Leto LXVHL, št. 23$
V
Ljubljana, sreda, ie. oktobra 193$
Cena Din 1.-
•znaja vsaK dan popoldne, izvzemat nedelje is praznike. — in—aH do SO petit rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2J50. od 100 do 300 vrst S Din S,-, večji inseratl petit /rsta Din 4.*. Popust po dogovoru, inseratm daveK posebej. — »Slovenski Narod« velia mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-  Rokopisi se ne vraćaJo-
UREDNIdTVO IN OFBAVNlsTVO UUBUANA, Knafljevo attca itev. 6
Telefon: S122. »123. 3114. SI 25 ta SU6
Podružnico: MARIBOR Strossmaverjeva 30. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' 8C 26. — CFTT »TE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon ftt 6.V podružnica uprave: Kocenova aHca 2. telefon št. 100. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
pn postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351.
Zadnji poizkusi za poraunauo
Francija poskusa še enkrat posr edovati med Rimom in Londonom ter doseči mirno poravnavo v vzhodnoaSriškem konfliktu
Pariz, 16. oktobra, tr. Kljub temu, da v Ženevi s polno paro pripravljajo sankcije proti Italiji na likvidacijo abe-sinskega konflikta, nadaljuje francoski ministrski predsednik Laval svoja prizadevanja za dosego sporazuma z Italijo. Po ženevskih sklepih se je abesin. ski spor v svojem jedru pretvoril v spor med Italijo in Anglijo, kar opravlja Francijo, ki ima prijateljske odnosa je tako z Rimom, kakor z Londonom, v skrajno neprijeten položaj. Zato si T .a val na vse načine prizadeva, najti kompromisno rešitev, ki bi zadovoljila npravirene zahteve Italije na eni. ter razpršila angleške bojazni na drugi stran«.
V zvezi s temi prizadevanji «e v po|L Tirnih krosih komentirajo včerajšnji dolgi sestanki, ki .jih je imel Laval v Parizu. Najprvo je imel nad eno uro trajajoč razgovor s napeškim nuncijem nato pa je sprejel po vrsti italijanskega in angleškega poslanika. Zatrjuje se. da je Laval pri tej priliki stavil Italiji in Angliji nove predloge, ki streme po prijatel iski ureditvi vzhodno afri. škega konflikta. Po mnenju «Matina» gr«» za obnovo razgovorov na osnovi načrta, ki ga je svoječaSno izdelal odbor oetorire in ki naj bi se sedanjemu položaju primerno prikrojil. Laval si pri tem zamišlja nadaljna pogajanja tako. da hi Francija vplivala na Italijo, An«riiia na na A belini io, Vatikan pa naj bi prevzel vrhovno arbitražo. «Oe. vre» poroča, da je Lava! dobil iz Lon. H ona zagotovile, da angleška vlada v teku dveh tednov ne bd izvajala nobenih sankcij, ki bi Trali.jo hudo prizadele, da se na ta način olajšajo pogaja« nja. Na drugi strani je Laval naprosil italiianske*ra (iel»*<rata barona Aloisiia, nai se pri Mii>soliniiu zavzame za mirno poravnavo. P'mski predloiri pa katerih nai hi so Italiji priznal lolonialni mandnt nai provincami Tiirre. Harrar in Otraden. so v Londonu odahnuli kot fl^Sr>r^ »eml ii ve.
Glede na dejstvo, da Italija kljub po_ t»o^-niTr» erro£n.iam doslej še ni izMopifa iz T>rošHa narodov, se v Parizu ve vrd-m nadelajo, da bo imela I^avalova akcija uSpeh. <"V pa hi fndi to posredovanje. 7a katero «*kuša Laval angažirati tudi Vatikan, .>sfalo brezuspfšno. potem F^anei »i ne ho preosta7o nič drugega, kakor da obrane na strani in mi*»H razvoja dogodkov prosto pot. V tem primam ho dobila irlavno hesptlo Ancli-ja. ki bo do kraja izvedla svoie sankeii-*^ke načrte in S^gla rud? po blokadi Ita-
Ženeva, 16. oktobra, b. Ženevska posvetovanja o sankcijah so se nadaljevala v raznih odborih, ki so bili včeraj ustanovljeni. Kompenzacijski odbor si je prizadeval točno precizirati, kakšne kompenzacije naj bd dobile države za sankcije. Tudi upravni odbor je zasedal ves dan. V ostalem pa je bila pozornost ženevskih političnih krogov obrnjena v Pariz, kjer je imel Laval važna diplomatska posvetovanja in oči vidno pod-vzel zadnji poskus, da bi prišlo morda le do pogajanj med zastopniki Anglije, Francije in Italije.
Ženeva. 16. oktobra, g. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da hočejo v tehničnem pododboru pridobiti ha času, da bi mogel Laval uspešno dokončati svoje diplomatske akcije v Rimu in Londonu. Minister Eden je opustil načrt, da bi se že jutri vrnil v London ter bo os tel do sobote v Ženevi ter počakal tamkaj na odmev, ki ga bodo imela priporočila koordinacijskega odbora pri posameznih vladah. Glede gospodarske pomoči za sankcijske države, se priznava splošna dolžnost, da je treba škodo in korist teh ukrepov razdeliti enakomerno.
P^riz. 16 ok'ohra h Francoski zunanji minister Laval je zopet dal pobudo novemu posredovanju za ureditev i-talijansk-j-abesm-e»keca spora Pričaikujejo. da bo eedaj morda tudi Mussolini prižel z novimi predlogi, v katerih se bo iziavrl glede skrajnih koncesij, na katere bi bila Italija pripravljeno pristati.
V političnih krogih trdijo dalje, da ie Laval v razgovoru z italijanskim poslanikom, trajajočim nad eno uro n v razgovoru z britanskim poslanikom, trajajočim skoraj dve uri. skušal najti možnost za sporazum med zastopniki treh velesil Jcer §e vedno ni IzeubT upanja, da bi se daj an^leSko-rte-njanski spor uredffti e prijateljskim sporazumom, in streme vsa niecova prizadeva-
Italijanski pogoji
Pariz, 16. oktobra. A A Hevas poroča iz Rima: V tukajšnjih krogih mislijo, da bj načrt, temelječ na razprtijah med ožjo amharijsko Abesinijo in obmejnimi abe-sinskimi deželami, ki naj bi prišle pod italijansko nadzorstvo. utegnil tvoriti osnovo za debato, na katero bi Italija pristala. Vendarle se pa boje. da Velika Britanija ne bi hotela opustiti načrt, ki ga je g. Eden predložil v Parizu avgusta t. 1. Po tem načrtu hi Ahesiniia dobila izhod na morje čez britansko Somalijo. Italija bi pa dobila v zameno k^««; Abes-inne, ki pa ni nič vreden.
Proti prekinitvi diplomatskih odnošaj ev z Italijo
Ženeva. 16. oktobra, d Člen 16. pakta Društva narodov določa poieg finančnih in gospodarskih sankcij tudi prekinjenje di-p'omarskih odnosa jev med članicam j Društva narodov in državami, ki so prekršile pakt Društva narodov.
Zastopnik Južno-afriške unije de \Vater je zato v odboru osemnajstih predlagal, naj se prekinejo diplomatski odnošaji z Italijo. Njegov predlog pa ni bi' ugodno sprejet, ker so bili mnogi delegati mrenja, da bi tako postopanje v sedanjem stanju spora med Italijo in Društvom narodov položaj le še poslabšalo
Dejstvo, da Italija doslei še ni izstopila iz Društva narodov kar se pripisuje izrecni želji francoskega ministrskega predsednika Lavala. bo bržkone olajšalo tudi morebitna prizadevanja. kj bi jih podvzela Francija in druge države    za prekinjen je
sovražnosti. Vesti, po katerih bo Ed^n odpotoval prihodnji teden v London, da bi predlagal svoji vladj prekinjenje diplomatskih odnošajev med Veliko Britanijo in Italijo, niso točne, vendar pa izjavljajo v krogih angleške delegacije, da prekinjenje diplomatskih odnošajev kasneje nikakor ni izključeno.
Angleži zadovoljni z ženevskimi sklepi
London, 16. oktobra. A A. Skoro vsi angleški listi so v glavnem zadovoljni z dosedanjimi ženevskim sklepi o sankcijah proti Italiji.
*Daily Telegraph« pravi, da ni nujno, da bi morala finančna blokada Italije učinkovati takoj, nego je dovolj, da pride do izraza v prihodnjih mesecih. Italija je računala z morebitnim: sankcijami in je zato pokupila zelo velike rezerve sirovin.
»Times« izraža mnenje, da se sankcije ne smejo smatrati kot nekaka kazen, nego kot sredstvo za onemogočenje vojne.
»N"ewes Chronicle« sodi, da so sankcije, sklenjene v ženevi, preblage, in predlaga sklenitev posebne konvencije o trgovinski blokadi Italije.
»Financial Times« ugotavlja, da ima DN napram Italijj zlasti to prednost, da Italija ni koncentrirala svojega izvoza v eno ali dve državi, ki sta članici DN. nego je bila v trgovskih odnosa jih hkratu z raznimi članicami DN. tako da bodo žrtve posameznih članic, ki j.ih bodo morale doprinesti prj izvajanju sankcij. razdeljene sorazmerno na več držav. Italija bo spričo tega kma^u prisiljena popustiti.
Položaj na bojiščih
Na severu je italijansko prodiranje ustavljeno, na jugu pa se pripravlja nova ofenziva
London. 16. oktobra. AA. Agencija Reuter objavlja naslednje p-*ročilo iz Abesinije:
Vsi znaki kažejo, da se bodo c kratkem pričele velike vojne operacije v ogadenski deželi .Abeeinci koncentrirajo svoje sile nasproti levemu krilu italijanske južne vojske, katpre posamezni oddelki stalno nadlegujejo. Italijanska letala, ki vršijo izvidniško službo nad wm ozemlieim do železniške proge Addis A beba Dži-buti. so izvršila tudi vč*>raj eelo vneto poletov. Splošno se pričakuje, da bodo letala v blržnjih dneh bombardinala železniško progo in prekmila tako zvezo med Addis Abebo in morjem.
Na severni fronti koncentrira ras Seium svoje čete v neposredni okolici Makole. odkoder bo skušal zaustaviti prodiranje sovražnika v aibesinsko ozemlje. Druspe formacije abesinske vojske se pripravi iaio na ofenzivo nasproti desnemu krflu italijanske severne vojake, kri prodira r»reko Aksuma v Godžam. pokmjino okrog Tanskesra jezera.
Tz Addis Abebe prihaja poročilo, da se v presto1 niei dan zw dnem zbirajo novi odd^lk vojaštva iz zapadne Abeeiniie. Prestolnica in n;ena okolica ie že vsa prenapolnjena z vojaštvom in bržkone bo resar o i'edil mnogim plemenom, naj se vrneio v svoje kra ie. ker iih ne more v*»eh oborožiti in poslati na fronto, čeprav prihajajo dan za dnem Hkf ipIo veliki tovori voinega mater";ala Ra« te dni so pripeljali preko britanske Somalije v Addi* Abebn več tisoč pušk in zelo velike 'ornro «rreliva
Včerai ie resar v spremstvu voinecra mi-nistm nd^e1 nasproti velikor,i1T oddelku, kr $tpi« r»kol= °0 000 voiakov. in ki  ie prispel
lTal«icra. Pri Fnri v nenoo^edni bližini prestolnico se ie oddelek ut^boril.
Tr Mak*le ie prišlo v Add;« Abebo ooro-da so brli voiaki rasa Se;uma ki so l>;u noW|jyw na o^ede. hudo pt^^'"^5^'"i cr>ri-ro bnine. » Icirftptrc p'rKl^'raio tanki in blin-tftri>ni avtomohn j no neizvnavnan^m tere^iu. Tankm« in avtomobilov se po^lužui^jo Tta-liian.: rla«5*! nr* cvoic-m napredovati iu r>roVy-i »■a—nico   rr\&J   Ad"^   'n   TTinVnom   in Avaro
lnTnn        A«fite.    A"ben'iyJrp ini*?«** «e 7 Ttali^n' rr'so enopad1« V A^^i« Ab^i «0  »w^»pi*U?f»nl   da  bo  rPn P*»tnm, č«>rvtv»v ap i"7im;V»   vc^.V^^u   crporiorfl"    vmidarlA rw?m-al poT^riie. V   ':h   :o r^-r^el  v  rrc*rxh covero-
abesinsko le«?5'
Rim. 16. oktobra, tr. Listi poročajo, da namerava vrhovno poveljstvo italijanskih čet v vzhodni Afriki iz abesinskih dezer-terjev in čet. ki so skupno z nasom Gukso prešle na italijansko stran, osnovati posebno abesinsko legijo, ki nai bi se pod abe-sinsko zastavo borila proti negušu. Vrhovno poveljstvo nad to abesinsko legijo bi prevzel ras Guska, podpoveljniki pa nai bi bili posamezni plemenski poglavarji. Listi poročajo dalje, da prestopajo vedno novi
oddelki abesinskih Čet na italijansko stran, tako da bo nova abesinska legija v kratkem  dosegla  številčno  stanje divizije.
