PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 66 (13.599)
Trst, četrtek, 22. marca 1990
Sodniki so lahko člani raznih združenj
Cossiga: Višji sodni svet tvega kršitev ustave
enakopravnosti, o katerem govori 3. člen italijanske ustave.
Predsenik republike v pismu pojasnjuje, da s svojim pozivom ne namerava ščititi ene ali druge organizacije, še najmanj prostozidarskih lož, ki so sicer zakonita združenja, temveč želi braniti le ustavna načela o spoštovanju osebne svobode. V pismu Cossiga omenja tudi, da morajo sodniki posvečati največjo pozornost dosledno in pravično opravljeni nalogi, za katero so poklicani.
Cossigovo pismo se zaključuje z opozorilom, da že majhna in na videz nepomembna omejevanja svobodne izbire predstavljajo veliko nevarnost za kulturo svobode in za njen celoten ustroj. Zgodovina zakonodaje uči, da načenjanje obstoječih pravil, pa čeprav je samo formalno nakazno, prej ali slej pripelje do grobega kršenja svobode. V trenutku, ko se Višji sodni svet pripravlja na pomembne zamenjave (danes bo predložil imena novih kandidatov, volitve pa bodo 27. maja) bi bila vsaka zahteva po spremembah ustaljenih pravil lahko skrajno tvegana, meni Cossiga.
RIM — Komisija za reformo sodstva, ki deluje v okviru Višjega sodnega sveta je 8. marca predlagala, da bi delno spremenila zakon, ki se nanaša na pripadništvo sodnikov raznim organizacijam, ki jih sicer zakon ne prepoveduje. Predlog je bil postavljen na dnevni red včerajšnje plenarne seje VSS, vendar je predsednik republike Cossiga čutil dolžnost, da poseže, še preden bi se začela razprava. Podpredsedniku VSS Mirabelliju je poslal pismo, v katerem utemeljuje protiustavnost predloga.
Cossiga v pismu piše, da se oglaša kot prvi in glavni zagovornik spoštovanja ustavnih pravil in doslednega izvajanja zakonov ter zaščite temeljnih državljanovih pravic. Tudi včlanjevanje v organizacije, ki jih zakoni izrecno ne prepovedujejo, spada med temeljne državljanove pravice, pravi Cossiga. Sposobnosti in profesionalnosti sodnika namreč ni mogoče ocenjevati na podlagi njegovega kakršnega koli pripadništva. Če bi VSS dokončno odobril predlog komisije, bi kršil predvsem temeljne pravice do svobodne izbire in načelo enakosti in
Po torkovem trenutku neodločnosti se je vlada ponovno zbrala
Ministrski svet podprl zakonski osnutek o RTV
Vprašanje zaupnice petstrankarski koaliciji bo prišlo v poštev šele takrat, ko bo kdo zahteval tajno glasovanje v senatu
Minister za pošto in telekomunikacije Mammi	(AP)
RIM — Po torkovem trenutku neodločnosti se je Andreottijeva vlada zbrala in poenotila svoja stališča, kljub polemikam, ki jih je sprožila odločitev levice krščanske demokracije, da s KPI glasuje za amandma k sedmemu členu zaskonskega osnutka o radiotelevizijskem mediju.
V jutranjih urah se je v palači Chigi zbral ministrski svet, ki se je po približno enournem zasedanju razšel. V zaključnem poročilu je ministrski svet izrazil svojo zaupnico ministru za pošto in telekomunikacije Mammiju, ki sledi razpravi o svojem zakonskem osnutku v senatu. Poleg tega pa je vlada zagotovila ministru, da podpira zakon v svoji celoti, kot je bilo to predčasno domenjeno, zato bo vprašanje zaupnice vladi prišlo lahko v poštev šele takrat, ko bo kdo zahteval, naj se o kakem členu glasuje tajno.
Podtajnik ministrskega sveta Cristo-fori je tudi sam skušal pogasiti žerjavico, ki je tlela od torka. Glasovanje o členu 7 ne bo imelo pio njegovem mnenju političnih posledic, ker je šlo za eno tistih vprašanj, o katerem ni bilo predhodne domene med strankami vladne večine.
Včeraj so zato senatorji brez večjih težav sprejeli do 20. člena zakonskega osnutka o radiu in televiziji, pomemben pa je bil predvsem člen 15, ki urejuje skupno količno reklame, s katero bo lahko razpolagal sleherna televizijska mreža.
Sicer pa je tudi včeraj ostalo v ospredju pozornosti vprašanje člena o reklamnih vložkih. Številni ugledni režiserji so podpisali pismo, v katerem so ocenili torkov amandma kot enkratno zmago »kulture nad kulturo nekulture«, brez besednih iger pa so se izrazile organizacije, ki združujejo male televizijske mreže. Brez reklamnih spotov v prvem in drugem polčasu filmov jim grozi komercialna smrt. Nekatere skrbi tudi morebitni protinapad sponzorjev, ki bi se lahko odločili za subtilnejše metode prepričevanja porabnikov.
Reklamni vložki in z njimi pritok milijard zasebnim televizijskim mrežam so omogočali le-tem, da so bile brezplačno dostopne gledalcem. Po novem zakonu bi morali poskrbeti še za dodatno ureditev taks, ki ne bodo več na posesti radia ali televizorja in torej namenjene RAI, pač pa prožnejše in urejene po resorjih.
