu izvoljen konservativec župnik Schrott. Trgovska zbornica v Olomucu je izvolila zopet liberalca Pri ma ve si j a. Dunaj, 12. januvarija. Rekurz Mlakarjev zoper volilni zapisnik velepose-stva v Slov. Bistrici je upravno sodišče zavrnilo. G-orica, 12. januvarija. Ta je bil včeraj izvoljen italijanski liberalec Le-nassi s 1115 glasovi, Oodelli je dobil 177, dr. Turna pa 830 glasov. Poreč, 12. januvarija. Pri včerajšnji volitvi je bilo oddanih 3126 glasov. Izvoljen je dr. Bartoli, italijanski liberalec, z 2623 glasovi. Konservativni hrvatski kandidat je dobil 512 glasov. Praga, 12. jim. V okraju Mže je pri ožji volitvi prodrl nemški radikalee dr. Schalk s 1312 glasovi, nem. liberalec Svoboda je dobil 1052 glasov. Praga, 12. jan. „Ozeska Pobtika" poroča, da bota v kratkem imenovana pomožnima škofoma praška kanonika dr, Tried in Krasi. Prvi bo prideljen litomeriškernu škofu 76letnemu doktorju Schoblu. drugi pa bolehnemu praškemu knezonad|kofu baronu Skrbenskemu. Praga,, 12. jan. Deželni poslanec dr. Šil je agitiral za dr. Btixa. Izvrše-valni odbor mladožeške stranke ga je zato poklical na odgovor, Šil je pa izstopil iz stranke. Zwettl, 12 januvarija. Pri ožji volitvi v kmečki skupini je dobil nemški nacijonalec Kitti nger 5265, krščanski socijalec Eichhorn pa 4350 glasov. Izvoljen je prvi. Bregeno, 12. jan. Izid današnje volitve v trgovski zbornici ne more ničesar izpremeniti glede potrebe ožje volitve med krsc.-soc. G.'ssnerjem in pristašem nemške ljudske stranke Dresel-nom. Ožja volitev bo 15. januvarija. Krakov, 12. januvarija. Včeraj je bil tu volivni shod krakovskega v?le-posestva. Kandidat grof Wodzioki je očital v svojem govoru vladi, da je breznačelna in omahljiva. Zahteval je, da se politika poljskega kluba izpre-rneni. Cehom se morejo dati koncesije v jezikovnem oziru, a ustaviti se treba njih državnopravnim zahtevam. Odločno se treba upreti nemškemu radikalizmu. Predsednik grof Paszkowski je najostreje prijemal vlado, zlasti justičnega ministra. Poljaki ne smejo iskati zveze s centralist, ampak le tam, kjer je skupnost interesov. Vprašanje je. če bo ta kabinet mogel najti kako zanesljivo večino. Just, ministra je prijemal, ker je sistiral kazen Daszynskemu. Tega poguma oa ni imel v znani pravdi proti samostanu, da bi bil branil pravico. Tudi s svojim postopanjem na Češkem in v premogarski zadevi si je vlada zelo omajala stališče. Predsednik je in-terpeliral Wodzickega, kaj hoče on storiti v tem oziru. Wodzicki je rekel, da čisto soglaša s tem in bo precej v prvi seji poljskega kluba spravil to na dnevni red in upa, da z uspehom. Kandidatura Wodzickega je bila sprejeta. Lvov, 12. januvarija. Demokratična stranka v poljskem klubu zahteva izpremembo klubovih pravil. Budimpešta. 12. januv. Po Srbiji se je širila proklaiuacija, ki je baje izdana od Milana. V tej proklamaciji se očita srbski vladi, da hoče narod izdati tuji državi, in pozivlje se srbsko ljudstvo, da stare svoje verige. Policija je proklamacijo konfiscirala. Weimar, 12. januvarija. Umrli veliki vojvoda Karol Aleksander jo bil danes pokopan. Avstrijskega cesarja je zastopal princ Rudolf Lobkovic. Zofija, 12 jan. Uradni list objavlja dekret, s katerim se razpisujejo volitve v sobranje na 11. februvarija. Berolin, i2. jan. Na čast rumun-skemu ministerskemu predsedniku je bil danes diner, h kateremu so prišli grof Bülow. avstrijski in angleški poslanik. Bruselj, 12. jan. Holandska poročila potrjujejo, da Buri zelo napredujejo. V Kapski koloniji jih je baje že 12.000. V Kapstadtu se je 4000' meščanov zapisalo kot „državna garda". London, 12. jan. „Daily Mail" poroča iz Kapstadta: 5000 Burov se je obrni'o proti jugu in prodirajo v sredino kapske kolonije. Zdi se, da so že ujeli več oddelkov prostovoljcev. Iz Victoriawest poročajo, da so zapazili oborožene Bure 30 milj od mesta. Porteville, 12. jan. Govori se, da so se uporniki in kolonisti v okraju Calvinia vsi združili z Buri. Kapstadt, 12. jan. Jutri ali po jutranji m odide general Brabant na mejo. V kapsko armado se je vpisalo 4000 meščanov. London, 12. jan. „Standard" poroča iz Š m gaj a: Cesar Kwangsu v S i n g a n f u je ujet in ne more bežati v Pekin. London, 12. jan. Angleška vlada odločno ugovarja ruskemu predlogu glede predaje železnice Tien-Tsin Š inhajkvan. Gena žitu na dunajski borzi dne 11. januvarija 1901. Za 60 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 7-86 do K 7*87 Rž za pomlad . . » 7-77 » » 7-78 ruršica zamaj junij/01 » 5'3:) » » 5-31 Oves za pomlad . . • 6 32 » » 6'33 Meteorologiöno poroöilo. iiSina nad morjem 306 2 m. srodnii zračni tlak 736-Omne. » ' Oas opa-j zoranja Stanje hitro-metra r tnm. Tfimpo-rutani PO Oplnju Vetrorl Nebo Ii, •sa" % 1 1 1 742 9 1-10-4 sl. svzh. 1 lasno 00 12i: zjuti. |2. popol. 