Koliko stanejo Italija transporti čet
Port Said, 16. oktobra, tr. Doslej je ?io skezi Sueški prekop nad 200000 mož italijanske vojske, namenjene v vzhodno Afriko. Nazaj iz Afrike v Italijo je bilo prepeljanih doslej okrog 6.000 bolnih in ranjenih. Transporte italijanskih čet opravlja 20 potniških parnikov. Za vsak parnik mora Italija plačati povprečno 3.000 funtov. Računa se, da je doslej plačala Italija sa mo na pristojbinah za prevoz čet skozi Sueški prekop okrog tričetrt milijona funtov, (to je okrog 160 milijonov dinarjev).
Transporti ranjencev iz
London, 16. oktobra. AA. »Morningpost< poroča iz Port Saida. da sta se tam ustavila Italijanska parnika »Belvedere« in »Sar-degna< z 7.800 ranjenci z bitke pri Adui Ranjence bodo prepeljali na Dodekaneške otok, kjer so Italijani uredili cel kompleks bolnic.
Abesinija kup«5« orožje
Pariz, 16 oktobra, o. Ker je angleška vlada objavila službeno poročilo o ukinitvi prepovedi uvoza orožja v Abesinijo je abesinski poslanik v Londonu dr Martin pokupil v tovarnah orožja in streliva Vickers & Armstrong vse orožje 'n strelivo, kar ga je bilo na razpolago.
Kakor poročajo iz Jokohame so odpluli proti angleški Somalij-i trije veliki tovorni pamiki, prenapolnjeni z orožjem in strelivom za Abesinijo. V Seili bodo tovor spravili na tovorne avtemobile, kj bodo vojni materijal prepeljali do Lašarata, od koder bo po železnici pesteno v Addis Abebo.
Uspeh Abesincev
P*riz, 16. oktobra r. Kakor poročajo iz Džibutija, so abesinske čete ob severni meji francoske Somalije izvedle sunek proti Eritreji, pri čemer so popolnoma odre-s^ale več tisoč mož italijanske vojske, ki je napredovala   iužn<: od  gore  Musa Ali.
Ognjeni krst Mussolinijevega sina
Rim. 16. oktobra. w. Kakor poročajo iz Asmare, je liimulinijev sin Bruno z vojaškim letalom te dni prestal ognjeni krst Preletel je večkrat mesto hi pko-lico MaJcale, da bi napravil nekaj posnetkov i« zraka Pri tem so ga večkrat obstreljevali in So letalo zadele sttrl kro-gfle iz puš-k. Bruno Miw%jHol ni bil ranjen in. ae Je vrnil s letatam na tetaliece.
Zakaj je italijansko prodiranje zastalo
London. 16. oktobra. AA. *Morn.ing-poet« javlja iz Adue: Najvažnejše vprašanje, ki se zanj zanimajo Italijani, j« zdaj vprašanje potov in cest. Iz Adiugria v Eritreji pa do Adue je za 90 km poti potrebnih 19 ur. To je navadna steza čez gorovje, ki jo zdaj razširjajo v pravo cesto. Čez reko Mareb na mej1' med Eritrejo in Abesinijo vodi pontonski most. Po prehodu čez Mareb postaja cesta še slabša in je treba Čez potoke in reke gaziti, tako dn je mogoče prodirati samo na mezgih. V zračni črti je znašal zadnji predel poti samo 14 km, zanj pa je potrebnih sedem ur. Do zdaj ni moglo prispeti v Aduo še nobeno vozilo « kolesi. Edino prevozno sredstvo so laihki  tnnki  ;n mezgn, ki pre-
magajo vse te terenske težkoče Po dnevu vkida velika vročina, noči pa so zelo hladne. Z*to se z»e4o rrmože obolenja.
Mussolini že računa z vojno proti Angliji
Rim, 16. oktobra, o. Ameriški senator Henrrv Allen je imel z Mussolini jem kratek razgovor, po katerem je zastopniku agencije »Associated Press« Izjavil, da je dobil vtis, da je Mussolini izgubil sleherno upanje na mirno ureditev spora z Abesinijo in da že raenna z vojno proti Angliji.
Aksum se je udal
Abesinci so prostovoljno izročili mesto Italijanom, da M se izognili nadaljnemu obstreljevanju in opustošenju največjih svetišč
Liondon, 16. oktobra, tr. cTrraes. poročajo, da se je sveto mesto Aksum sa_ »no udalo. Mestni starešina je sklical posvetoval, ali naj se postavijo Italijanom v bran in dopuste da ji*m spremene sveto mesto v razvaline, ati pa naj se prostovoljno udajo. Glede na to, da je v mestu glavno abesinsko svetišče, ki je vsem Abesincem sveto, so sklenili, da se prostovoljno udajo, ako iim Italijani zagotovijo, da bodo ostala nje. hova svetišča nedotaknjena. Posebno odposlanstvo je nato odšlo v italijanski glavni stan in izročilo pod temi pogoji mesto v italijansko oblast. Dve uri ka-
sneje so italijanske čete vkorakale t mesto.
Aksumski škof umrl
Budimpešta, lo. oktobra, tr. Včeraj je umrl v Budimpešti v starosti 87 let bivši škof v Bonski Bistrici na (češkoslovaškem Wolf Radnai. Leta 1920 je iz političnih razlogov zapus>ti 1 svojo škofijo in se preselil na Madžarsko. Ker se je odrekel slovaški škofiji, ga je papc/ imenoval za titu-larnega škofa aksimskega. I'soda je hotela, da je umrl baš istega dne, ko je Aksum padel in so g« zasedli Italijani. Bavil se je z mislijo, da bi po zavzetju Aksuma s strani Italijanov posetil svojo škofijsko prestolnico, ki ie ni nikdar videl.
Vinci odžagan?
Zakaj italijanski poslanik noče zapustiti Addis Abebe — Po njegovih načrtih bi morali Italijani v M dneh zavzeti abesinsko prestolnico
London, 16. oktobra, tr. Londonski listi objavljajo obširna poročila o aferi italijanskega poslanika v Addi- A bebi grofa Vimcija in raziskuje vzroke za njegovo nerazumljivo postopanje po prekinitvi diplomatskih odnošajev. ko ni hotel zapustiti svojega mesta, marveč se je uprl ter so ga morali zapreti. «Times* poročajo, da je Vinci obolel in da ga bodo zaradi tega čimprej odpravili iz abesinske prestolnice, da ne bi nastale se večje komplikacije. Abesin-ska vlada je odredila, da ga morajo najstrožje zastražiti, ker se boji, da bi izvršil samomor. I>opisnik «Daily Ex_ presa» poroča, da je italijanski poslanik izjavil abesdnsldm dostojanstvenikom, ki ga redno obiskujejo: Moja karijera je končana! Ne morem se vrniti domov! Zato hočem ostati tukaj! Po mnenju abesinskih krogov je abesinski pohod Italije njegovo delo. Skupno z vojaškim atašejem je grof Vinci sestavil načrte za vojni pohod na Abesinijo in je predvideval, da bodo Italijani najkasneje v 14 dneh v Addis Abebi. V tem smislu se je ob izbruku sovražnosti izjavil tudi napram inozemskim novinarjem. Ko pa je videl, da se njegove nade niso izpolnile in da nudijo Abesin-ci mnogo večji odpor, kakor pa je pri-
čakoval in v svojih načrtih predvidevaj, je dobil živčni zlom. Boji se obračuna, ki ga čaka v Rimu. Zato se je s toliko odločnost .jo in proti vsem običajem protivil svojemu odhodu iz Addis Abebe, čeravno so bili diplomatski odnošaji že prekinjeni in mu je abesin*-!oi vl?v-da izročila potni list.
Misija poslanika Vincija
Rim, 16. oktobra, o. Italijanski posianik Vinci in vojni a«taše polkovnik Ca Id eri ni se še vedno mudita v Addis Ahehi. Ltflti zatrjujejo, da ima Vinci rralog, popraviti abesin.skemu cesarju pogoje, pod katerirrtf bj bi-la  Italija pripravljena skleniti mir
Med tem je poslanik Vinci obolel. Ker se je abesinska vlade prestrašila, da hi se zaradj njegove bolezni diplomatska afera, ki je nastala, ker ni hotel zapustiti Ad-djs Abebe. še povečala, je odredila osvoboditev Vincija iz internacije.
Addis Abeha. 16. oktobra. AA. Poslanik Vinci bo odpotoval iz abesinske prestolnice bržkone danes. Italijanski konzul v Magda-li ho prispel I svojim osobiem danea v Hada mo, odkoder bodo natn skupno fi poslanikom Vinci iem s posebnim vlakom odpotovali v Djibuiri.
Katastrofalna povoden j na Kitajskem
Berlin, 16. oktobra. AA. DNB poroča iz Sanghaja: Katastrofalna povoden j Rumene reke se vedno bolj širi. Govore, da je samo včeraj prišlo več ko 100 mest in vasi po vodo. Prebivalstvo se zateka v gore. Oblastva si obupno prizadevajo in so odredila izkop odvodnih pre-
kopov, da omilijo grozote povodnjL Pri teh delih je zaposlenih nad 70.000 delavcev. Po uradnih podatkih je število ljudi, ki jim je povoden j v severnem Kjangsuvu wh streho, narasla £e na 2 milijona.
Rudarska stavka v Angliji
London, 16. oktobra, r Angliji grozi velika stavka, ki zavzema /daj že nevaren razmah. Stavka rudarjev, ki se je začela v rudniku Mile Point zaradi protesta proti zaposlitvi neorganiziranih delavcev, je do zdaj obsegala okroglo 100.000 rudarjev. Gibanje se je zdaj razširilo tudi na premo-gokope okoli Ca rdi ffa, kjer davi 1500 mož ni hotelo zapustiti rovov. Vsa znamenja kažejo, da se bo stavka razširil« na ves premogovni revir južnega Walesa. 2elez-ničarske organizacije razpravljajo o sitn-pa+ijski ?tavki za rudarje.
Brezposelnost v naši drŽavi
Beorrad. 16 oktobra. A A Dne t. oktobra je bilo v naši državi 13-392 brezposelnih moških in žensk. Od tega odpade na
borzo dela v Beogradu 2080 oseb, na Zagreb 2.271, na Ljubljano 4.418, na Sarajevo 1.287 na Novi Sad 2.904 in na Split 432. Meseca septembra je iskalo dela pri javnih borzah dete. 31.345 moških in žensk. Podpora je prejelo 5.984 brezposelnih v skupnem znesku 527.917-75 Din. Od tega je bik) izplačanega 25.628 uradnikom, 256.924.75 kvalificiranim delavcem, 215314 nekvaHficiranim delavcem in 30051 Din kmetom.
Sorzna poročila.
Čarih, 16. oktobra. Beograd 7.—, IWiz 20.24. London 15.0675, Newyork 907.125, Bruselj 51.675, Milan 3*.975. Madrid il.95, Amsterdam 208.05, Berlin 128-55, I>unaj 56.90. Pra^a tt-TU Varšava 57.», Bukarer
Velik dovoz živil
majhen konzm
Težke gmotne razmere znatnega dela meščanstva se kažejo vedno bolj tudi na živilskem trgu
Ljubljana, 16. oktobra.
Ze nekaj caea opažamo, da konzum Živil v Ljubljani . poda. Ž« prej je kmet težko spravil v denar živila, ki jih je pripeljal v me*to. Se težje jih pa zdaj. ko je zašel znaten del meščanstva v težke gmotne razmere Zivpski trg j« vedno dobro založen, proda jeici pa opažajo, da gospodinje kupujejo živila še z večjim pomislekom, kakor so jih doslej. Prizadet je torej tudi kmet m ne najmanj.
Posebno značilna slika se je nudr'a danes na trpu z živili na debelo, na Sv. potra nasipu, kjer je bilo 40 vozov krompiTja in okrog 20 voz zelja. Mnogi kmetje so pripeljali krempir od zelo daleč ter so ;_|a vozili vso noč. Kmet s Krke na Dolenjskem t« dejal, da je sel z doma snoči ob 6.. da je pripeljal krompir zjutraj v Ljubi:ano. Mnogi, ki so prišli v mesto nekoliko pozneje, niso mogli več dobiti lepih prostorov. Toda to tij najhujše, da so pripeljali živila tako daleč, hujše je, da jih ne morejo lahko .prodati ter jih morajo ponujati po ves dan. Zato pač tudi cene ne morejo hiti visoke. Danes so ponujali k-ompir, res lep, po 75 par kg. Toda. ker ni btfo mnogo kupcev, so ceno diktirali konzumenti. Marsikdo bi tudi rad kupil živila na debelo, da bi se nekoliko preskrbel za zimo toda kmet. zlasti obubožan, k1' komaj čaka na izkupiček, ne more prodajati na
kredit. Zato »o danes mnogi žalostno ogledoval; lep krompir ki zelje. Prav« Tanta-!ove muke... Zelje je bite najlepše po dinarju glava ali po 75 par kg.