Nadkomisaiji so izrodki italijanskega sodstva
HlM — Visoki komisar za boj proti Domenico Sica bo ohranil svoje Akcije tudi v tem trenutku, ko se bo ft 0tal še sam zagovarjati pred kolegi, fjr69°v sodni primer pa je v ospredju .kavne pozornosti, kot dokazujejo ko-jj, ''farji nekaterih političnih tajništev ^'ankarskih dnevnikov. je v glavnem gre za stališča, iz katerih žavttlog°^e razbrati nezaupanje v dr-fijen° upravo, ki rešuje vprašanje ma-cjV,imenovanjem nadkomisarjev. So-t4f‘stični poslanec Caria je v komen-da\\ na današnjem L'Avanti podčrtal, cijg mogoče graditi trdne demokra-sqJ na kultu izjemnega stanja. Iz tega Vpij ® že rodili izrodki, ki negativno IvjV®io na italijansko sodstvo. staVg. te izrotike bi lahko najbrž po-s ka/1 Primer palermskega »krokarja«, hiss ®rim se sedaj ukvarjajo v Calta-kasli* . ^ kratkem bi morali ponovno hika ry' domnevnega anonimnika sod-Ptijjjp ! Piso, morali pa bi tudi opraviti 9ove®riavo med prstnim odtisom nje-*4tetj ievega kazalca z odtisom, s 10 razpolagajo preiskovalci.
Romunski nacionalisti nadaljujejo s »kazenskimi pohodi«
V Transilvaniji 6 mrtvih in 300 ranjenih zaradi stopnjevanja medetničnih spopadov
TIRGU MUREŠ (Romunija) — Medet-nični spopadi med romunskimi nacionalisti in madžarsko narodnostno skupnostjo v Transilvaniji se stopnjujejo. Po nekajdnevnih pouličnih spopadih, predvsem s strani desničarskih romunskih skupin, je 6 oseb umrlo, več kot 300 je ranjenih, od teh pa so jih 38 sprejeli v bolnišnice s hujšimi poškodbami. Vse žrtve mednacionalnih spopadov in ranjenci so predstavniki madžarske manjšine, ki so sodelovali na protestnem zborovanju zoper romunsko vlado, ki ne uresničuje tega, kar je obljubila po padcu Cea-usescovega režima.
Kljub televizijskemu pozivu predsednika romunske vlade Iona Iliesa in prisotnosti dodatnih vojaških enot, nacionalistični skrajneži niso niti včeraj prenehali z napadi na posameznike in skupine Madžarov, ki živijo v Transilvaniji. Teh je namreč kar 2 milijona in predstavljajo več kot 8 odstotkov celotnega prebivalstva.
Medetnični spopadi zadnjih dni pa z vso dramatičnostjo prinašajo na površje stare nacionalne spore med Madžari in
Romuni. Položaj pa se je v bistvu zaostril, potem ko je prišlo do padca komunističnega režima. ‘Predstavniki nove vlade so namreč že od vsega začetka obljubili, da bodo posebno pozornost posvetili narodnostnim vprašanjem, predvsem madžarskemu v Transilvaniji. Dejstvo pa je, da Iliescova vlada ni doslej storila ničesar, kar je seveda »vzpodbudilo« madžarsko manjšino, da je stopila na ulice in glasno protestirala.
Med glavnimi zahtevami transilvanske madžarske narodnostne skupnosti je zahteva po materinem poučevanju v šolah z možnostjo, da bi romunščina postala dodatni jezik. To vprašanje je v bistvu sprožilo iskro, ki je vnela nacionalni požar, ki je šel tako daleč, da so celo odnosi med madžarsko in romunsko državo postavljeni pod vprašaj. Včeraj se je v Budimpešti na protestnem zborovanju zbralo več kot 70 tisoč oseb, ki so pozvale madžarsko vlado, naj poseže, da ne bo prišlo do novega prelivanja krvi. Podobni apel je madžarska vlada naslovila tudi Organizaciji združenih narodov, da bi na diplomatski ravni preprečila nove nerede.
■

f
0
Skupine romunskih nacionalistov se znašajo nad pripadniki madžarske skupnosti	(Telefoto AP)
^ Riminiju bo od danes do nedelje ^cialistična programska konferenca
RIMINI — Z uvodnim poročilom vsedržavnega tajnika Bettina Craxija se bo danes popoldne v Riminiju začela programska konferenca Socialistične stranke, ki je v središču pozornosti-javnega mnenja, predvsem političnih sil.
Na njej naj bi tajnik PSI razložil namere te stranke kar zadeva istitucio-nalnih reform, predvsem o predlogu PSI glede neposredne izvolitve predsednika republike.
Konference se bo udeležilo dva tisoč deželnih predstavnikov stranke ter prav toliko gostov, med katerimi bodo predstavniki vseh strank, sindikatov, gospodarskih in družbenih sredin.
Za »zanimivost« konference, ki se bo zaključila 25. marca, pa je poskrbel arhitekt Panseca, ki si je scensko omislil berlinsk' zid, ki bo dolg 30 metrov, visok pa kake 4 m.
Na sliki (telefoto AP): postavitev berlinskega zidu v Riminiju.
V evropskih nogometnih pokalih
Milan, Juve in Fiorentina naprej Poraz Partizana, danes Sampdoria
□ □ □
V prvi finalni tekmi Kovačevega pokala
Po porazu doma proti Juventutu
malo upanja za Scavolini
□ □ □
Bil je eden največjih nogometnih vratarjev
Neozdravljiva bolezen pobrala Leva Ivanoviča Jašina
NA 10. STRANI
Umrl baron Rotschild
LONDON - S Cartierovim izvijačem je onesposobil nemško bombo in si tako prislužil pohvalo kralja Georga, baron in lord Nathaniel Meyer Victor Rotschild, ki je nenadne smrti umrl v torek, pa bo ostal v spominu vseh kot morebitni Le Carrejev »Krt« oziroma domnevni voditelj peterice Britancev, ki so vohunili za KGB.
Tudi tako bi mu naredili veliko krivico, saj je veljal baron Rotschild za enega najbogatejših britanskih državljanov, poleg tega pa je bil priznan in vpliven laburist.
Med vojno je bil Churchillov sodelavec, bil pa je tudi osebni prijatelj štirih »sovjetskih« vohunov Philbyja, Burgessa, MacLeana in Blunta, ki so priznali, da so v Veliki Britaniji vohunili za KGB, petemu članu celice pa niso nikoli prišli do živega. Morda je tretji baron Rotschild odnesel ime »krta« s seboj v grob.
