—i    176    :«*-
ggv                ^____               Q^IJ%2___                   ^           -      ^gg
Pfr/ftl^S^i^-'^ Llol JC/   11NLISTJE IN CVETJE    UVE/l J Jtl/. ^vc^^sSfe^iHKSJ
*^   ,t"r~ '^**^***1* ^--»^t^-fTt ^* *    * » *~^f t ***-*-*-* » »««"»*** * ¦ * r«-t« »>«yi*^"*»»t**^t"i-»*< »<-wTiFiyvy>« ¦-«-»¦¦ • « • « «-»¦*< ». ^j^J^Ti^f-I   ^.
Iz zaklada naših pregovorov.
23. Letal visoko, padel globoko.
Od nekdaj so bili na zemlji taki ljudje, ki so si želeli perutnic, da bi poleteli v zrak, se tam prosto in veselo zibali po zračnih višavah, kakor naše ljube ptičice. In res so mnogi hoteli posnemati ptice, ter si naredili neke uraetne perutnice, ki naj bi jih ponesle nad megle in oblake.
Gotovo ste že slišali starodavno pravljico o Ikaru, ki si je bil napravil peruti iz perja in voska, ter zletel v višave. Ker je bil pa predrzen in je priletel preblizo solnca, so se mu peruti odtajale in padel je z grozovito silovitostjo na tla.
Drugi so poskušali z nekim strojem, ki je bil podoben našim dežnikom; pa se jim ni poneslo. Sijajnejše uspehe so imeli z zrakoplovom ali zračnim balonom. A gotovo ste že brali o takih, ki so bili z zrakoplovom preveč predrzni in se tudi "ponesrečili.
Naš pregovor se torej v prvi vrsti ozira na ljudi, kateri so hoteli letati po zračnih višavah; zakaj ptiči navadno ne padajo, če ni posehne nesreče, ker se lahko polagoma spuščajo na zemljo.
Za razlago nam je upoštevati iz fizike pravilo o prostem padcu, da vsaka reč pade s tem večjo silo, čim višji je kraj, od koder je padla. Torej se človek pobije tembolj, iz čim večje višave pade.
Pregovor: nLetal visoko padel globoko", nam daje več lepih naukov.
Najprej nas uči, da ne smemo biti predrzni v svojih podjetjih in naporih, marveč vselej poprej dobro preudarimo, predno se lotimo česa. Kdor le malo tvega, je v nevarnosti le malo izgubiti; kdor pa zastavi veliko ali vse, utegne tudi zgubiti veliko, ali vse- Mar-sikdo bi bil srečen v navadnih razmerah, a ker se je hotel povzdigniti višje, kakor zmo-rejo njegove moči, mu je spodletelo, da je nezadovoljen in nesrečen vse svoje življenje. »Ponesrečeni dijaki," Bučeni berači," so marsikje živa priča, da je resničen naš pregovor.
Drugi nauk daje prevzetnikom. Napuh ima že tako usodo, da mora biti po-nižan. Če si ga prevzetnež sam noče krotiti, krotili mu ga bodo drugi. Napuh je celo angele pahnil iz nebes v peklensko brezno, nečimurnost je Evo pripravila do tega, da je jedla prepovedani sad in človeštvu nakopala toliko gorjž. Napuhtudi šesedaj tepe samega sebe in izziva poniževanje, kerjezopern Bogu in ljudem. Saj vekomaj resnične ostanejo Zveličar-jeve besede: ,Kdor se povikšuje, bo ponižan; kdor se ponižuje bo povikšan."
Tretji nauk daje naš pregovor zapravljivcem. Marsikdo je imel lepo premo-ženje; a ker je mislil, da njegovega kupa ne more nikdar zmanjkati, živel je razkošno in potratno; in poprej, kakor si je mislil, je zapravil vse in zabredel v hudo revščino, ki ga je tlačila tem bridkejše, ker je ni bil vajen, ker je padel z višave.
Pregovor nas torej uči ponižnosti in preprostosti pa zadovoljnosti s tem, kar imamo po božji previdnosti. Srečen, kdor si ne želi boljšega, kakor ima!
Nove knjige in listi.                 nice 53. zvezek.  - Koledar za l. 1902. —
DruSba sv  Mohorja je začela razpo-   Romajte  torej   knjige v toli častnem številu
šiljati svoje letošnje knjige. Udov šteje letos   P° vsem Slovenskem Budite rojake, poučujte
družba 76.no,  t. i. 2486 udov   manj,  kakor  jih, zabavajte m razveseljujte jih ter vnemajte
lani.   —   Razposlalo   se   bode   udom   vkup   vsrcihnjihovihljubezendo Bogam domovine! 456.660 knjig,  in sicer:   Zgodbe  sv.fisma,                                      "~~
VIII. snopič. - Patnet in vera. — Za srečo!            Odgonetka rebusa v st. 8:
Povest. — Umni kletar — Slovenske večer-                              Napoleon.
,,Vrteo" izhaja 1. doe vsaoega nieseca in stoji s prilogo Tled za tso leto S K 20 h, za pol leta 2 K 60 h. — Uredništvo in npraTniitvo sv. Petra cesta št. 76, v Ljabljani.
Iid»ie drnštTO ,,Frlpravni>kl dom". — Urejoje Ant. Krili. — TUka Kat»liSka Tiskarna t Ljnbljani.