Dobro je bil založen tudi zelenjadni trg. Aiaj se je šele začela prava sezona za gobe. Na trgu je bilo dane«' mnogo lepih jesenskih jurekov, tako zvanih ajdovcev, ki so jih prodajali najlepše, za vlaganje, po 12 Din kg, najcenejši so pa bili po 8 Dfn kg ali po 2 Din merica. Sadja je izredno mnogo vsak dan, posebno pa ie ob tržnih dneh. Jabolka so tako poceni, kakor še niso bila na našem trgu Prodajajo jih po 1 50 do 2 Din v splošnem srednje kvalitete, lepe voščenke so pa bile danes po 3 Din. Grozd ie se še ni podražilo. Se vedno je po 4 do 7 Din kg. Xa debelo so prodajah zelo lepo smederevsko po 4 Dm k<*. doc i m je na drobno po 7 Din. Na kmečkem sfld-nem trgu je tudi mnogo domačega kostanja, ki je bil danes po l.8^ do 2 Din liter. Zelenv?dni trg je še H->bro založen *udi z r^odinrmi vrstami •nč'via Strocji fižol je bfl danes še len no 2. V) D:n kg. paradižniki pa oo ? Din. Kdino irttniar ni več
Slabše ie pa že neka i ča«a za*lo?en perutninski trg Jatoi co drnga. v splošnem po d;nariu kotna d Jajc in perutnine ie m.irii nredvsem zato. ker na trg nc prehajajo kmetice iz oku'e^ih Vri'pv Dolenjske
Po reprizi
»Direktorja čampe"
Kranjčeva drama naj hol] povdari lepoto in mo* nale
Ljubljana, 16. oktobra Stoj čas je zbudil »Veseli vinograd« v ljubljanski javnosti mnogo hrupa, ki se dolgo ni polegeL Zadnje dni je ta drama iz pristnega življenja nagega kmeta dobila nevarnega tekmeca v >Di rektorju čanr pic, ki razburja že nekaj dni med nami duhove. Mnofji ljudje, ki so v svoji na ven obrnjeni morali sila občutljivi, so proti temu prvencu Jožeta Kranjca v našem teatru izrazili mnogo »tehtnih« pomislekov, del kritike ga je sprejel zadovoljivo, drugi ga je odklonil, a v bistvo dejanja »Direktorja Carope« se ni skoraj nihče poglobil. Na ven obrnjena morala je postala ogorčena.
Direktor Campa spada v ono kategorijo ljudi, ki v svoji na znotraj obrnjeni morali ne poznajo nobenih predsodkov in nobenega spoštovanja do sočloveka in se manj do žene. Bistvo Kranjčeve drame je menda socialna tendenca, ki pa spričo neprestanih zapletljajev med Ca m po in njegovo ljubico, profesorico Marijo, ostaja bolj v ozadju, dasi ji je namenjena glavna in vodilna vloga. V tem tudi tiči ona ost, ki jo je javnost naperila proti Kranjčevemu prvencu v našem narodnem gledališču. Josip Vidmar je napisal, da spada v njegov repertoar, iavnost je sodila drugače. Vidmar je videl bistvo dramo, javnost je čutila bolj ono, kal binlvo potiska v ozadje: intimnost dven Iji.di. ki je njuna docela zasebnu stvar In n.nia nobene dejansko zve-ie s tendenco, ki j« dosojena »Direktorju Oampic
Kdor si je o/le tal to dramo in se izrekal proti nj;. *e imel prav. 1'oincnki med Ca m po in Mario so poudarjeni preveč in to moti. D a.i<aii-*iii prizori m«'d njima pri bajajo bolj do ura/*, kakor kark-di dr" gega. Pra; -o i .>oii tudi oni. ki so dvignili svoj £la3 v obrambo Kranjčevega de la. Globoko -o čutili nj«-i»ovo mislijo in spoznali n;^ov na aen' z vso brezol*?ir-nostjo pokazati \ d smerno pot naše pedagogije in razgaliti socialno bedo mnogih, ki se hoc»jo povzpeti do človeka in ki jim za do--»^o cilja nobeno [O&leno delo ni sramotno, a .jih vendar nihče noče razumeti, niti se vsaj skuša približati njihovi miselnosti, njihovemu pojmovanju življenja in njihovemu trpljenju. Vzgoja mladine je starokopitna, povrSna, preveč splošna. Za prestopke ne pozna očetovskega svarila,  marveč  le  paragrafe,  odredb«? in
predpise. To je hotel Kranjc ožigosati in to naj bi režija poudarila bolj. kakor v»e druiio. Ako bi tehnična izvedba Kranjčevo zamisel bolj poudarila, bi bilo prav gotovo mnogo nasprotstev proti tej drami odstranjenih.
Jože K nanje bi samemu sebi napravil veliko uslugo, ako bi svoje delo temeljito predelal, skrajšal vsaj za dve dejanji in poudaril tolj svojo glavno zamisel, kakor seksualno izživljanje in poniževanje duševno obolele ženske. Grobost direktorja Čampe do Marije boli; preveč je v njej poniževanja za ono, kar je v ženi najsvetejšega in za kar je ustvarjena in posvečena: za ljubezen. Dogajanja med Oampo in Marijo smejo biti le najbolj podrejenega značaja; slednje bi moraia spoznati tudi režija in napraviti avtorju večjo uslugo z najmočnejšim poudarkom bistva, a ne postranskega. Vedenje učenk je več ko dile-ta&tsko in tudi napravi slab vtis Nič šolskega ni v njem >n vsaka beseda ter Kretnja učiteljiščnic je izumetničena, nenaravna, neštudentovska. V Križaju je mnogo moči kot igrale", toda je vsebina njegove vloge preveč zibajoča se. Premalo uravno-vešenosti, premalo samozavesti in odločnosti, trdno zgrajenega z mi sla in razumevanja življenja ter krepke smeri je avtor dal onemu, ki bi moral biti središče vsega dejanja. Včasih se Križaj dvigne do nadčloveka, da takoj nato spet pade in išče samega sebe. V zadnjem dejanju postane prej močni Križaj kakor malo otro-če, ki se hoče z besedami maščevati, oa-mesto da z dejanjem pokaže moč naše mladine. Njegovo dekle razume vso bolest življenja, zna trpeti in se boriti za cilj: videti je le, da je pri reprizi dinamika popustila in je izpoved, ki je morda najlepša v vsej drami, preveč deklamatorska.
Kljub vsemu je Jože Kranjc dosegel lep uspeh: pri publiki je postal ljubljenec, saj je glavna misel. Če jo analiziramo, najbolj groba resnica naših dni in to človek rad sliši, ker je sicer na ven obr njena morala, ki ponoči v zakotnih ulicah stika za prostitutkami in si jih želi, čez dan pa svojo naturo z največjo skrbjo prikriva. Zato je tudi glas za to delo močnejši od onega proti. Zaradi tega bi Jože Kranjc tudi moral v tej smeri delo nadaljevati, a >Direktorja Campo< v nekaterih potezah njegovega življenja podrediti onemu, kar je  teater premalo poudaril, a je
▼ vsakdanjem življenju največja bolečina naših študentov. Uporniška in kljubovalna moč mladine je najlepša in to moramo najbolj želeti. Ta naj bo najbolj poudarjena in naj nadvlada vse drugo, ki je v teatru preveč kričavo, v življenju pa je skrbno prikrivano tujim očem, ali pa je last na znotraj obrnjenih fcuvstev le dveh ljudi.
»Direktor Campac, ki bo le dal slutiti vso zakulisno u maza nos t, a poudaril lepo to in moč naše mladine, bo gotovo zmagal in si pridobil simpatije nas vseh.    R —>"•
JUTRI VELESENZAC1IA:
žene nikdar več«
Dvithej »» dou morja »ELITNI KINO MATICA«
šmihel pri Žužemberka
PoU, navedenim naslovom je 11. pkt. napadel člankar »Slovenca< »Slov. Narod < Olankar pravi, da >Sloveneki Narod« xzlobno podtikac, če je objavil to. kar se v šmiheiju javno govori!
Da je pa »Slov. Narod« objavil, da je v ftmineleki fari »£SO bolnikove, bi pač lahkp člankar >Slovenca« spoznal iz vseh navedenih podatkov, da je tiskovna pomota. — Namestu >bolnikov<, mora biti >prebiyaJcev« — Ce bi namreč tara imela 8*50 bolnikove, potema bi skoraj moraia imeti vsaj petkrat toliko prebivalcev, kot Jih Ima. Mislim, da je član k ar ju »Slovenca« pač razumljivo, da ni mo^če, da bi bilo več bolnih, kakor jih pa živi! Ko bi pa tara torej imela, kot rečeno, petkrat toliko ljudi, bi najbrže ne bilo lani v šmihelu le 6 mrličev. Torej je tudi iz tega razvidno, da je člankar mislil >850 preb.< in ne >bolnikov<, kar je tiskovna poznate.
Ker je pa člankar >Slovenca-< tako natančen, da eitbra navedene številke iz »Slov. Naroda<. naj si zapomni, da je treba citirati vse tako, kakor Je objavljeno. »Narodov« člankar je objavil število >850« le za primer h prejšnji številki »50« Ker pa ni bil o številu natančn^ poučen, se je zavaroval s tem da je pred številko >&50< pip« ta vil Desedico »okrogt, kt Je tudi važna, če se citira!
Kar se pa tiče teea. kdo se j*> bolj trudil, da se ljudstvu pomaga v bolezni moramo pač priznati, da se je g. župnik rolo trudil Enako se moramo zahvaliti za njun trud šolski upraviteljici in g. učitelju.
Obrtno nadaljevalno šolstvo v Ljubljani
Ljubljana, 16 oktobra. Obrtno nadaljevalno šolstvo je v Ljubljani na razmeroma visoki stopnji. vendar streme merodajni faktorji za tem da ga še bolj povzdignejo v prid vsemu našemu obrtniškemu stanu Razmere zahtevajo, da hodi naš obrtnik čim boli naobražen, bodočnosti pa bo treba še večje sposobnosti..
Šolski odbor obrtno-nadaljeval ni h sol v Ljubljani je upravljal lansko loto pet ob-rtno-na dal jeva Inih šol. Splošna obrtno-nadaljevalna šola na Vrtači, pod vodstvom ravnatelja Antona Se meta je imela v prr četku l^ta v devetih razredih 208 gojencev, med njimi 50 deklic. Do konca šolskega leta je ostalo v pouku 186 dečkov in 46 deklic Na zavodu je poučevalo 11 učiteljskih moči. Učni smoter je dosegTo 158 gojencev in 44 gojenk, dočim je 28 gojencev, med njimi 2 deklici. o«stalo ne-izprašandh. odnosno dokončalo leto z nepovoljnim uspehom
Druga je bila strokovno nadaljevalna šola za mehanično tehnične obrti na Ledini. Tu je pod vodstvom ravnatelja Pavla Plesničarja v 10 razredih poučevalo 14 učiteljskih moči. Solo je posečalo do konca leta 213 gojencev. S povoljn:m uspehom jo je končalo 200 vajencev, dočim jih je 13 ostalo neizprašanjh. odnosno doseglo nepovoljen uspeh.
Tretja strokovna obrtno-nadaljevalna šola za stavbne obrti je bila na Grabnu. Pod vodstvom ravnatelja Janka Polaka je v 10 razTedih poučevalo 17 učnih moči. Učencev je btfo 181, i«med katerih je dovršilo šolo s povoljnim uspehom 154, osta-I lih 27 pa je ostalo neizprašanih ah pa je dobilo nezadosten red.
MARIJ   S KALAN
ROMAN
Sida SitoHOva
»Ti si se vrnila?« je vzkliknil Ervin. »Hvala Bogu! Kako sem te pričakoval. Glej, kmalu bo spet spomlad. Sneg že kopni. In tvoja bolezen?«
»Je nekoliko popustila.« je lagala, »vendar se moram Še strogo varovati vsakih razburjanj. Morala se bom zdraviti dalje. Bodi obziren in ne zahtevaj od mene ničesar, kar bi mi utegnilo živce znova razdražiti.«
»Za tvo:e zdravje storim vse, kar želiš".« je odgovoril vdano.
Najtežje vseh vprašanj, ki so jo morila po vrnitvi domov, je bilo vprašanje, kako naj uredi svoje shajanje z zdravnikom. K njemu v trg ni mogla, ker bi jo vsi videli fn bi potem še več govorili. Prvina ie sicer 7. lahkoto prepričala, da mora prihajati dr. Frangež po priporočilu mariborskega zdravnika vsaj vsak teden tokat k njej na Silanovino. toda ob teh njegovih prihodih je morala biti preveč pazljiva, da bi jih mogla izkoristiti tako. kakor si je želela.