Združitev obeh Nemčij leta 1992?
BONN — Kancler zahodno-nemške države Helmut Kohl si nadeja, da bi do združitve obeh Nemčij prišlo še pred koncem leta 1992. To je premier ZRN poudaril včeraj v Bregencu, kjer se je srečal s španskim ministrskim predsednikom Felipejem Gonzalesom.
Kohl je nadalje dejal, da je sicer zelo težko točno napovedati etape, ki bodo pripeljale do združitev obeh držav, saj se dogodki spreminjajo s tako naglico, da je vsako predvidevanje tvegano.
Tudi finančni minister ZRN Theo Waigel, ki je sodeloval na nemško-španskem srečanju, je opozoril, da je nekaj dni po volitvah v NDR nesmiselno napovedati datumov za združitev obeh Nemčij.. To, je dodal Waigel, bo odvisno predvsem od odločitev, ki jih bodo sprejeli Vzhodni Nemci. Sicer je treba reči, da bodo že 28. aprila na vrhu v Dublinu nakazane smernice za gospodarsko in monetarno združitev.
O tem vprašanju se je Kohl včeraj pogovarjal tudi z delegacijo vzhodnonemških krščanskih demokratov, ki jo je vodil Lothar de Maziere.
Položaj v Litvi postaja iz ure v uro bolj napet in skrajno nevaren
Ultimat predsednika Gorbačova Litovcem »V roku sedmih dni izročite vse orožje«
MOSKVA, VILNIUS — Mihail Gorbačov je kot vrhovni predsednik Sovjetske zveze včeraj z odlokom zahteval, da Litovci v roku sedmih dni izročijo vse orožje, zveznemu notranjemu in zunanjemu ministrstvu ter Komiteju za državno varnost (KGB) pa je ukazal, da poostrijo nadzorstvo pri spoštovanju zveznih zakonov v Litovski SSR, ter naj zagotovijo »zakonite interese sovjetskih državljanov na litovskem ozemlju«.
Mihail Gorbačov je torej prvič uveljavil svojo predsedniško funkcijo. V preambuli odloka je navedeno, da sta litovski vrhovni sovjet in vlada kljub resoluciji kongresa ljudskih poslancev začela sprejemati zakone in odloke, »ki kršijo pravice sovjetskih državljanov in suverenost Sovjetske zveze v Litovski SSR«. Odlok tudi poudarja, da je Litva protizakonito in brez pravne osnove proglasila neodvisnost. Vseeno pa bo ta odlok povzročil tudi pravne zaplete. Ze res, da nova predsedniška funkcija daje Mihailu Gorbačovu izredna pooblastila, a brez predhodnega pooblastila republiškega sovjeta ne bi smel uvesti takih ukrepov. Seveda bodo ruski ustavni izvedenci poudarjali, da sedanji odlok ni proglasitev izrednega stanja in zato ne potrebuje predhodnega pooblastila republiškega sovjeta, vseeno pa je vsa zadeva z ustavno-pravnega vidika izredno protislovna in kočljiva. Nedvomno večina Rusov podpira včerajšnji sklep, vključno s tistimi za Zahod »naprednimi« naprednimi silami, ki sedaj jasno kažejo svoje nacionalpopulistično lice, saj so zahtevali, da Gorbačov razširi vse svoje pristojnosti na Litvo.
V Sovjetski zvezi pa niso samo Rusi, kar je prišlo do izraza tudi med včerajšnjo razpravo v
svetu federacije o novem zakonu, ki urejuje pravico do odcepitve. Brez predhodnega referenduma, na katerem mora secesijo potrditi vsaj dve tretjini prebivalstva, je odcepitev nemogoča. Posamezna republika pa se lahko loči od federacije šele po petih letih, ko bi morali rešiti vse imo-vinske zaplete. Zakon seveda ne določa podrobno, kdo ima volilno pravico, kar vzbuja sum, da so to vsi, ki se v danem trenutku nahajajo na ozemlju »secesijske« republike. Proti temu zakonu so bili predstavniki baltskih in zakavkaških republik, ruski predstavniki pa so celo zahtevali, da bi petletno obdobje podaljšali, dokler ne bi rešili vseh odprtih vprašanj med zvezo in secesijsko republiko.
Prve reakcije v Litvi so skrajno negativne. Litovska narodna fronta Sajudis je odlok ocenila kot »agresijo na litovsko suverenost«. Na dlani je namreč manever Mihaila Gorbačova, ki skuša preprečiti, da bi Litva po tihem utrdila svojo suverenost. Kremelj se še najbolj boji, da bi »litovski samoobrambni oddelki«, neke vrste »teritorialci«, prevzeli vlogo rdeče armade. Trenutno ni še povsem jasno, kaj bo z litovsko policijo, saj obstaja nevarnost, da se ponovi armenski in azer-bajdžanski primer, ko je orožje iz skladišč romalo v roke prostovoljcev.
Položaj je nedvomno izredno napet. Še pred sinočnjim odlokom, je predsednica litovske vlade Kazimiera Prunskiene poslala predsedniku Gorbačovu, zveznemu premieru Rižkovu in obrambnemu ministru Jazovu protestno brzojavko, ker sovjetska vojska in predstavniki raznih zveznih ministrstev delujejo na ozemlju Litve , ne da bi stopili v stik z litovsko vlado.
Pristanišče Klipeda, ki so ga Rusi zgradili po aneksiji Litve	- (Telefoto AP)
Železničarji in družinski zdravniki delno preklicali napovedane stavke
Preglov optimizem ob novem posojilu
RIM — Nevarnost, da bi razčlenjene stavke železničarjev prihodnje dni ohromile železniški promet, je skoraj mimo. Vodstvo železnic je včeraj sprejelo predstavnike avtonomnih sindikalnih organizacij in cobasov in jim zagotovilo, da je pripravljeno na pogajanja. Izkušnja enotedenske trde stavke avtoprevoznikov je nemara to pot zalegla, saj bi 96 ur sicer razčlenjene stavke močno oviralo reden pretok potnikov in blaga po železnici.