7)2 8 -13-2 7<2 S) 1 —63 si. jvv.h. » megla jasno Čisto medicin, ribje olje. pri Mariji Oažalna lekarna Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog mediolnskog rlbjog olja, katerog ie dle Časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest Bte-klenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 17 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Bazpošllja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva oesta št. 1., poleg: mesarskega mosta 1KDTTL]1DIE Občni zbor Jv četr se vrši četrtek dne 31. januvarija t. 1. ob 7. uri zvečer v dvorani ,,Mestnega doma". 1. t Dnevni red: Odobrenje poročila o preteklem letu. Računski zaključek za leto 1900 in proračun za leto 1901. Volitev 3 odbornikov. Po § 9 pravil so izžrebani p. n. gg.: J. Gogola, K. Rom, Fr. Schantel, ki so pa smejo zopet voliti. Volitev 3 preglednikov računov. Določitev članarine za leto 1901. Slučajni predlogi. V Ljubljani, dne 12. jan. 1901. Načelništvo društva. :26 l-i Pr^Hlajiiliia na najlepšem prostoru z veliko zalogo vsa-kovrstnega perila in storjenih oblek, kakor tudi drobnine se pod ugodnimi pogoji takoj odda. 25 (3-1) Več se poizve pri upravniStvu Slovenca. Lepa žrebetna kobila, dva voza, konjska oprava, sani, ¿¿A vino s sodi vred ¿¿A i se radi smrti gospodarja ceno prodajo. — Poizvč j se v Ljubljani," gostilna pri „Zvezdi1'. 27 (3—1) priporoča raznovrstne vizitiiice po nizki ceni. I H ER BA BNY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pat, daje slast do Jedi, pospešuje piebavljauje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenlol 2 K 50 h. po pošti 40 h več za zavijanje. žrt> Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Her-babny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu iu na zamašku ime ,.Her-babny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrovano varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče (j; Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII./l, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 120 20-7 V zalogi je nadalje pri g(f. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlager. Gabr. Piccoli, Ubald pl.Trnkoczv, J. Mayr; Celje: O. Scbvvarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodani, A. Schudler, Aut. Mizzan; Breze: G. Eisilsser; Sovodenj: F. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher, J. Kometter, V. Hauser ; Novo meslo: A. pl. Sladovicz; št. Vid -A. Keichel; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttma, A. Filippi, J. Serravallo, K. pl. Leitenburg, '. Prendinl. M.Ravasini; Baljak: Jobst & Schneider, U Assmann; Črnomelj: F. Ilaika; Velikovec: J Jobst, Volšperk: J. Hulh ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra eoHla At.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniško obleke Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. Op . aria na veliko srojo zalogo gotovljene obleke p o ebno na haveloke v naj-v čji izberi po najnižjih cenah. 7 4 Špiritni lald, ^fi&aSS.iE za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojali, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske uliee. Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11—7 Sprejme se takoj kot 20 3-2 vajenec mladenič, kacih 13—14 let, kateri je zmožen v pisanju in računih. Kmetijsko društvo Bloke, pošta Nova vas pri Rakeku. Hiša je na prodaj v Ljubljani, Krakovsko predmestje, iz;iproste roke, pod jako ugodnimi pogoji, '.i Poslopje je v najboljšem stanu, ima 3 sobe in 2 kuhinji, prostorno dvorišče in velik vrt. 21 6-1 Natančneje pove upravništvo »Slovenca <<. V Šent-Vldu nad LJubljano Je na prodaj enonadstropna hiša, katera stoji tik državne ceste, blizo farne cerkve, in ob začetku stavbšča za nameravane škofove zavode, torej prav primerna za vsakovrstne obrte. Več se noizve ravno tam hiš. št. 7. (lili 10) Lovski pes, prepeličar, se je zgubil dne 8. januvarija t. I. Isti je črne barve, ima ščetinisto dlako (Stichelhaar), kratek odsekan rep in na prsih malo, belo liso. Nos 1 je ovratnik z mojim imenom. Kdor bi ga ujel, ali kaj vedel o njem, blagovoli mi ga poslati proti primerni nagradi nazaj, oziroma me obvestiti, kje se nahaja. 