Šele po dolgem iskanju je naposled Izsledila čisto po naključju rešitev. Ko je nekega dne stikala po vrtnariji, je našla malo sobico vrtnarja, ki Je pred nekaj tedni nrnrl. prazno tn zaklenjeno. Ležala je za rastlinjakom in je Imela dva
izhoda, enega za rastlinjak na vrt in drugega od zadaj na stezo, ki je vodila v gost smrekov gozd nad Jasnico. Po tej stezi bi mogel prihajati k n;ej zdravnik docela neopaženo in prav tako varno bi jo mogel zapuščati. Ako bi kdo potrkal na notranja vrata, bi ga lahko izpustila na vrt, ako bi pa prišel iz rastlinjaka, bi mogel izginiti v gozd. Če bi ga pa naposled tudi kdo srečal, bi mogel §e vedno stopiti k njej kot zdravnik. Priskrbela si je zato oba ključa, ki ju je vedno nosila pri sebi. Na vrtnarjevi postelji je zamenjala posteljnino, uredila sobico kolikor mogoče čedno in udobno ter namestila na edino majhno okno gosto zaveso. Ko je bilo urejevanje gotovo, je odkrila Danilu svojo skrivnost in ga povabila na prvo snidenje v novem skrivališču. Pričakovala ga je nestrpno in ko je prišel čisto po izdelanem načrtu, se mu je vsa vesela In razigrana vrgla okoli vratu:
»Ni lep ta najin brlog?« ga je vprašala. »Gle*, kako okusno sem ga uredila. Tu naju ne more nihče presenetiti. Kvečjemu, če bi naju kdo izdal in W potem sovražna vojska po vseh predpisih stragedije obkolila najino trdnjavo .. . Pa tudi na ta primer "sem mislila. Tu za
omaro je v zidu tako velika vdolbina, da moreš stati v njej pokoncu, tudi ako je čisto prislonjena. Prepričana sem, da nihče ne ve za njo. Kvečjemu morda moj oče, ta pa bo Še sam zadovoljen, če te skrijem v tak kot, da te nihče ne najde.«
»Zares,« je dejal zdravnik, »uredila si vse tako, kakor največji strateg ali kakšen Sherlock Holmes, toda povej mi, dušica, čemu je vse to potrebno? Koliko časa naj se še skrivava tako, kakor dva paglavca? Čemu ne presekaS z enim samim udarcem vsega tega in se ne ločiš? Vse to je nedvomno romantično, toda naposled ...«
»Naposled bodi tiho!« ga je prekinila in mu s poljubom zaprla usta ...
XXII.
Zopet je po dolini Jasnici in obronkih Poharja skopnel sneg. Po travnikih w pod grmovjem ob reki so zazvonili beli zvončki ter se kavalirsko klanjali bale-rinsko vitkim podlesnim veternicam. Grmovje in drevje je napen"alo in odpiralo popje m zjutraj ter zvečer so kosi drobili svoje zaljubljene pesmi. V dolino je dihala zgodnja pomlad, vsa polna novih obetov, budeča v človeških žilah kri k pospešenemu življenju, kakor sok v rast linstvu.
Sida in Danilo sta se se tedaj chajala še pogosteje v njunem varnem skrivališču, kjer teh shajanj nihče n! opazil, in Josip Silan je bilo zato trdno prepričan,
Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti >e bila pri Sv. Jakobu. Pod vodstvom ravnatelja Alojzija Gorjupa je tu v 12 razredih poučevalo 21 učnih moči. Solo jc obiskovalo v početku 314, do konca leta pa 298 gojenk. dočim jih je ostalo 7 neizprašanih ali pa to leto zaključile z nezadostnim redom.
Strokovna nadaljevalna Joia za umetne in moške oblačilne obrti je bila na Pru-lah. kjer je poučevalo pod vodstvom ravnatelja Josipa Lipovca v 9 razredih 13 učnih moči. Spočetka je bilo v šoli 196 gojencev, na koncu leta. pa 194. S pozitiv-ntim učnim uspehom je dokončalo šolo 177 vajencev. 17 p« jih je ostalo neizpraianTh ali pa ao dobtH nezadostne rede.
Skupno je posečalo obrtno nadaljevalne Sole 1072 uč«ncev. med nmri 725 dečlfov in 347 delehe. Razredov je bilo 50 h je poučevalo 76 učmh moči Pozitiven učni uspeh je dosego 91 % gojencev, doftm hh je 9 °£ ostalo neizpraSanrh aln pa so za-klučrli z nezadostnim učnim uspehom. Rezultat je vsekakor zadovoljiv.
Iz Trbovelj
— Sprememba   hi   selitve obrtnikov:
Lesjak Anica se je preselila s svojo trgovino v lokal g Požuna v LAmperJevi W_
Si. RovSnik Jožef pa je otvoril nov modni salon za gospode ta dame. VraaneSič Jo.
Že je otvoril brivsko podružnico v lokalu rajnega PuSkarja.
— Popra.vele k notici «Obap in bojervi-tost radarskih žen». Reaanici na ljubo objavljamo k tej notici sledeče pojasnilo: Po nekaterih krajih, posebno izpod <rVi_ perja*, je bilo prepovedano pobirati premog. Paznik g. Bregar je med drugimi opozoril tudi gospe Jamni k in Suhodolčan, da je nevarno tamkaj pobirati premog, pa se za njegovo svarilo nista zmenilo. Strogo po predpisih je postopal m naznanil to upravi rudnika. Za posledice nepremišljenega deianja sta odgovarjata njuna moža In tudi za prepoved vsakega nabiranja odpadlega premoga po nasipih ne zadene g Breprarja. ker je postopal po rudniških predpisih   nikaka krivda.
— Prvenstvena nogometna tekma S- K. Amater : S. K. Dask dne 13 -X na igr. S. K. Trbovlje. V nedeljo, 13. t. m. se je odigrala druga Uivausima nogom, tekma v trboveljskem okrožju. Tekma je potekla ves čas fair in je prišlo občinstvo na svoj račun. Polčas 1 : 0 za S. K T>ask. Drog polčas pa je Amater začel s svojo kombinacijo in končni rezultat je bil 2 : 1 za S. K Amater Pri Amaterju so se o63i_ kovali Gracer Šuštar in Paradovski. Nekateri igrači so popolnoma odponredali in se nikakor niso mogli znajti na malem občinskem igrišču S. K. Dask je igral dobro in požrtvovalno in bi bil reeten reawl-tat neodločen. Sodil je g Lrirkezič prav dobro. R to tekmo je postal S. K Amater začasno prvak.
— Sokolska tombola. V nedeljo je bila ob ugodnem vremenu sokolska tombola. Letno telovadišče se je do 2. ure pop- na_ polnflo in kmalu se je po uvodni besedi br. staroste začela tombola. Srečnflcl so bni: Komovec Lovro iz Zaloga pri Ljubljani, prvi dobitek — spalnica Ta brezposelni je slučajno prišel skozi Trbovlje in se mu ni niti sanjalo, da bo zaded glavni dobitek v vrednosti Din 3000.— V 9VO ji sreči je brez obotavljanja poklonil Sokolu T>in 300 —2. dobitek — otomana je zadel brezposelni g. Snaga Alojzij. 3. dobitek — moško kolo — je zadel brezposelni Kahne Jože. sod vina je dobfla ga. Belenc+r Marta, prašiča pa je dobM upo_ kojenec Jamšek Ivan. kuhinjsko kredenco je prejel učenec Sadusek Alojzij, Stakne Leopold in Skalič Jože sta pa zadela smučI, v ležalni stol se je vsedel rudar Zoreč Ivan, učenka Furlan Terezija se bo pa odslej umivala v krasni umivahii garnituri ; enako tudi učenec Vanelli Tone. r>a->je je bilo razdeljenih tudi 19 košev živil. Pri tej sokolski tomboli se je sreča na_
Najnovejši   in   edini   film   serije 35/36
da se je Sida naposled vendarle odločila za Ervina in Silanovino ter proti zdravniku. Mel si je zadovoljno roke ter se za hčer zopet ni več brigal. Ervin se je z novo intenzivnostjo poglabljal v studij svoje psihoanalize, v kateri je iskal odgovorov na sto vprašanj, ki so ga mučila zaradi svojega črnega položaja v zakonu s Sido. Ljudje so le dalje brusili jezike; govorili so vse mogoče, do resnice se pa vendarle niso mogti preliti.
Edini, ki mu ie bila znana, je bfl nekdo, na katerega ni nihče mislil, najmanj pa Sida in Danilo. Bil je to čudaški stari Habakuk. Skrbno skrit za sive skale, siv kakor one, je često opazoval zdravnika, kako je prihajal iz gozda in izginjal v vrtnariji. Ko je odhaial, je opazil med vrati tudi Sido, kako se je za slovo §e zadnjič oklepala svojega ljubimca in ga poljubljala. Toda stari čudaški berač Habakuk ni svoje skrivnost? nikomur izdal, saj nI splob z nikomur nikoli govoril.
Ko pa je nekega dne zdravnik spet prišel po skriti gozdni poti do vrtnarije, mu je Sida odprla tako spremenjena, da ie spremembo takoj opazil fn fn vnraSal zaskrbljeno:
»Kaj se je zgodilo?«
»Nič...« je odvrnila in vsa zarucu
*Ne taji. ko ml ne moreš utajiti.«
»Ve «.ili vame ...«
(Se bo iiaialjr nanj
~ Zvočni kino Ideal _
l^anes ob 4., 7. in uri premiera
DOUGLAS FAIB15ANKS kot nesmrt m
DON JU AN
Ljubezen, flirt.  pustolovščine in ie marsikaj. Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 Din. V nedeljo ob pol 11. matineja
»2 EN A BREZ P12AME«
Vstopnina 3.50 Din.
smeimiia posebno brezposelnim in potrebnim. Tombola je potekla v najlepšim redu, a za zabavo je skrbela pridna sokol godba pod taktirko g. R. Delničarja
V nedeljo, 20. t- m. se odigra prven.st vena nog. tekma S. K. Trbovlje; S. K. Daak. Tekma obeta biti zanimiva in so prijatelji sporta vabljeni 1
KOLEDAR
Danes: Sreda. 16. oktobra, katoličani: Gal, opat, Gerard M a jela
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino   Matica: PtiSaV
Kino   ltle.il:  i>on Juan
Kino Sloea:   S  križem  in meceni
Kino Union: Chopinov poslovilni valček ob
1& in 19.15.  Maskarada ob 21.15
DEŽURNE LEKARNE Dane«:  Dr.  Piccoli,  Tyr»eva  costa d. Ho čevar. Celovška cesta G2 in Gartufi, Mo>t.--■a loška cesta.
Zračni napad na skot jo Loko
Škofja Loita. 15. oJc&obra.
V soboto  19. t. m.   --.n.*    16. bodo napadli Skofjo Loko   in   okolico »«ovra±nš» aeroplani   iz   zraka.    Nevarnost podhoda sovražiti h  letal se  bo objavife  n stofepa akofjeioškie župne cerkve s posebntm mo-koen t. j. enakomernima udarca n« eno stan zvena,   tK&jajočkni   tri   mgrnstift    Ta ttMtk bodo prevzete tuda vee  ofcotiškr cezfcsr. Hkrati bodo vco te čas tubic sirene Aeno-pl.Ki.;   bodo z  belima  raketacni *nht*rxk rad»K  nekatere objekte.  Podhair bo ixhruhaxfi pri elektrarni v \ incarjih in pri bčvrii I Var tnotovi ereslarni v škofte Loki. Sovnazaa ietaifl  bodo metaia rudd   strupene bombe v obliki refcenjh raket in bodo vimlim/M % nj mi prostore okoti Mestnega trga v Skjorf ji Loki Mi prostore pred cerkvijo v Star: Loki.    Na   nevarnost   metanja    st rupemh bomb  bo   prebivalstvo   oposorjemo s posebnim znakom iz »roipa župne cerka, ki ga bodo prvzele rudi okoliške cerkva t j. s tremi  udarca v kxa»rk*h Lzro^nah na eno stran rrooa skozi 2 mvmt-   Takoj, na dam-znaJce  nevarnosti   bodo tetaptf!  v akcljn razni oddeiki in ekipe, fci bodo rjraMkov«! in ugotavljati bojne strope, čifrriri —tpjM L je ne   prostore,   reševali   morjene ki pooe srečene, jih prenašaJti na postajo trn. prvx> pomoč (kapucinski samostan.) gaatfi podare in odkopavali ruševine.
Ko bo prenehaj« nevarnost, m bo Do javite preOTvais*vu z ob+cajni«n svonenjem po vseh cerkvah. Ta rtaoa«d bo aacno narvi-dezen v oblaki vežb. da ae prebivaistvM pokaže, kaj ga lahko čaka pri inorebtaeaTi napadu iz zraka, ki da vidi, s kaldbrhnri «edsrrvi se more braniti proti napadom Prebrvalstvo se posebej varni, da v«jam prisostvuje. Opazovale se Sodo lahko na Mestnem trmi v Škof ji Lofci tn pred cerfc-
vfjo v Stari Loka
Iz Celja
—c  r\ o roški S*evenci bodo rfiorova**. V
soboto 13. trn., na preovečer oodnega zbora k tuba koroških S3ovenoe>v, bo ko roAki dructahai vece? v ^>rnjm. /,*-»u».-t. Narodnega doma. V neđeAjo oh & dofoL <žne se bo pričel v Narodnem domu redni letni oofini zbor Kluba kproflfcBi ^TUw»-' cev v LJubljani.
—c Okrožni odbor oortnisktti združenj v C«ljn je krnel v nedeajo rodna obftni zbor v ObrtniAketm domu pod vodstvom pred sednifka s. Miloša Hofan^kaoa, Občnega zbora se Je uideie&til tudi oihrtfK^sadirvižni nadzornik g. Ignacij ZaJoAnRt fcs Maribora kot zastopnik Zbornice za TOf. < >kn,. nI ojdlbor je v pretekli poslovnd dobi re. seval tekoče zadeve in isvreil prt -otnasr. viti in uradih mnoSo kntervencij v a**n niskih zadevafc. Pri c-eijstkem okrođoem odboru je organiziranih 4j0O0 oMdAot, ki ap člani 43 ototzdfikih zrirufeeoj. v njegov dedokrog spadajo erezi Oeijte, L«u9k<). Brežice. Gor: j i G<r*wi, gmaorje pri Jettoh. Konjice in SJovenjgradee. Na občnem až>o-ru Je bil sprejet novi proračun okTotoe^a odEbora.