Kljub zagotovilu, da se bodo pogajanja nadaljevala, pa avtonomni sindikat železničarjev doslej še ni uradno preklical vseh napovedanih stavk. O
tem bo odločal šele danes, medtem ko je že včeraj napovedal, da bodo 31. marca za 24 ur stavkali postajenačel-niki oziroma člani novoustanovljene celice cobasov te kategorije. Avtonomni sindikat meni, da bo ta stavka nekakšna odskočna deska, ki bo pokazala, kakšno težo lahko ima novoustanovljeno gibanje v bodočih protestnih akcijah, medtem ko je vsedržavni sindikat CGIL, CISL, UIL skeptičen. Meni namreč, da ustanavljanje novih sindikalnih skupin nima več smisla.
Kritičnejši je položaj v zdravstvu. Zdravniki javnih zdravstvenih usta-
nov, ki krijejo dežurstva, so že napovedali, da bodo prekrižali roke 7. in 9. aprila. Stavkali bodo tudi fizioterapis-ti, in sicer 28. marca. Ta kategorija zdravstvenih delavcev zahteva priznanje profesionalnosti in možnost ustanovitve lastne profesionalne zbornice, saj so še vedno obravnavani kot pomožno osebje. Družinski zdravniki pa so včeraj preklicali tridnevno stavko, ki je bila načrtovana od 16. do 28. marca.
Vedno v zvezi s težavami v zdravstvu je predsednik vlade Andreotti včeraj v palači Chigi sprejel ministra za javne uprave Gasparija, ministra za zdravstvo De Lorenza ter ministra za proračun in zaklad Cirina Pomicina in Carlija. Ministri so se dogovorili, da bodo pogajanja z zdravstvenimi delavci nadaljevala že danes ali najkasneje jutri. Na pogajalni mizi bo kočljiv problem cene dela zdravstva, govor pa bo tudi o novi delovni pogodbi. Minister Gaspari ni pretirano optimist, saj je priznal, da bo obnovitev delovne pogodbe stala državo precej več, kot je v proračunu namenila zdravstvu. Kljub temu pa je vlada pripravljena čim bolj skrajšati pogajalno dobo in priti do ustreznega sporazuma s sindikatom.
Vroče je tudi na sindikalnem področju avtoprevoznikov. Združenje ANITA, ki vključuje tudi prevoznike podjetij, vključenih v Confindustrijo, je včeraj napovedalo, da se bo pridružilo »fronti upornikov« Confartigiana-ta (FITA, F LAP, F Al in SNA). Do te odločitve je prišlo včeraj popoldne, potem ko se je srečanje na ministrstvu za prevoze izjalovilo (na sliki AP). Tudi ANITA se namreč sedaj ne strinja s skupnimi pogajanji.
BEOGRAD — »Sklepanje stand-by aranžmaja med Jugoslavijo in mednarodnim denarnim skladom nam bo pomagalo vzpostaviti podobne aranžmaje med našo državo in drugimi mednarodnimi ustanovami. Večina od njih, predvsem Svetovna banka in Pariški klub, je oklevala s takimi pogodbami, predvsem zato, ker nismo imeli aranžmaja z MDS.« To je v intervjuju za Radio Jugoslavija izjavil Živko Pregl. Podpredsednik ZIS ocenjuje, da bo po ureditvi odnosov z mednarodnim denarnim skladom prišlo do še večjih tujih vlaganj v jugoslovansko gospodarstvo, saj stand-by aranžma ne pomeni le 600 milijonov dolarjev, ampak tudi vrsto zagotovil za tuje vlagatelje in
povečanje spodobnosti najemanja kreditov v mednarodnih finančnih krogih. Pregl poudarja, da se ameriške komercialne banke v ZDA pripravljajo na ustanavljanje mešanih bank v Jugoslaviji in da si prizadevajo, da ustanovijo mešano banko Jugoslavije in ES. To potrjuje, da se Jugoslavija vrača na mednarodni trg kapitala kot enakopravna partnerica in ne da bi se ponovno zadolževala.
Pogovori so trajali dolgo, saj so bili strokovnjaki MDS zelo previdni kajti, še pred kratkim je Jugoslavija z lahkoto podpisovala obveznosti, ki jih nato ni uresničila, je dejal podpredsednik jugoslovanske vlade Živko Pregl, (dd)
Na razpolago sredstva za gradnjo avtomobilskega odseka proti Sežani
LJUBLJANA — Včeraj je bila v Beogradu sklenjena pogodba o najetju posojila v višini 25 milijonov ECU za gradnjo avtocestnega odseka od Razdrtega do Čebulovi-ce, ki jo je v imenu republike Slovenije z evropsko investicijsko banko podpisal Milan Jelenc, član Izvršnega sveta skupščine republike Slovenije in predsednik Repub-
liškega komiteja za promet in zv ze. Posojilo je bilo dodeljeno podlagi drugega protokola ° nančnem sodelovanju med ®vr F sko gospodarsko skupnost]0 SFRJ.
Sredstva za gradnjo 8,9 kij001 ^ ra dolgega odseka od Razdrteg proti Sežani oziroma Kopru so najetjem omenjenega kredita v c loti zagotovljena, (dd)
ZAGREB — »Primer Benkovac« še vedno razburja zagrebško in na splošno vso hrvaško javno mnenje. Običajno taki in podobni predvolilni spopadi utihnejo, že po nekaj dneh se strasti umirijo, v tem primeru pa se obratno iz dneva v dan zaostrujejo. To je v zapletenem nacionalno-političnem hrvaškem prostoru razumljivo, tako se lahko položaj še poslabša.