30 1-1 Josip Flere, Domobranska ccsta št. 1. Na račun se odda pod zelo ugodnimi pogoji s 1 majem t. i. dobro znana gostilna v letovišču Laverca pri Ljubljani, poleg želez, postaje. Izvrševanje obrta izročilo se bode le zanesljivi, prav pošteni in posebno v kuhinjski stroki zelo vešči gostilničarki (vdovi ali samici) z dorastlo hčerko, oziroma s kako so-rodmeo, proti primerni kavciji. Natančneje pozve so pri posestniku in vinskem trgovcu Karol Lenie-tu na Laverci. 15 2 Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * i\i tinkturo lekarnarja Plccoll V Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti pa pata bfAfc^frii Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III. več stekleničic. 591 50-24 kot želodec k rep kujoče m tek vzbujajoče, dalje kot pre-bavljenje iu telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navad lem telesnem za- prtju. 114 W Sveži pustni krofi so dobiti JKj- vsak dan v slaščičarni in pekarni 13 5-2 Jakob Zalazxxik9 Stari trg štev. 21. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Arhitekt Trumler priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30 v Jr*laiit2>evi hiši. za sestavo načrtov za oerkve, vile, hiše itd. itd., za sestavo in preizkušnjo stroškov in stavbnih računov, za sestavo stanovanjskih oprav iu umetno-obrtnlh predmetov, kakor: pohištva, ograj, razsvetljevalnlh predmetov itd., tako v modernem slogu kakor tudi v drugih. Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali po fotografijah. n2o 10-6 :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: ............... ...... .« ,,•«.• i",«.,'. ........ ' « * •'•»*•••••••*.*." »^.rHM» ■ ' li '»'■■'■'»«■■V' illl.'jjjáji © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © (h ■w © © © » "■"—O © © © © © © © © dr. Fran Tominšek dovoljuje si naznaniti, da je otvoril svojo Odvetnik v Ljubljani, na Bregu št. 20 ter jo pridružil odvetniški pisarni gospoda dr. V. Krisperja v Ljubljani. Kwizdov korneuburški živino-redilni prašek je dijctlčno sredstvo za konje, govoril in ovce. Že 50 let se rabi v premnogih hlevih, ako živali nočejo Jesti, če slabo prebavajo in /a zboljšanje in namno-ženje mleka pri kravah. Cena: ena škatla 1 K 40 k pol škatle 70 h. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav. Glavna zaloga: 11 631 20-9 Prane Jan Kwizda, c. in ki\ avstr-oger., kr. rumunski in knj. bulgarski dvorni založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. Ne. 111. 427/00. 1. 1 8 1182 3-3 C. kr. deželno sodišče v Ljubljani dovoljuje na predlog lastnika Alojzija Krennerja v Škofji Loki prostovoljno dražbo njegove tovarne v Vodmatu v lož. štev. 82, katastralna občina Sempetersko predmestje 11. del, z vsemi poslopji brez v njih s« še nahajajočih strojev in drugih premičnin za vzklicno ceno 44.000 kron in poveruje izvršitev to dražbo c. kr. notarju dr. Franu Vok v Ljubljani kot sodnemu komisarju. Dražba se vrši dne 18. januvarija 1901 popoldne ob 3 uri v pisarni imenovanega not-irja. Izdražitelj niora 10% vadij tekom 6 tednov zvišati na 15% najvišje ponujene svete in mora to svoto s 41/» % obrestmi \red tekom jetlnega lt ta plačc ti v Jt.rih četrtletnih jednakih obrokih, f-me j.a na račun četrtima obroka prevzeti vknjiženo tirjatev na jedriake obresti. Izdražitelju je na presto dano, pre.vztti na dan dražbe se šo nahajajoče stroje in druge premičnine za skupni znestk COOO kron v celoii pod jednakimi plačilnimi pogoji Ostali dražbeni p«.goji kakor tudi ccnilni zapisnik in izvleček iz zemljiške knjige leže pri tem uradu kupc> m na vp' gled v sodni pisarni mej uradnimi urami. Zasta\na pravica na predmete, ki pridejo na dražbo, vknjiženih upnikov ostane pri držana brez ozira na prodajno svoto. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 17. decembra 1900 Podpisan» ima v zaleai najraznovrstnejše trpižno, krasno blago za bandera, baidahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd aplob vse, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema I tudi Teženje, prenovljenje stare obleke In vsa popra-¡1 vila. — Izdeluje roino in pošteno po nujniiji cen' |i bandera in vso druijo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejsim spoštovanjain se priporoča 502 52-32 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4. ¥ t t ši v o j i k hv o j i nt ! lOjOllll! na Grlinoa.li ( 29 3-1 piiporoča svojo bogato in izvrstno urejeno zalog ) zanesljivo pristnih dolenjskih, štajerskih, istrskih, vipavskih in goriških kakor tudi f$®T fino vino v steklenicah. Masno Vino je društvo samo prešalo. tS v o j i k sv o j i in ! G g. ženini 0 Ji in neveste! v. Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obte-zDano veliko izbero vsakovrstne »lotoulne in srebrnine v secesiji, posebno ?STYRIA* lepe poročne prstane prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Bestck) in najboljše šivalne stroje t j po najnižjih cenah in z jamstvom 28 l Vabim na obifni obisk in ogled z vsem spoštovanjem __v 1^1*. CUOlCIft, urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža Cenilci brezplodno i it pust ni na prosto S Josip Kastelic, krojaški mojster, t Ljubljani, Vodnikov trg št, 4, priporoča se prečasliti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne O to 1_ 9 posebno tabujev, površnik >v itd. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri, Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč.naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaiko delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode m dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 8(i 50 Zunanja naročila točna. — Cene prim rno nizke. 1) u n a j g k a i i 1 i a 1 k a v Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 5 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Pardubicatil Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi. I > u 11 a j s k a borza. Dn6 11. januvarija. Skopni državni dolg v notah , . . Skupni driavni dolg v «rebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4•/„........117 — Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....H'2 Žn Avstro-ogerske bančne delnice, 6 00 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. ...... . London rista ....... Nemški drž. bankovci »a 100 m. nem.dri.velj 38-30 98 15 11710 9810 92-25 1698 -661 — 240 55 117 05 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne U. januvarija. 3-2"/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke b°l0 . . . 23-52 1916 90-75 11 37 180 — 167-— 197-50 95-30 140--257-50 Dunavsko vravnavno posojilo I. 1878 . . 105 75 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4"/„ . 93 75 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 429--- » > južne železnice 3°/0 . 338 50 > » južne železnice 5°/0 . 120 50 > > dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............388 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 257 50 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47-— Ogerskega » , » 5 » 2275 Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....14-— Rudolfove srečke, 10 gld..........59- — Salmove srečke, 40 gld. ......179 S!. Gen6is srečke, 10 gld. Wa!dsteinove srečke, 20 gid. Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banKe, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld, . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska atavbiuska družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družb», 70 gld. Paoirnih -uhljev 100........ 201-1 8 iH6 /fakup ln prodaja TfcSJe 1 vsakovrstnih drinvnlh papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreb&nju 1 najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. I Kulanloa izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „II E II C II «« 1., «ollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasss 2. oBjC Pojasnila v vseh gospodarskih in flnmčniti stvaruk, j potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoljskih vrednostnih j papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g i a y n i o. IX Izdajatelj: Dr. Evgen Lampe. Odgovorni .vrednih: Ivan Rakoveo. Tisk ,Katoliške Tiskarne" t Ljubljani.