—c V <•-*- i jak i bo*nici ^> usnrM: v po»* ieljek 40-letni dninar Anton Rosner ta Podvina pri Marija^Tradcu m M Vstnl m-larjev sta Albin Zorko z Bobove^a pri Ponikvi, v torek pa &X&txH p—lMM|pf Juirij GraCner  Iz St. Lenarta nad LaBfctBBL
—c   Vaje  za  obrambo   proti   napadu iez
zraka bo v Ceflu v nedeljo 20. trn ob 14.30. Med vajo bp ustavljen ve« promet v mestu 1'rihod in odhod >epvrafcnah< letal bodo naznanili z zvonešrjern v vsen cerkvah in s sirenami.
Občinska seja. Prihodnja redna 6e ja mestnega sveta bo v petek 18. tun. ob 18. Na dnevnem rede «o ponoCOa odborov ki lzvoJttev članov v upravno! odbor mestnega avtobusneea podjetja.
—c 2rtev  kolesarja.    V  pr>nc^Wr>eik je neki kolesar na Savi podrl na tfta vnatlDi oo Antonijo  Raznoznikovo  te Oet^a  m jo močnp poškodoval. PoMerJa > so tasiedi la kolesarja.
DNEVNE VESTI
— Bivši poij*ki ministrski predsednik v Jugoslaviji. Dosedanji predsednik poljskega ministrskega sveta polkovnik Slavek je odpotoval včeraj iz Varšave v Jugo&ia vijo, ostane  več   tednov  na počitni-
cah v Primorju.
_ Vprašanja miuimiranja vajeniških odškodnin ati mezd. V splitski Obrtni zbornici se je vršU sestane* predstavnikov ubruite zooruice, Trgovskoindustrijske zooi*mce, Združenja trgovcev m Združenja o«. -Vilkov zaradi .i..<-.a .i predloga ministrstvu za trgovino in industrijo gle<*e vprašanja uunimiranja vajeniških odškodnin po končanem prvem letu zaposlitve. Na sestanku se je poudarjalo, da odnošaj med delooajaicem in vajencem ne temelji na služoen: pogodbi, temveč na poSod. bi^ katere namen je, da ee vajenec izuči, lsiočaano pa. da spada vajenec kot mia. oo-ietnik, pod mojstrovo nadzorstvo. Po-les tega se je poudarjalo, da nima mojster od vajenca nobene koristi, temveč celo škodo in bi bilo z ozirpm na to pra-viln/>, đa bi ee vajt»ncu ne dajala nobena plača. Ker zakon o ob rtih določa, da pripada vajencem po prvem letu plača, so se navzoči sporazumeli, da bodo minisLr c>t.vu pr^'i lagali, da Se v u.redbi določi, da pripadajo vajencu Po prvem K*tu d v« četrtini, po tretjem letu pa tri četrtine minimalne zavargvalne mezde v sni is', j §21. zakona o zavarovanju delavcev. Onim vajencem, katerim daje mojster hrano ki  stanovanje, ne pripada plača.
■■    KINO SLOGA
Telefon 2730
Danes   zadnjikrat    ob   16.,   19.15 in 21..16 uri . DON JOSE MOJICA
v   prelepem,   globokih   in plemenitih čustev polnem filmu
S križem in mečem
Jutri   senzacionalni   reportažni film
Abesinija 1035
VeleaktualnoJ    Vstopnice rezerviramo že danes!
— Propagandno potovanje nemških športnikov- V soboto krene z berlinskega letališča Junkersovo letalo na propagand, ni polet za berlinsko olimpijado. Letalo se bo ustavilo v BeogTadu, Sofiji in Atenah. Z njim nastopita propagandno pota. vanje generalni tajnik nemškega olimpijskega odbora dr. Gard Diem m refe_ rent za sport v inozemstvo dr. Zap. V Beogradu, se jima priključi nemški državni športni vodja van Tschammer und Osten. V Beogradu, Sofiji in Atenah bodo predstavniki nemškega sporta predavali o olimpijadi v Berlinu.
— Bivši ruski minister v Sarajevu. V Sarajevo je prispel včeraj bivši ruski minister Vladimir Lebedev, član narodne vlade v Samari, ki so jo pa boljševik! pregnali v Sibirijo, kjer je prevzel oblast admiral Kolčak pa se tudi on ni dolgo držal. Minister Lebedev je srečno pobeg_ nil v inozemstvo, Kol čak a so pa borjsevi-ki ustrelili.
— Poletno vreme v Dalmaciji. Pri nas je že precej hladno, v Dalmaciji imajo pa še vedno lepo toplo vreme. V Splitu ima. jo že 10 dni pravo poletno vreme in ljudje se kopljejo kakor sredi poletja, le da je kopanje mnogo prijetne-je. čez dan pripeka solnce. ponoči je pa prijetno Madno.
— Go*tje v Rogaški Slatini. V letošnji Poletni sezoni od maja do septembra jte bilo v Rogaški Slatiii 6751 gostov, od teb iz Jugoslavije 5639, rz imoaemetva pa 1212. prenočnin je bflo v zdraviliških hotelih 70.163, v privatnih hotelih, viđah pa 37.153. V primeri z lanskim tetom je letos števflo goltov v Rogaški Stotini naraslo za 748.
— Tudi v šQ>eeiku se Je podražil krofa. V ponedeljek so tudi v Šibeniku podražiti peki fcmfc. in s+cer beii za 50, črni pa » 36 para.
— Nova afera ▼ Karlovcu. K notici pod tem naslovom včeraj, smo prejeli to-Ve pojasnilo: Tvrdka L. Maurer & Co, Ljubljana, nima s kazensko zadevo proti odvetniku dr. Nikici Badovineo m bivšemu ko-mercionalnemu direktorju elektrarne v Karlovcu Oskarju Dol jaku nikake zveze. Tvrdka L. Ma-urer & Co, LjubJjana je res dobavila karlovški elektrarni Števce, toda potom javneira razpisa in je bila njena ponudba kot najcenejša sprejeta. Tvrdka L. \laurer &. Co, Ljubljana, je potem vse števce dobavila in so bili od mestne elektrarne v Karlovca v redu prevzeti. Tvrdka L.
Maurer & Co, Ljubljana, ni dr. iisdovinou izplačala nikake provizije, temveč le njegov odvetniški honorar in je zaradi tega popolnoma neresnično, da bi bila Karlov ška mestna elektrarna pri njem kaj oškodovana.
— VrCme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno milo vreme, jutranje megle. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in Skoplju 27, v Sarajevu 26, v Splitu 35, v Zagrebu 22, v Mariboru 21, v Ljubljani 20.5, v Rogaški Slatini 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.2. temperatura Je  znašala 14.6
— Štiri smrtne obsodbe, v Negotinu so bile izrečene včeraj štiri smrtne obsodbe. Pred sodiščem so stali razbojniki Abram •žojica, Stano Jiričić Nikola Lapatinovič in Gjorgje Trajlovič. Prvi trije so kmetje, Trajlovič je pa poštar, v avgustu so na poti Blagojev Kamen Majdan-peg napadli poštni voz ta ga oropali. Pri tem so težko ranili orožnika Trebajevca in potnika Gjorgja Serbuloviča ki je ranam podlegel. Vsi štirje so bili obsojeni na smrt.
— Žrtve nesreč. Ivan Smrek ar, 1-letni sinček posestnika iz Javorja, je včeraj ponesreči zašel z desnico pod slamorezni-co, ki mu je odrezala vseh pet prstov. — V Hotedersici je prišel pod voz 1-letni sinček posestnika Trpina, Anton Trpin. Otrok je dobil nevarne notranje poškodbe. Oba ponesrečena dečka so prepeljali v bolnico- prav tako pa tudi 23-letnega Leopolda Likarja, posestnik o v ega sina iz Hrovače, občina Ribnica, ki si je v gozdu zlomil levico.
_ Gozdar ustrelil kmeta. V vasi Brano vici pri Zagrebu je živel mlad kmet Mijo Lobor. ki so era v«i smatrali za velikega prijatelja žensk. V isti vasi živ: gozdar Lovro Žugec, ki je gledal Jx>bora Po strani, ćeš da lazi za njegovo ženo. V POn^il^ijek zvečer sta se zopet srečala in I^ohor je hotel Žiigecu iztrgati puško. Gozdar je odsikočU in ko je hotel Ž-ugec skočiti za njim je pomeril z lovsko puško m sprožil. Zadel je Izbora v prsi. Ranjenca so prepeljali v zagrebško bolnico kjer je pa kmalu izdihnil
Iz Ljubljane
—I j Zakaj razpada operno zidov je v Ljubljanici ? se vprašujejo ljudje. -d<>v-je ob Grudnovem nabrežju je bilp »betonirano šele pred leti, zdaj Je pa že pošteno razpokano ia je zadelo tudi nevarno razpadati. Bila je velika nevarnost, da bi se Luiirlo v strugo nabrežje, zato so cesto zaprli za vozni promet. Demontirali so tuoi telefonsko napeljavo, ker so se ban, da bo zdrknil v strogo težek Utožeiezni ^-og. Ko so zklovje ojačiii pri temelju, sp nabrežje aopet odprli za promet, toda zid še vedno razpada. Ljudje se vprašujejo, ali ga bodo Pošteno popravili ali pustil:, da se bo podrl kakor grajsko trd-njavsko zidov je. Vprašujejo ee pa tudi, zakaj zidov je ni bilp z betonirano Solidnej-še. Tudi na levem bregu, na Krakovskem nasipu je zidov je slabo in bo sčasoma razpa*Qo, kakor kaže.
—Ij Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd, najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izpraianem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. —' Ceniki brezplačno!
—lj Vse ljubitelje komorne glasbe opozarjamo na jutrajšnji koncert v Hubadovi dvorani. Nastopil to trio ge. Brandlove. Prvič nastopi v zvezi s tem triom gdč. Beatrica Reihard, ki je ^ojenka slavnega čelista Cassadoja. Kritike svetovnih listov, kjer so odlične umetnice nastopile na koncertnem odru se izražajo n pr.: Gospa Brandlova je učenka znamenitega dunajskega prof. Roseja, ki dela svojemu izvrstnemu učitelju največjo čast. Pianistka Rusije absolventka dunajskega in tipskega kon-seivatorija ter je dobila na svetovni piani-stični tekmi na Dunaju leta 1933 prvo darilo. Čelistka Reihard pa je Parižanka, iz reden muzikaličen talent, odlična umetnica, ki ima blesteč pojoč ton na svojem instrumentu. Večer tria ge. Brandlove bo prav gotovo umetniška prireditev prv»3 vrste. Vrši se v Hubadovi pevski dvorani v četrtek 17. t. m. ob 20. uri, sedeži po 10, stojišča  po 5  Din V  Matični knjigarni.
—!j Fant od fare je Martin Sušnik. Zadnjic srno o njem poročali, da je že 56tič splezal na vrh zvonika cerkve Sv. Jakoba, kjer je pritrdil tri črne zastave v počastitev spomina blagopokojnoga kralja mučenika. Sušnik bo kmalu izpolnil 74 leto, pa pravi, da je dober še za vse samp za 1 ni bežen ne Včeraj je bil Zopet  vrh zvonika     cerkve     Sv. Jakoba,
Kino Union telefon 22-21
Popoldne ob 16. in 19.15 uri zadnjič
CHOPL\OV   POSLOVILNI VALCKK
Ob 21.15: svečana premiera velikega filmskega uspeha sezone: PATILA YVESSELY, največja evropska filmska umetnica v filmu:
Režija Willy ForsL
I
Film, ki je šel zmagovito pot po vsej Evropi. Film, ki je b*l odlikovan s prvo nagrado na beneškem festivalu.
jE*redstava ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Predprodaja vstopnic od 11. do 12.
ure in od 15. ure dalje.
— Nedolžnega je zabodel. V Predošči ci blizu Siska so imeli v nedeljo birmo vanje. Kmet Stjepan Horvatovič je odpeljal botra svpjega sina v bližnjo vas Kra-tečko- Tam sta zavila še v gostilno, kjer je bil med pijanimi fanti tudi Jandro Križnjak. Fantje eo se raz jez i M na gostilničarja, ker jim ni hotel dati več pijače in Križnjak je počakal krčmar ja pred niso* da bi z njim obračunal. Slučaj no je pa stopil iz krčme Hrovatinovič in Križnjak ga je zabodel v prsi, da je kimata pp prevozu v bolnico izdihnil.
_ Brivec v zakonskem suženjstvo. Su_
botlšika pobija je prejela čudno prijavo. Miad brivec se je seznanil s podjetnim dekletom, nd pa imel namena oženiti se. Dekle ga je kmalu dobilo Pod svojo oblast Oni dan so ga zvabili v Vukovar v cerkev, kjer se je proti svpji volji poro čH, po poroki so ga pa zaprli v hišo, odkoder ga žena sploh ni pustila. Tako Je živel nekaj časa v zakonskem suženjstvu, dokler se mu ni posrečilo obvestiti starše v Suboticl Njegpva moti in sestra sta prišli v Vukovar in obvestili policijo, ki se pa nI hotela vmešavati v to zadevo-Končno je pa v zakonske mreže ujeti brivec   10^gn*l  k  staršem  v Snbotico.