Razvoj zadnjih dogodkov je preprost: pred dobrima dvema tednoma je bil velik miting hrvaških Srbov na Petrovi gori. Na njem so se zbrali Srbi iz Hrvaške (okrog petdeset tisoč), ki so bili še kar umirjeni, čeprav ni manjkalo nacionalističnih govorov in kričanja. Toda pridružili so se že splošno poznani mitingaji, jurišniki iz Kosovskega polja, organizirani v znanem Božur-ju, mitingaši iz Vojvodine, iz Knina in iz drugih krajev Jugoslavije. Prišlo je do kričanja, prepevanja znanih pesmi in predvsem pa skandiranja »smrt Tudmanu«, znanemu voditelju izrazito nacionalistično obarvane »Hrvatske demokratske zajednice«. Slavnostni govornik je bil srbski general v pokoju Pešič, ki je imel običajen jugoslovansko in partijsko obarvan govor, poln napadov na slovensko in na hrvaško partijo, ki naj bi bili krivi, da razbijajo Jugoslavijo. V razgovoru s skupino skrajnih nacionalistov, je tudi Pekič ob-jubil zapor za Tudmana, česar v pisanem tekstu ni, je pa lepo registrirano na televizijskem magnetofonskem posnetku, katerega je že zvečer predvajala zagrebška TV.
Po tem do kraja razburljivem dogodku so prišli Benkovci. To je s Srbi dokaj kompaktno naseljeno področje blizu Zadra v Ravnih kotarih.
Hrvaški tisk iz dneva v dan ponavlja kroniko dogodka, ki se je pričel odvijati v benkovškem hotelu v nedeljo. Tudmanova stranka je uradno
Srbski nacionalizem sprožil na Hrvaškem nevarne strasti
prijavila in redno pričela svoj ustanovitveni občni zbor, na katerem se je zbralo nekaj tisoč Hrvatov. Zbor so stalno motili Srbi, ki jih prav tako ni bilo malo. Vjesnik tudi včeraj, že tretjič po vrsti, navaja, da so metali kamenje, jajca, steklenice piva in kričali »Svi živimo v slozi, Slobodane ti pomozi«, »Benkovac je Srbija« in seveda tudi »Smrt Tudmanu«. Ko pa je spregovoril Tud-man, ga je napadel Boško Čubrilovič, ki je potegnil iz žepa pištolo. Straža zbora ga je razorožila, pretepla in mu zlomila nekaj reber. Nato je prišlo do splošnega pretepa. Milica ni takoj posredovala. Sele ko so se stvari do kraja razgrele, so se končno le pojavili miličniki, ki so razdelili pretepajoče se Srbe in Hrvate. Pc uradnem poročilu zadrskega javnega tožilca je bila pištola sol-zilna in ne bi mogla resneje poškodovati prvaka hrvaške nacionalistične stranke, po poročilih stranke, nekaterih očividcev in tiska pa je bila prava, smrtno nevarna.
Atentator je zaprt, v Zadru in okolici pa se strasti niso pomirile, nadaljujejo.se pretepi, nočne straže z lovskimi puškami, cestne patrulje in cestne zapore.
Vsi ti dogodki so samo zunanji odraz vedno bolj napetih odnosov med Srbi in Hrvati. Srbov je v Hrvaški 11 odstotkov, dosedaj so bili odnosi dokaj urejeni, vse pa kaže, da so pod vplivom
Srbije in Miloševičevega novega srbskega kurza do kraja pokvarjeni. Na Hrvaškem se vodi ostra volilna kampanja, saj bodo volitve komaj tri tedne po slovenskih, razmerja sil pa so izredno zapletena in zaostrena, nacionalno vprašanje pa igra odločilno vlogo.
V takem ozračju je že zasedala hrvaška vlada, v tisku in drugod pa so vedno bolj glasne zahteve, da se mitinge »resnice«, »bratstva in jedin-stva« preprosto prepove, kot je to naredila lansko jesen Slovenija. Vzbudila je mnogo prahu, prepoved je bila katalizator in pretveza za srbsko gospodarsko blokado, toda mitingov v Sloveniji ni in s prepovedjo je vsaj skrajna oblika izražanja srbskega nacionalizma dokončno prepreče-
Zagrebška TV posveča temu primeru, raznim poročilom, komentarjem in zasedanjem skoro celoten razpoložljiv prostor osrednjih informativnih oddaj. Isto velja za osrednje dnevnike. Ni več važna Litva, ne združevanje Nemčije, ne jugoslovanska gospodarska reforma, vse na Hrvaškem se vrti okrog Benkovcev.
Po vsej verjetnosti bo do prepovedi res prišlo, o tem govori mnogo vidnih znakov pa tudi Hrvaška tesno sledi Sloveniji in njenim odločnim potezam. Ivica Račan, predsednik »ZKH-Stranke
Jn
rokratskih premena«, se še predobro zav® 0 le nevarnosti, ki jo predstavlja za polibc ^ nerje sil naraščajoči nacionalistični sPoPa,0 :edaj so bili ranjeni in pretepeni, ni pa še h1
'T’1 ______j._ C^V-v ali T-JV-itoL	camO 5
vega. Toda mrtev Srb ali Hrvat je sam0
_ y__i _ X.____Xm otTrari r-i1-1 /~>/-j/-» r-»-\T-Qrn
v U. x	xxxx ------------------ j	•
jšanje časa, če se stvari ne bodo spretne11' Fudi zaradi tega so zanimive ostre polen11 critike hrvaškega tiska na račun policij® ^ stva. Srbov je dobrih enajst odstotkov, t® r V službi notranjih zadev, v sodstvu, v Parn0 in sorodnih aparatih so prisotni v z®3
lil bUlUCllliil up Ul Lili	pi laULIli V —-
em odstotku in imajo pogosto ključne P°
f'rna	rn-vr**-* A*-! r-v1	tn *-V-, I o1 a 1 f Dcl 1 ^
111	iiUUj w p up UJCU IVI j    -	y
To pa odnose še zapleta, Srbi zaupa) ^ to državo, policijo, sodstvo, celotni drža
olitični sistem.	sp
lazmere seveda zaostruje splošni gospod3
žaj, ker je Hrvaška v podobni, nič f113^« kot vsa Jugoslavija. Hrvaško vodstvo.
L, Kot vsa Jugoslavija. nrvasKo vuu . Tjar-radne strukture podpirajo vlado Anteja ^
ča in to delno tudi iz čisto nacionalnih fa^.j
saj je to njih predsednik. Toda samo 111 r. lo kraja dosledno spoštovali odlok o.z0ia-id plač, osovražena Srbija pa je januarja P ovečala kar za 44%. Cene so narasle, P°. j v težavah, izvoz peša in likvidnostna ič manjša kot drugod.	__ v0jil-
sacionalna in politična vprašanja, ost:ra .raia camnania so skratka nonovno skomph
:ampanja so skratka ponovno skompb ni položaj, za katerega pa je značue ^ jg prelom s preteklostjo. Hrvaška pomian^.
dom s preteklostjo. Hrvaška ponu“ ete' nepričakovano in izredno hitro raZ, 0 p3 ega decembra in sedaj vodi k izre v0Jit'
sklicanim resnično demokratičnim na osnovi številnih strank. To pa je z z0r' godba, kateri bomo posvetili dolžno P
BOGO SAMSA
Prisotni številni deželni razstavljalci
Bogata ponudba celovškega GAST
CELOVEC — Gospodarski sejmi imajo za razstavljalce dvojni pomen in vrednost. Na eni strani je čisto upravičena želja, da si razstavljeno blago ogleda čimveč navadnih potrošnikov. Na sejmu videno blago bodo ljudje kasneje kupovali v trgovinah. Na specializiranih sejmih pa so najbolj zaželeni poslovni gostje.
Na celovškem sejmu GAST pričakujejo obe vrsti obiskovalcev. Sejem GAST je specializirani turistično-gostinski sejem. Vsak dan se v velikih halah in ob stojnicah na prostem kreta veliko število ljudi. Razstavljalce, teh je nekaj sto, seveda predvsem zanimajo gostinci. Ti se bodo v pogovoru z uslužbenci v paviljonih pozanimali za nakup opreme, strojev, vina, hrane in podobnega.
Na sejmu najdemo posebno opre-nio za gostišča, hotele in podobne gostinsko-turistične objekte. Oprema le izdelana za sodobne okuse, tu pa lam najdemo vse polno kosov pohiš-Iva v alpskem stilu. Ne manjkajo niti Velike peči, ki so nekoč krasile marsikatero našo domačijo, in ki so v Avstriji še danes zelo v modi.
Velika pozornost velja tudi oddelku, kjer so razstavljeni najsodobnejši stroji za opremo gostinskih kuhinj. Strojev je vsak dan več, tako da v hotelski kuhiniji lahko dela čim manj ljudi.
Veliko blaga razstavljajo velika podjetja, ki ponujajo en groš prehrambe-ho blago gostincem. Marsikdo, ki se ha stvar dobro razume zna povedati, ha je največ tega, kar v avstrijski gostilni dobimo na krožnik, že prej Pripravljenega v veliki tovarni.
Cel paviljon je posvečen avstrijskim vinom. Tu so na ogled in pokušnjo najžlahtnejša vina iz vseh avstrijskih dežel. Če jih pokusiš seveda
ugotoviš, da so ta vina dobra. Slabih ali povprečnih itak ne bi nihče poslal na razstavo. V istem paviljonu sta dva oddelka namenjena razstavi in pokušnji vin iz Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije. Najbolj znana 'podjetja iz Slovenije tu ponujajo svoja vina. Za vina iz FJK je poskrbela Hiša vina iz Vidma. Razstavljena so tudi vina briških vinogradnikov. Ponujajo pa tudi pršut iz San Danieleja ter beneške gubance.
Danes bodo na celovškem sejmu govorili o turizmu na Koroškem. Kot je znano je Koroška zelo bogata turistična dežela. Na vsem njenem podeželju, ob jezerih in v gorah, je veliko majhnih gostišč s kako desetino ležišč vsaka. Gostoljubje pa nam bodo nudili tudi na kmetih, saj je na Koroškem, tako v severnem nemškem delu kot na južnem dvojezičnem območju, več stotin kmetov, ki so v svoji hiši nekaj sob uredili za tujce. Tako gostoljubje, kmečki turizem, prihaja v poštev še zlasti v poletnem času. Cene na kmetih so seveda precej nižje od tistih v gostiščih.
Na celovškem sejmu je čutiti veliko slovenskih besed. Veliko je namreč obiskovalcev iz Slovenije. Videli smo jih. Niso to člani trgovskih delegacij, ki so prišli na kak posvet. V glavnem so to zasebni gostilničarji, ki so prišli na sejmišče pogledati bogato paleto razstavljenih predmetov za opremo gostinskih lokalov. Še zlasti v času, ko na Slovenskem odpirajo zelo veliko novih zasebnih gostiln in ko bolje opremljajo tiste, ki že poslujejo, je za stotine gostincev in trgovcev obisk takega sejma že skoro nekaj obveznega.
(rko)
Čoln »Castorino« začel z raziskovanjem
Severni Jadran pod nadzorom
TRST — Čoln »Castorino« je včeraj začel svoje raziskovalno delo. Odplul je iz Gradeža in začel preučevati zdravstveno stanje morskih voda v severnem Jadranu, katerim ponovno grozi prekomerno cvetenje alg, ki je povzročilo že toliko težav in škode v turističnem in gospodarskem sektorju. Čoln, ki je dosegel tudi Umag je že včeraj opravil prve raziskave in zbral številne vzorce morske vode tako s površine kot iz globine, pri čemer se poslužuje potapljačev. Raziskovalno delo se bo nadaljeval do meseca julija. Vzorce morske vode bo zbiral vsak dan, seveda ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. Pri tem delu bodo sodelovali tudi strokovnjaki z dunajske univerze.