Postrežljivost
Gost obesi v kavarni suknjo in pripne na njo listek z napisom: Pozor, imam nalezljivo bolezen!
Ko odhaja, opazi, da mu je bfia suknja ukradena- Na obešalniku najde samo svoj listek, na katerem je pripisano: <Vaso suknjo sem odnesel v deatnfekcijo^
kje*: je snel črne zastave in se z njimi srečno vrnil na tla. čestitali so mu mnogi, med njimi tudi šentjakobski župnik in več inženjer je v. i-^rtln je po pravici hud na tiste, ki se širokoustijo, da so bili že večkrat vrh šentjakobskega zvonika kakor on, v resnici bi se pa ustrašili še viepkega drevesa^ če bi bilo treba splezati nanj.
—Ij Greta Garbo bo te dni gostovala v Ljubljani v svojem edinem velefitmu sezone 55/36 »Pisani pnjčolan«. Ta film je zbudil te dni velikansko zanimanje v Za« grebu, v Beogradu bo pa tekel istočasno tudi v Ljubljani, kar dpkazmje, da je ta film njena najnovejša mojstrovina. Klobuki, ki jih nosi Greta Garbo v tem filmu so senzacija zase. Cenjene dame! Nudi se vam prilika, da dobite zastonj eleganten, fin damski klobuk >a la Greta Garbo«. ako pogodite naslove osemnajstih, fitmov Grete Garbo, ki ap se v Ljubljani predvajali. Klobuk je enak onemu, ki ga nosi Greta Garbo v velefilmu »Pisani paj^olan.« Klobuk je izdelal >Saion Ni-ves< m bo v par dneh ob priliki premiere razstavljen v fojeju >Elitnega kina Matice--   r»„r^^-e nat° - q  nhiavimo pozneje
—Ij Društvo «Noe» se seli. v nedeljo je društvo <Noe> zaključilo svojo zoološko razstavo ki je bila več tednov privlačnost Ljubljane in ki jo je obiskalo več tisoč ljudi. Ljubljenec občinstva je postal zlasti lev Cezar, ki so ga prav majhnega kupili od uprave zoološkega vrta v Zagrebu m se je pri nas že krepko razvil. V ponede. ljek je pričelo društvo izpraznjevati svoje zasilne prostore m kletke. Večino živali vzamejo   na   svoje   domove posamezni
MALI OGLASI
Za pismene odgovore glede malih oglasov je trata priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
PREMOG — karbo parketi
SLOVSA Kolezijska ulica 19
telefon 39-34
67/L
GR \ JIOF. PLOŠĆE
lamenmarao i Zjl 3 stare tn doplatilo Din. 30.' dobite eno noro po izbiri!
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert salonski orkester pjevačice 7 d/L
POUK
Beseda 50 par, davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din
AKADEMIČAR K A daje pouk iz srbohrvaščine (gramatike in konverzacijo). Kdo, pove oglas. odd.   »Slov. Nar. 2933
ŠIVILJA    SPREJME gospodične v dnevni in večerni polk v Šivanju lastne garderobe. Vaslov v upravi »Slov. Naroda« ! 75/L
Makulaturo! papir
proda uprava »Slovenskega Naroda-, Lfublfana. KnaHfeva ulica itev. §
(kolesarja) za raznašanje lisfa za STOZ1CE in JEZICO sprejme takoj uprava „Sloven* skega Naroda" V poštev pridejo te oni, ki stanujejo v Stožicah ali na Jezici.
ZNIŽANE GENE
dvokoies, otresam, igrae-olh, Invalidskih vozičkov, prevoznih trlclkljev, motorjev, bivalnih strojev. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoies Id otročkih vozičkov. LJUBLJANA. Kari ovčka cesta Ste v. 4
ftnserirajte v ..Slov. Narodu"!
ELITNI KINO MATICA
teL 21-24.
SAMO fiE DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 4., 148. in 914 zvečer
PTIČAR
Vse dosedanje predstave rasprodane i Stalno prinašamo filmsko reportažo iz A besi ni je, Predprodaja od 11. do pol 13. ure.
člani težave so le s Cesarjem. Črnega malajskega medveda so ie spravili v varen zaboj s odprtino za zrak in popoldne ga odpremijo v Zidani most. Društvo «Noe> je do zadnjega upalo, da mu bo občina odstopila primerne prostore za prezunovanje živali, pa je naletelo na giu_ ha ušesa. Vse kaze da Ljubljana Se ne bo tko kmalu imela svojega moderno urejenega Živalskega vrta.
—lj Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 19. t. m. in nedeljo 20. oktobra Govekarjevo ljudsko igro s petjem >Lecrio-narjic. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Kdor se hoee 2 uri nasmejati dogodivščinam pustolovca Ježa, ki ga igra gospod Lavrič naj poseti predstavo. Zasedba ista kakor pri premieri. Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do 12. ure in od 15 — 17 ure ter 1 uro pred pricelkum predstave.
U— »Tetko je biti oče< je naslov smeha Potae veseloigre, ki jo ima na sporedu od petka dalje ZKD. Veiiko komičnih za-pletljajev, zbujata smeh in veselje ljubka L/ujza Ulrichova in Romanovskj. Vstopnina  najnižja'
VSAK  DAN  do 2.  Ure ZJUTRAJ
otvorjena Zvezde klet godba- — PU5S
—lj »Z^na brez pižam«';: ! Kje in kdaj? To je naslov vesele matineje kina >IdeaI« v nedeljo ^>b pol 11. uri doPoM^e. Vstopnina enotna  3.50 Din.
u— Putnikovi avtobusni izleti v nedeljo, 20. t. m. Logarska dolina 95 Din Trst 140 Din (vključno potni lLat). Prijave pri Putniku, Gajeva ulica.
—lj Zamenjan] kovčegi. Smolo je imel natakar Jože Perše, zaposlen v kavami »Evropa«. V nedeljo zjutraj se je hotel peljati v Novo mesto in je za hip odložil svoj kovčeg. Kov če s* je sicer dobil na istem mestu, a šele pozneje je opazil, da je bil zamenjan s popolnoma sličnim V naglici ga je zamenjala neka ženska. Perše je imel v kovčegu fotografski aparat, nekaj perila in živil, v zrnenjanem kovčegu je pa našel več vzorcev otroških oblek in ženskih žemperjev Lastnik dobi svoj kovčeg nazaj na policijski ekspozituri nn glavnem kolodvoru.
— Čevlji iščejo lastn'kel Včeraj je v neki baraki v 'Askerčevi ulici prodajal brezposelni sedlarski pomočnik Ivan t'., tri pare ponošenih čevljev, za katere trdi, da so last nekega prijatelje, ki ge pozna samo po imenu. Čevlji so bili najbrž ukradeni in naj se lastnik javi na policiji.
časna, ker je na vidiku popolna odstranitev Pokopališča.
Nase gledališče
Drame Začetek ob 20. i*n
Sreda.  Iti.   t.m.:   Tuje  dete.  Red  B*< m Četrtek, 17. oktobra. Frak aH Od krojaRca do ministra. Izven. Premiera-Petek, 18. oktobra Zaprto.
Ze dolgo nismo imeli v naSi drami tako izredno posrečene velezabavne veseloigre kakor bo Četrtkova premiera, ki ima naslov >Frak« ali »Od krojačka do mini stra«. Glavno vlogo krojačka igra g. l>aii<*>. bogatega zida in njegovo soprogo g. CesaT in Nablocka, ki postavita oba Izredno po ■feeena kreacijo. V' ostalih vlogah sodeluje domala ves dramski ansambel. Premi ra te izvrstne komedije je izven ahonimi ja   po  običajnih   dramskih cenah.
Opera Začetek ob 30. irn
Sreda,  10. oktobra-   Zaprto- (Generalka.). «.ouion)  ii.   «,«lu.  adituiuaie  Ltu.tiM.ny. Premiera. lte*i Ceu-tek. Petek, 18. t.m : Zaprto.
Iz Ftuja
Iz
e Loke
prosvetni   šef   v   Skofji   Lok'. Vcfu.
Posetil škofjeloško d^ško šolo prosvetni šef g. Josip Breznik in prisostvpval pou-kn v vseh razredih. Dppoldne je obiskal tudi predsednika krajevnega šolskega odbora g", sinka in sreSkega načelnika g. Legata. PoPoldne je odpotoval v želea-nike.  kjer grade  n0vo  šolsko posloPJe-
— Od Save, po Bosanskih planinah do Jadranskega morja, je naslov zanimivega predavanja — otvoritvenega v letošnja sezoni prosvetnega odseka škofjeloškega Spkola, — ki ga bo imel drevi ob 20.30 v domu direktor mlekarske šole nig. prof. Srečko Sabec
— Igra narave. Pri mizarju Josipu Marguou v Fužinskem pie«kmes-tju imajo čeSpljo. ki pa ne kaže zmisJa za letne čase. Ena vejica je te dbni bujno vzcvetela, kakor bi šlo na pomlad.
— Izprememba po^t«. škofj^lo&ki brivski mojster g. NikoAa Kojič, je svoj lokal opustil in se seli v Ljubljano Njegov lokal je že prevzel o- Tine Oblak, tako, da imamo v Skofji Ix>ki sedaj zop^t le dva brivca.
— Vojaško pokopališče urejajo. Vpjažko pokopališče v Skofji Loki je bilo precej zapuščeno, zdaj ga bodo pa uredili. Mestna občina je dala Zvezi bojevnikov na razpolago dve delovni moči. Pokopališče dobiva čedno ie»eno ograjo in tudi grobovi so se prikazali z dosedaj skoro Pip-Polaoma izravnane zelene trate. Napravili 60 tudi več stezic. Spomenik žalostne slovenske matere pride bolj do veljave. Sedanja ureditev pokopališča pa -e '.e za-
— Tujski  promet t »lnjem četrtletju.
1*1 u j je obiskalo od avgusta do konca dep-temoru 42o J u ^oelov*»nov ui 322 i muz.«'m-oev. Od inozemeov jih |e bilo iz Avstrije 207, i- 'ranci je lJ. Nemčije iio\ CsK 1U, U um unije U Rusije 4, Italije M, Madimfct 17, Angkije '6, Norveške 1 in 4 iz ostalih držav. Vse^ja je bilo 384o nočiiin.
— Akrobata Kraue Adoli in bucar bla^ko s ti ieuimn 6Unkom, ki sta na dvoji turneji obiskala tudi Ptuj, sta po štiri dnevnem go-e*: ovan j u odpotovala v Gornjo Radgono, od koder kreneta v inozemstvo. Z njunim nastopom so bik; Ptujčani aek> zadovoljni.
— Prosoija poštni upravi. V Ptuju aeio pogrešamo na poštnih nabiramikin, ki so pritrjeni po mestnih ulicah, tablice z <vjiaebo časa. kdaj se pošta pobira iz nabdrHLnjka. Prebivalstvu bi blo z odstranitvijo tega nedostatka zelo ustreženo, zlasti v «ofloriiiil urah, ko ne veš ali se bo pošta še pobrala aH ne.
— Pod konj© je padel. Potatlaik *'"ran-fogel Lovrenc iz \L>ravoev je te dni vozil iz vinograd« mošt. Na cesti so se mu apUi '11 konji in naenkrat se je znašel pod kairskimi kop.:i. Težko poškodovanemu na i»lavi in po v^em telesu so prepelj>li pon^re-čenoa v ptujsko bolnico.
Opozorilo javnosti na vežbe napada s plinom
Ob času trajanja veži> za obrambo zoper napade iz zraka se mora prebir/al. atvo ravnati po vsakokratnih odredbah, ki jih izdajo v ta namen obce-upravna in državna policijska oblasrtva ali občine. Te odredbe se morajo nanašati na ponaftanjo prebivalstva z ozirom na splošni red, varnost in promet v času vezb; prebivalstvo pa se mora s takimi odredbami tudi obvezati k pozitivnim dejanjem, ki jih zahteva sodobna obramba zoper napade iz zraka kakor n. pr. k zapiranju ofcen in vrat, k skrivanju v kleteh rtd. Kdor se izdanim in razglašenim odredbam ne pokor brez upravičenega razloga ae kaznuje z globo 10 do 1000 Dn. ob nepdačthi globe v odrejenem roku pa v zapor od 1 do 20 dni. Ta naredba kr. banske uprave stopi v veljavo takoj, ko se objavi na krajevno običajni način.
Ko*» na kamen
Ona: Noben mož ni tako star da bi se ne oziral po lepih dekletih:
On: In nobena žena ni tako grda, da bi ne mislila, da se moški ozirajo za njo. Zakaj pa ne
— Zakaj pa beračite, saj vendar dobi_ vate starostno zavarovanje.
— Zakaj bi ne beračil, saj imajo mnogi po dve siužbd, pa Se hočejo kaj zaslužiti po strani.
Z znanstvenega predavanja
— Zdaj pa pomislite, kaj bi bilo, Če bi ne imeli vode- Ne mogli bi 9e učiti plavati in zato bi rrmoffo ljudi utonilo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog in stric, gospod
Janez Zeleznikar
posestnik in bivši trgovec
v torek, dne 15. t. rm zvečer po dolgi in težki bolezni, star 83. let, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 17. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Studentovska nI. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. oktobra 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČA *ENA Df SOROHNUU.
Zadnje dejanje marsejske tragedije
V novembru se prične v Aix - en- Province obravnava proti moril' -kralja Aleksandra h — Povabljenih je nad 200 prič
Zgoraj od leve: Dr. Andrej AKTU BO VI C, t tA\ giavni organizator vseh atentatov, kar Puszti. _ I>r. Ante PA VESLI C, vodja terori dr. Pavelira, ki je urejeval vse teroristifne ponarejene potne liste in jim preskrboval Spodaj od leve: Ivan MIHAJLO V, poglavar atentatu jf pobegnil s Pospišilom v Italijo, sledovi so bili odkriti v Aix-en-Prove»nce s Zvonimir POSPISIL, član teroristične organ na Schlegla. Ivini je bila njegova naloga it SINGER, član teroristično organizacije, ki je v Jugoslavijo. _ Tihomir NAMS ali Malny Priznal je. da je bil skupaj z merilcem Ge b»l mogel.
iz MarseiUesa poročajo, da ee prične « Aix-en-Provence v novembru velika obravnava proti morilcem kralja Aleksandra L Treba je bilo premagati neštete formalnosti, j>-edno je bila preiskava zaključena n čredno dobe atentatorji pred sodiščem zasluzene plačilo. Če zavijemo od pristanišča v glavno mar^llesko ulico Cannabiere opa-z mo v najbližji prečni ulici na visokem stebru srednjevelako bronasto ploščo, na kalen je ooipieano, da sta na tem kraju našla tragično smr; jugoslovenaki kralj Aleksander I. in francoski zunanji minisier Louis Barthou.
Tu naokrot* vlada živahno vrvenje. Zda se. kakor da sf;i čas in človek ž> premagala strašen vtfs nMrseiUeeke tr..medije. V resnici pa ni tako Vsa Francija živ v nes robnem pričakovanju, kdaj bo kaznovan ostudni zločin Največje zanimanje vlada za obravnavo proti atentatorjem seveda v Mar-?ie":leu. Je pa Se ^no mesto v Franciji, kier Svi maraeilleski aten'at v tako živem SDO-m:nu. kakor usodnega dne. namreč na so-d»šeu v Aix-en-Provence. kjer se bo vršila obravnava  Tu so zbr-ini vsi ^dni spisi
Seznani prič ie rw| Ine do dne naraščal Izpovedbe pri? s*> razmnožujejo in po-iljajo pristopi m sodnem oblastem v Parizu in Marseilleu Težkr co preiakovami orrani odkril vee podrobnosti iz mračnega »v«:en?a onih ki ima:o na vesti gnusni zločin. Pr- vijo rta s-ta dvp sobi polni teh aktov ta da eo morali na jot j posebnega knjižničarja, ki «e ho niocjel spoznati . ni h S^dni afoti bo lo no obravnavi opravljen' ■ip'nina v rirfavnih »rhivUi deloma pa v kleteh sodišča Aix-en-Provence Te dn: so vrnili iz Pari7s obsežen akt Zdai so koncizne vso priprave 73 o*Tcfjelno vložitev obtožb0 Pi^nen«' sklep kaseri^kesa sod^&fca prrd** te dni T<> *=n zadnie forma most i prpd zadnj;m dejaniem marseilleske tragedij«3.
Oht zba se ne nanaša samo no PospišJla, Kralja n Rajčica, prave atentatorje — aten-tator sam, Kellemarai ali Veličko Pimitrov Kenn s pravim imenom, je bil pri alentatu obrt — temveč tudi na Kva'ornika, Per-čeca in Paveliča, ki so atentatorje poslali v M —?e:l!e. Pavelič ie bil duša zarote To je b:! glavni razlog, da so sled ne tri obtožili po istih paragrafih, kakor prave atentatorje. Na razglasni de^lc justične palače v Aix-en-Provence ao nabiti trije razglasi, s ka>Uimi se obtožencem Kvaterniku. Perčecu in Pa-veliču uradno sporoča, da se bodo morali aa$rovarjati pred sodiščem Auc-en-Provence.
Todo Kvaterrcik in Pavelič sta bila aretirana v Tali ji. a Perčee-a so odkrili v Avstriji. Obe drŽavi stn pa odbili zahtevo glede hroČrtve zWinoev tako. da se bo obravnava VrS?la pred praznimi klopmi in bodo zločinci tudi obsojeni v odsotnosti. NI namreč mogoče pričakovati, do bi prišli ti trije ob-
eden izmed teroristov, ki je pred tremi leti jih je bilo zadnja leta r Jugoslaviji. On je
st«v in duševni oče atentata na kralja Alek publikacije. Ni isključeno, da je on tisti, i
denar.
makedonske revolncijon ^rne organizacij*. — pozneje pa na Madžarske. — EFgen K VATE kupaj z zagonetno žensko in ki je najbrž č i zarije, pod drugim imenom Novak. Perče vršiti atentat na našega kralja v Parizu, če bil lani obsojen na Dunaju zaradi posilian ali Kralj, ki je pobegnil po atentatu v Ma orerijevim v Marseilleu, kier naj bi bil dov
organiziral izgrede t Liki. — Gustav PER-tudi organiziral zloglasno taborišče t Janka-sandra. — Dr. Branimir JELK. desna roka agonetni »doktore, ki je dajal atentatorjem
Mijo BABIC, morilec Tonija Schlegla. Pa RNIK. član teroristične organizacije. Čigar lan trojice, ki je delovala ▼ Marseilleu. — cev šofer. Udeležil s*> je z Babičem atentata
bi se ponesrečil t Marseilleu. — Vladimir ja eksplozivnih snori v mednarodnih vlakih rseillen t Fontenehleau. kjer so ga prijeli, ršil njegovo zločinsko delo, če bi ga *am ne
toženci v zadnjem hipu na obravnavo Sodi š»V» je dodelilo ob*o?en(v»m zagovornike ex offo. pa (=o svojo mlojzo odklonili, ko je neka organizacija v inozemstvu na las.-ne stroške poskrbela za zagovornike.
Umor kralja in ministra zadostuje, da ie usoda obtožencev zapp-;\a*ena PoIpkj teh rlveh zJoČi nov i-p pa Še formalna obtožba zarada po^lcnsPne^o umora generala Geor-gesa in nolicit=kega »eente Hale Po dolgih pojava a r-h jP frtf pj, ^loopn $veženi aktov, nanaša ji^-čih na smrt slučamih žrte-v Dur-bf-r-ovp in Fantove. Njuna smrt  ie bril«? s*3-
mo posredna posledica marseillesketa a4en-'ata Knako skrbno, ie bila sestavljena obtožnica glede nošenja ponareenih potnih listom- in kovanja zHTote Sodišče je povabilo nad 200 prič V Franciji nihče ne dvomi o izidu obravnave Obstoja stan zakon ki pravi: Morilec mora umret' tam. kiPT je umoril svojo žrfe-v. Tega rakona oa žp vp«č sto 1p^ ni-so uporabili. Toda v Marseilleu se že govori o tem. da postavijo v ulici Cannab;orp v kratkem giljotino, kj^r bodo n on'lo kralia Aleksandra I. »n minira Rarthoua  prejeli zaslirženo kazen.
emna preteklost visokošolca Teodoresca
Osumljen je umora gospe Farcasanu, na vesti ima pa ie
druge grehe
Umor ge. Farcanu iz Bukareš't«, ki jo je neznan zločinec \/rge| ;z drvečega ^laka blizu Admonta, »e vedno ni pojasnjen. Zločina eo osumili visokošolca Trajana Teodioresca. čiiiar opis se je popolnoma ujema*! z opisom, neznanca, kr je bil usodnega večere v spal-npin Ku[»eiLi Srzovlfl.ka la k: ie nan oblastem kot nevaren in nasilen človek. Sploh ima Tpodoresru precej temno preteklost. Pred trem: let.' je pobegnil :z Bukarešte in se z ljubico nastoraJ v Karlovih Varih. kjer de ie izdaita! za zdravnika.
Nekega dne se je pojavil v Karlovih Varih mlad. eleganten gospod v spremstvu mlade, lepe dame. V penzionu »e je prijavil d<r. Faula Dutesca. Ze naslednjega d-nt: j« ustavil znanega zdraviliškega zdravnika, ga začel kar tokati m ga prosil. na.| -kuša doseči znižan ie zdraviliške pristojbine in pr»«te kopeli za njega in njegovo ženo. Zdravnik v Karlovih Varil mu je to obljubil \ penzionu 6io kmalu postali pozorni na mlado damo. dozdevno zdravnikovo ženo. ker nikoli ni hotela zapustiti hiše in se je čealo zaklepala Ostala je v svoji sobi tudi potem, ko ie dr. Dutescu napravil izlet v okolico Karlovih Varov ter izostal dva d».. Zatrjevalo je, da ji je mož strogo prepovedal zapustiti stanovanje Ker ee je leetniku penziona zdela sumljii-va, je obvestil policijo, ki jo je temeljito zaslišala
Pri zasliševanju je pripovedovala, da so je p Teodorescom seznanila v Bukaceš1* . kamor je prišla obiske t sorodnike Pregovoril jo je. naj živi z njim. češ da ee bo ooročil z njo. Zatrjeval ji je. da je zdravnik m da bo v kratkem otvoril lastno ordinacijo Sko-
raj sleherni dan je prinesel domov tfr^č le-jev. ceš da jb je zaslužil Že takrat >i je prepo\edal zapustit] sobo. Khralu je pa njegove ljubica zvedela, kako si Teodore-ocu služi denar. Preskrbel si je namreč cel blok nežigosanih voznih listkov, ki jrih je potem izpolnil in jih pred kolodvorom prodajal potnkom. čež da je moral v zadnjem hipu potovanje odgoditi. Vozni listek je običajno prodal znatno ceneje in zato je vedno našel odjemalce.
Ker je imel Teodorescu dekle v oblasti m je trdo ravnal z njo. je sklenila pobegniti, ker jo je pa zaklepal, je skočila skozi okno. Peljala se je s ponarejenim voznim listkom in so jo zašao li Že Čez teden dni jo ie pa Teodorescu pregovoril, da se je vrnila k njemu v Bukarešto Natvezil »t je. da jo bodo zarad", večnega listke zasledovali in je najbolje, če z njim pobegne v Karlove Veiri-
Prt preiskavi v vili je pa polio j a našla v kovčegu precej obremenilnega gradiva. Tako je naletela na ponarejena gimnazrijske spričevala. w>jaške listine, vozne listke in potne lisite. En potni list se je glasil pa ime inž. Nicolaja Dupte. tretjri na ime Henrika Šengla. vsi trije so bili pa opremljeni » Teodorescovo fotografijo. Takrat so Teodoresca prijeli in ge zaradi ponarejanja potnih listin ter drugih pustolovščin obsodili na 6 mesecev ječe. po prestani kazni je Ml pa izgnan v Rumunijo, Dekleta so čez dva meseca izpustili Polio'ja v Karlovih Varih je bila prepričana, da je hotel Teodorescu svojo ljubico prodati treo^cem z dekleti, domnevala je pa tudi. da je umoril inženjer je Dupto in si prisvojil njegov potni list
Italijanska moč na morju
P« acMCili letih šteje italijansko vojno brodovie **s
bojnih edlnlc
Zntfftnje dni večkrat črtamo« da more italijansko br odo v je v Sredozemskem morja uspešno tekmovati z angleškim bro-ciovjem. Naravno, da se marsikdo vpraša, kako to. om iona Italija, ki je imela po •veto vb i vojni samo mn*o Njjaifc Indij, atej najhrtrejse krttarke »veta ia da lah_ ko ogroia celo angleško moč na morju. Da, let« 1919 je bifat t da-feavnem prorm ćottu Italije postavka za vojno b rogovje aiiianana od 330 na 7S.0O0.00O in Italija Ja eaio opustila načrt zgraditve štirih t^oJaJb hhoaj ter đvigaiija leta 1916 po<oj> rjese^pn ilrettdt^puta j£>ec«Mirdc» da Virjci<. Orirmi dolgovi ao sitaho narasli, lira ja brasupoo inilaiii ta leta 1020 je morna-rttko ministrstaro iajavfio. da se natl ao afcrajrtosti skrčeni program pra-taje novih ladij ne ho daJ uranOcHU.