S tem se je torej začelo izvajanje načrta, ki so ga sprejele štiri severnojad-ranske članice delovne skupnosti Alpe-Jadran (Furlanija-Julijska krajina, Venelo, Slovenija in Hrvatska), ki so se sporazumele za skupne načrte za ozdravitev, severnega Jadrana in v ta namen vložile tudi precejšnja finančna sredstva. Po številnih sestankih in besedah je torej zaščita Jadrana prešla v izvršilno fazo, kakšni pa bodo rezultati bomo videli že v nastopajoči turistični sezoni.
Zaskrbljujoče vesti o usodi Doma Mangart
ŽAfiNICE — Planinski dom Man-9&rt je po daljšem premoru lani junija °dprj svoja vrata našim planincem in turistom, pa tudi romarjem, ki so namenjeni na Višarje. Nova upravnika ^ina Rudi Bartaloth in Tonči Sivec ^ poskrbela, da so bila v domu plavljena najnujnejša prenovitvena Qela, ki so bila potrebna za vsaj dostojno delovanje restavracije. Restav-,aciji je bilo potrebno spremeniti ime, j r so drugi lokali v trbiški občini že ^mii isto ime Mangart. Tisti, ki so pr-mtno izbirali ime, bi bili lahko dali C6 kake druge gore, na primer Višar-Lovci, Viš, Montaž ali Ojsternik. L?tda bi katero od navedenih imen ustrezalo namenu.
je^oin Mangart z restavracijo Kristal g Odprt že deset mesecev, kljub neu-sj/mi poletni in zimski sezoni. Gostje (wer prihajajo, vendar je Slovencev je r?ma slovenskih planincev, katerim ggd dom namenjen, izredno malo. Če L di bilo tujcev, bi bili morali objekt jUavno zapreti.
Trs.ridajaj° pa zaskrbljujoče_ vesti iz v6n v ie v natrtu' da se edini slo-Ob t .zamejski planinski dom proda. °star h vesteh ne moremo Kanalčani tavij neprizadeti, kajti spričo zapos-it^nosti, ki smo je deležni s strani Sirske države v odnosu do drugih vSe(, encev v Italiji nam je dragocen Oašp objekt, ki prispeva k utrjevanju skupnosti v Kanalski dolini.
SALVATORE VENOSI
Na Slavniku začeli graditi veliko vremensko opazovalnico
KOZINA — V začetku tega meseca so gradbeniki sežanskega Kraškega zidarja pod vrhom Slavnika začeli pripravljati temelje za novo hidrometeorološko opazovalno, merilno in raziskovalno postajo, ki naj bi začela delovati še to poletje.
Kot nam je povedal Andrej Kranjc s Hidrometeorološkega zavoda Slovenije bodo center opremili s sodobnim, močnim ameriškim meteorološkim radarjem DWSK-88 DPC, vrednim več kot pol milijona dolarjev. Gradnja tega centra je nujno potrebna, saj tega dela Primorske, Krasa in Notranjske hidrometeorologi sedaj še niso pokrivali s sodobnimi napravami. Rezultate opazovanj in merjenj bodo uporabljali za sestavljanje kratkoročnih vremenskih napovedi, za pripravljanje opozoril za kmetijce (škropljenje, delo na poljih...), za posredovanje hidrometeoroloških sporočil za navtike ter za znanstveno-razisko-valno delo, vključno z zbiranjem in obdelavo podatkov o padavinah, vetrovih in podobnem.
Nova vremenska opazovalnica bo imela dve nadstropji s približno 200 kvadratnimi metri uporabne površine. Po besedah Mirana Trontlja z ljubljanskega zavoda se bodo v njej izmenjavale manjše ekipe, kot je bilo predvideno ta-
krat, ko so mislili, da bo na Slavniku skupni jugoslovansko-itali-janski opazovalni vremenski center. Sodelovanje je namreč propadlo zaradi nedorečene strategije obrambe pred točo, ki so jo po novem izpustili iz programa, pa tudi zaradi različnih mnenj, ki so jih imeli italijanski in jugoslovanski strokovnjaki o opremi nove opazovalnice.
Gradnja na priljubljenem izletniškem območju, ki je bilo sedaj vsaj iz urbanističnega vidika še sorazmerno neokrnjeno, je seveda močno razburila ljubitelje najvišjega južnoprimorskega vrha z Obale in od drugod. Razširile so se celo govorice o javnih zahtevah po ustavitvi gradnje in izbiri primernejše lokacije, češ da investitorji in izvajalci za gradnjo niso dobili vseh potrebnih dovoljenj. Tako na Hidrometeorološkem zavodu kot v pristojnih sežanskih občinskih službah (govorili smo z načelnikom inšpekcijskega oddelka Maksom Pavšičem) so nam zagotovili, da so očitki neupravičeni in da gradnja nujno potrebne opazovalnice, za katero so ob največjem možnem upoštevanju naravovarstvenih interesov poiskali najustreznejšo lokacijo, poteka povsem po predpisih.
JANEZ ODAR
Marušič (SDZ) nosilec liste za J. Primorsko
KOPER — Nosilec liste Slovenske demokratične zveze za družbenopolitični zbor slovenske skupščine v volilni enoti za Južno Primorsko je Koprčan dr. Dragan Marušič, profesor in prorektor ljubljanske univerze. Na listi mu sledijo dr. Hubert Požarnik, predsednik SDZ, Jože Kristan, slikar iz Pivke, Franc Uršič, direktor enote INA Trgovina iz Kozine in Viljem Nemec, svetovalec Zavoda za organizacijo poslovanja.
Za družbenopolitične zbore občinskih skupščin je SDZ predložila skupne liste z ostalimi strankami Demosa, le v Ilirski Bistrici nastopa s samostojno občinsko listo SDZ.