Mlado Pokolenje itaiijanakifc mornari, sfcih častnikov ee pa a tam ne bo botalo eprijaaniU, saj Ja dobro raarameio, 4a je bodočnost Kalije a^pMaa od močnega br^idovja. Vee airovise od nafte, želea* in pronosa do itvtl  ao pre-vaaafti  po morju
Toan da Revei. ki je takoj začel reformi rati italijansko nv^rnarico. Reforma Jm brla poxloona revoiluciji. Odpravljene n» b»*e oJ3dcajiK' sinedrure, Častniki, ki pti protekciji dolgo niso MU na la-ijah *o bili odpu66eni. stare la«ije eo ćle v pokoj. Vse dobre ladje eo bUe pa takoj p^jfUane na morje. Generalni Štab je t>il prt^obre. meknjen z delom, ladelati je moral mnoPn novm strategnčnih načrtov in pr^ gramov MusBoMni ee je eam udeleži! pomorskih manevrov in si na vse načine prizadevaj agraditi močno tarpdovje. Takrat so i ta. lijaoaki iteti pineli. <ta vidi Mus^olini v v»eti drJavvnm zadtevac pred seboj morje In Dostadtae ao t.i. Po desotih letih Šteje »talijansko biooovje 188 U.;nih odi. nic; adaj ima Itaiija štiri dreadnoutr (Kaw, Gaeaar, Dorv, in Dutio) va&k z <rvanajšttam 306 mm topovi ta hitrost^ M *o*1ot. H tedkklh okJoimic e hitroetjo VI voatcar in 8 oa^jnovejfcm kritark. poka terib An^tija aamo hrepeni. To »o kri-tarao tapa Coodoti-ero s hitrp»tjo iS m pol   -*uaVu   dofttm   zzkaAa.   največja hitmst
in ta dpvoz Je moral bHi zavarovan, in okrog nove šole »dcuola Navala di Guer. r&< se je zbrala skupitna mladin pertrijo-tov. Pomorstvo pa. ni oataio o««roijeno-Enake skrbi za bodočnost domovine ao težile tudi itaJijaneke letaaoe. ki le-ti ao ee kmalu sporazumeti % mornarji. Med letalci je bil eden najbolj vnetih Mua&fr lini, bil je takozvani aviofanatik. Sklical je letalski kongTee m nastopil z ognjevitim govorom o narodni obrambi. Nje. gov govor je imel vea£k napeti in taao P tla ustanovljena letaleka liga fa&iatov, ki si Je nadela nalogo zgraditi moeoč. no letalstpo kot najučinkovitejše orožje erlede na naravne meje •Italije. Ta kongres je bil prav za prav začetek Mus&olinijeve velike karijere Mnesoltni je kmalu nato stopil na 6elo vladine opozdcije.
Zveza  med   letalsko in  mornar i š>ko H go se je še bolj  utrdila  Po fašističnem prevratu je bil pa imenovan aa mornariškega ministra     MussnJInijev prijatelj
an^JeakMi kjMma O WjpJa\pjK Jr\oSaK u^ga ima Sbaatja 4 o^opne krlaavtDa atar«Ka tipa, 7 latiavm krHeaA. fifi tocpecanm ™-šiloev ki Tt uodmook, od tien 00 najmo-dernejafti m ceio vrs%> pomo*nan Jadij Oe prtB^ejejno se USOO Jjetaa, od katertli Je 230 b*droj>oHac*r, e ceaotnlm Številom 28U)00 mo* posadte kn JL600 Caetaiaov. ai bomo teftko iirtnflM kamMntmn nap^i |a, taast^a. ferta^ra: m podmornao Tb bi hfl nekakšen angan trentarrja v zraka, mi
1*o«*   fci  pod vp«^>
a& anar:«»-^Ko ta^pdoarja > —a^t tem *e*Ja, aer Ja edna cVjk *a dsreanoote («6.000 tonj na Jaoatt. Ob bi Itatijam nu. čin AnuloaruA ba dok. kar > neflo w-.rr-no, bi mprate poskodovaije bojne Jaf^je v popravao ▼ Ana^trja Tp «o raak«p, ma-kaj Je aogfeako haodovje odp«n%> *» apo-Je baao na Meati tn je »daj narzw^Soeno ▼ G^rakarja io AJekaancMji torej nt laho. da   is Srerio0f«nake€*a morja.
Ljubavna afera
Dunajska policija skuša te dni nojaswwti mgone'no ljubavno afero, v katero e zapletena tudi 18 letna Slovenka Erneetina Pod Upnikova iz Pdlsa pri Judenburgu. V elegantni vili v Mddli-ngu pri Dunaju irve žena in dva otroka posestnika Johena Gruberja, lastnika \elike sladkorne bn»veirne v Brooklvnu. b biva menjaje na Dunaju m v Ameriki Zakonca sta v ločitvi, ker hoče tovarnar poročiti Podlipnnkovo, s katero se je nedavno na Dunaju seznarciL
Ljubosumna Gruberjeva žena je bolela to na vsak način preprečiti in ker zlepa ni šlo, je skušale dekle k»mpromitirati. Najela je dva brezposelne in sicer ki j-uča vrni carja Oskarja Olleta in Jonam Schloge.lbauerja, katerima je dala svoj avtomobil na razpolago. CM pljala sta se k PodlipnikoA-i na dom in pregovorila mladenko, da se je z njima odpeljala na Dunaj češ. de se je Gruberjev bra* težko ponesrečil. Na Se m meri n^u avtomobil nenadoma ustavila in prisilila Podbpoikovo s samokresom v roki, da ee je dala skupaj & SchlogeJbauerjem fotografirati
v seao kočljivem položaju. Podpieati je nw raka tadri pu*ano, naaAo^ljeoo na Gruberja, da ypi imela % rnoo*ri*mn mn^lcimi lju+wrwno razmerje.
Korn/prom i to >očr» frjtrj^na/rio m nismo so poalah' GmoerjiL, n^adentoo »mo ao pa v
Gruberjevi vrb' priprli. Za zadvo in rudn^ metode gcepe Gruberjeve e »vedele durm i «aa polici ja, ki je jpoapo m njene pajdaša aretaraJa. Pri 7»Višanju so prišle na dan N aenimrve Mv«n. Cffte je povedal, da jn je uospa negovarjaia, na i moža n«treli ali okuži z bacili ^obavosta. R*v eta že oba najete lopova skala bacile v neke™ dimni ske»m Tjavodu za pobijanje Inafnih bole
— Verjemi ml zafcortako življenj«-trda dola. Modi aedl v klopi, žena pa za katedrom.
— Da, a največ knarjo od tega izredni sluSateiJL
Moderna kuhinja
— Dobila sem kuharico z zelo dobrimi izpričevali, pa je ne morem obdržati, ker je  za  na$o  majhno  kuhinjo predebela.
Lion Feorhtvvaniier:
56
2*d Siiss
Roman
Todi v Nemčiji so bili majhni in ubocri V 14 stoletju so jih tam v nad 350 ki. " h pobijali, utapl.ali. s~žisa'i. jim lomili ude na kolesih, jih davili in žive pokopavali Kar je 1 ilo ost ilo živih, &o se izselili večinoma na Poljsko. V Nemčiji Jih je ostalo le maln Na šest Nemcev je prišel en Žid. Rafinirano mučeni in preganjani po ljudstvu in obla-teh so živeli ^ti.-njpno. plaho v temi. izročeni na milost in nemilost vsakemu nasilju Obrt in prosi i poklici so jirn bili prepovedani, uradni predpisi so jih potiskali v ta;ne beznico in oderuštvo Omejevali eo jih v nakupu živil, niso jim dovoljevali Kriti se, nositi so morali smešna poni-žuiof-e obleke Pognali so jih v tesne prostore, zaprli z belimi vrati njihove okraio. vsak v**čer ?o iih zapirali da n*so m^prli ne z doma. n~ domov živeli 50 gosto natlačeni, množili so se. toda več prostora jim niso privoščili. F er nis^ fsmeH erraditi v širino, so zidali nadstropje na rmdstropj° V njihovih nt-r-a^h       Hln r^o^tora za drevje, hr*-
vo ali rože. Živeli so brez solnca, biez zraka, drug drugemu na luči, v gosti nesnagi, plodeči kugo. Bili sn odrezani od rodovitne zemlje, od neba, od zelenja Pihljajoči vetrič se je izgubljal v njihovih mračnih, smrdljivih ulicah, zabojem podobne velike >o zapirale pogled na oblake, na sinji nebosklon. Sključeni so se plazili njibo vi možje, njihove krasne žene so zgodni vonplo. od dosrtih otrok, ki so jih rodile, jih je umiralo sedem Bili so kakor mrtva, pokvarjena voda, odrezani od tekočega življenja zunaj, ločeni od govorice, umetnosti in duha drugih. Stanovali so tesno drug ob drugem v mučni intimnosti, eden je poznal tajne drugega, gnetli so se opravi ji vo in nezaupljivo, premalo so imeli pro-t ira za svojo opreznost, za'ed^li so se medsebojno v kri, eden je bil sovražnik drugega, eden je bil tesno zvezan z drugim Najmanjša napaka aH neopreznost enega je lahko namreč postala nesreča vseh.
Oni so pa z nezmotljivim instinktom, ki so ga imeli za vse novo, za jutrišnji dan. zavohali zunanjo izpremembo sveta, ter spoznali, da more denar na-domeniti rod in dostojan-tvo T7kušnje =0 jih naučilo, da ie v nP~otovos*i, brezpravni i*i  ^ovT-no=*i a^i^a 7""č;
ta, da je na neprestano kolebajoch in upogibajočih se tleh samo en trden kraj — denar. Zida z denarjem niso zadržali stražniki na vratih židovskega okraja, Žid z denarjem ni več smrdel, nihče več mu ni natikal smešnega koničastega klobuka, knezi in visoki gospodje so ga potrebovali, brez njega niso mogli voditi vojne in polkov, dovoljevali so mu da je pod žarki njihovega solnca ra«tel in pridobival na moči
Toda gosta množica zatiranih in brezpravnih ter mogočni poedinci, ponosni zid je iz Levanta in velikih primorskih mest, ki so obvladali trgovske ceste Evrope in Novega sveta ter v svojih pisarnah odločali o vojni in mdru in pa umazani, zanemarjeni, ponižani, smežni židje nemških židovskih okrajev, židovski telesni zdravnki in ministri kalifa, perzijskega šaha. maroškega sultana v razkošju in vePkem etiaju. in ušiva sodrga poljskih židov-ekih mest v nesnagi in zaničevanju, bankirji nemškega resaria in knezov, željno iskani in osovraženi v svoiib kabinetih, in potujoči Žid na cesti, izročen na milost in nemilost psom in paglavcem zagnan po policiji v sramotno smešno ponižanje vsi H so ni-\-t*]\ *»no tajno crloboko resnico Mnogim
ni bila jasna, le redki bi jo bili mogli izraziti, mnogi izmed njih hi se branili jasnega spoznanja. Toda v krvi jim je tičalo vsem, to je bilo skrito v njihovih najskrivnejših čustvih; globoko tajno, trdno prepričanje o n^snv.-elno-sti. minljivosti, ničevosti moči Živeli so še vedno majhni in neznatni med narodi sveta, pritlikavi, smešno razbiti v atome. Vedeli so, da ni glavno in najvažnejše izvrševati in prenašati moč Mar se niso razbili drug ob drugega tudi najmogočnejši kolosi? Toda oni, pritlikavi, brez moči, so pritisnili svetu svoj pečat.
In ta nauk o minljivosti ter brezpp. membnosti moči so poznali veliki in mali med Židi, svobodni in zasužnjeni, daljni in bližnji. Ne v jasnih besedah, ne v točno izraženih pojmih Ne. to je tičalo v njihovi krvi in čustvu To tajno spoznanje jim je naenkrat položilo na usta skrivnostni, lahni nasmeh, ki je tem bolj dražil njihove sovražni ke. ker so si ga razlagali kot orodrz-nost. ker jim je pred njim odpovedala vsa niihova groza in krutost To tajno spoznanie je Žid" združevalo in spaja lo, nič drugega To ta in o spoznani'5 je Ml a namrp? -M<=«1 V p.
Knji<-~ • :'     ~    ivnjige Niso
im*"1' *'   •-din atlrriževal*
niso imeli dežele, niti kraja, niso imeli skupne življenjske tvorbe. Ce so bili navzlic teoru »druženi trdneje združeni od dragih narodov sveta, je Silo to edinstvo zasluga Knjige. Rjavi, beli. črni žolti zid je veliki in mali, razkošno oblečeni in raztrgani, brezbožni-in pobožni, pa naj eo prezebali in profUujili svoje življenje v tfhfh sobicah ali so izprehajali ponosno po svetu v pestr°iri zlatem vrtincu: v vseh je bil glob • k -ukoreninjen nauk Knjige. Pester Je svet, toda minljiv je, on je samo hla stanje po vetru — eden in edini pa j? bog Izraela, resnično nad resničn" Jahve, ("eeto jim je pa življenje zadn šilo to besedo, todn ona je živela v vsakem izmed njih in oglašala ; e je v trenutkih, ko so se vračali sami k s°-bi, ko je dosegalo njihovo življeni" vrhunec, oglašalo se je, ko so umirili in to, kar se je pretakalo od en^gi dn drugega, to je bila ta he>eda. Ovijal' so si jo z molilniTni jermenčki okrog čela in srca, pritrjevali so io na svoja vrata, z njo so začenjali svoj dan in 7 njo so ga zaključili To je bila prvi beseda, ki jo je znal dojenec in D mira-joči je dob rope! s to besedo na ustih Iz te besede so črpali moč, da =-o mogli premagati vs težave in mdloge svo;e noti skozi življenje
Urejuje Josip Zupančič, —
tiskarno« Fran Jezeriek* ~ Za opravo In Inaeratr  ^        Oton Chrietof. — Val v LJubljani.