Povejmo tudi, da se bodo vidnejši predstavniki Slovenske demokratične zveze predstavili v sredo, 21. marca, ob 19. uri v izolskem kulturnem domu. In sicer: dr. Dimitrij Rupel, dr. Hubert Požarnik, dr. Dragan Marušič, Viljem Nemec, Vladimir Kern, Jadran Luin, Vinko Zalar in neodvisni kandidati Demosa: Mario Car-boni, Rafka Kirn, Marjan Starc ter Danijel Starman.
Nadaljuje se trnova pot koprske založbe Lipa ki še ne pozna svoje usode
KOPER — Po skoraj šestih mesecih, odkar je »izbruhnila« kriza koprske založbe Lipa, rešitve zanjo še ni. Tudi po skupni seji občinskih komitejev za gospodarstvo in družbene dejavnosti se »umiranje na obroke« nadaljuje in trajalo bo vsaj še do prve polovice aprila, ko bo - upajmo - vendarle dorečena jasna odločitev. Ali bo to sklep o stečaju ali kaj drugega, ni moč zapisati. Za nadaljnji obstoj založbe je namreč treba (znova) dopolniti sanacijski program, vanj vnesti konkretne številke o možnostih perspektivnega delovanja in dosledno ločiti njeno kulturno-zgodo-vinsko poslanstvo (edina založba na Primorskem) od zahtev po ekonomskem obnašanju (tudi) založniških hiš.
Na današnji skupni seji so sklenili, da se mora vodstvo založbe najkasneje do 6. aprila z upniki dogovoriti o možnostih poravnave ali odloga plačila obveznosti, ki so konec minulega leta znašale okrog 624 tisoč konvertibilnih dinarjev (gre za osem upnikov iz Primorske, med katerimi je koprska banka s 426 tisoč dinarji največji upnik), dogovoriti pa se je treba tudi o tem, kako poravnati dolg do jugoslovanske avtorske agencije. Le-tej Lipa dolguje - to smo slišali -100.537 DEM. Sanacijski program morajo dopolniti tako, da bo iz njega moč razbrati tudi možnosti bodočega delovanja, obstoja v primeru, da bi se vse stare obveznosti (»uteži preteklosti«) odpisale oziroma poravnale. Tega iz sanacijskega programa zdaj ni moč razbrati.
In če tega ne bo moč opredeliti, če morebitna uspešnost ne bo dovolj kakovostno opredeljena, prikazana, potem bo banka nedvomno zahtevala stečaj. V Lipi morajo ob pomoči drugih čim-prej dobiti tudi komercialista, ki bo pomagal razprodati (precenjene) zaloge, ki jih cenijo 5,2 milijona din, hkrati pa takoj resneje pristopiti k akciji, da bi bile vse primorske občine (soustanoviteljice založbe.
DUŠAN GRČA
Srečanje koprskih krvodajalcev
KOPER Prejšnji petek je bilo v prostorih hotela Triglav v Kopru srečanje krvodajalcev koprske občine, na katerem jim je Rdeči križ Koper podelil priznanja za darovano kri. Ob tej priložnosti so se na povabilo Koprčanov odzvali tudi predstavniki krvodajalcev iz Italije iz Tržiča in Ronk.
Priznanja je prejelo 410 krvodajalcev za pet- in večkrat darovano kri. Lani se je prijavilo toliko krvodajalcev, da so kar 2.445-krat odšli na odvzem krvi. Med koprskimi krvodajalci je tudi mnogo takih, ki so prejeli posebne nagrade od zavarovalnice Croa-tia. Ta zavarovalniška ustanova je z občinskimi organizacijami Rdečega križa na Obali podpisala dogovore o sodelovanju. Tako bo vsako leto sofi-nansirala programe občinskih organizacij in še posebej nagrajevala krvodajalce, ki so največkrat darovali svojo kri. Občinske organizacije RK pa so že sklenile zavarovanja proti nezgodam vseh krvodajalcev.
Priznanja Croatie so prejeli Drago Radišič za 107-krat darovano kri, Ciril Koprivc za 88, Aldo De Basta za 87 in Karlo Forte za 84-krat darovano kri.
Prisotne je pozdravil tudi predsednik SO Koper Raul Šiškovič.
ZORAN VLAJIČ
Zaradi suhega vremena tudi v F-JK več požarov
VIDEM — Suho vreme - v Fur-laniji-Julijski krajini je zadnjič deževalo pred dobrima dvema mesecema - in visoka temperatura (včeraj so namerili 23-24 stopinj) sta botrovala, da je v naši deželi prišlo do številnih požarov, predvsem v goratih predelih v videmski in porde-nonski pokrajini. Med torkom in sredo so požari v Dolini Tra-montina, podrobneje v občinah Frisanco in Tramonti, uničili 400 hektarov gozdov.
Včeraj pa je bilo precej preplaha predvsem v Reziji, kjer je zaradi velikega požara celo obstajala možnost, da bi morali izprazniti Stolbico, do česar pa na srečo ni prišlo. Požari so se razbohotili tudi na področju med Bordanom in Trasaghisom.
Na vseh teh področjih so v stalnem pripravnem stanju in spričo dogodkov delujejo ekipe
gasilcev, gozdne straže in prostovoljcev. Vsega skupaj je v tej obširni akciji zaposlenih nekaj sto oseb. V Dolini Tramontina in na področju Bordana in Trasag-hisa so bili v akciji tudi helikopterji.
Gašenje požarov je zelo težavno. Kot izjavljajo gasilci je to delo močno pogojeno od posebnih sedanjih vremenskih razmer. Dogaja se, da gasilci pogasijo požar, po nekaj urah pa se plameni ponovno razbohotijo, zaradi česar je potrebno začeti znova. Kljub vsemu pa stanje, čeprav zelo težko, še ni dramatično.
Več požarov so v teku včerajšnjega dne našteli tudi na tržaškem Krasu. Med vzroke je treba večkrat našteti tudi nepazljivost tistih, ki se po gozdovih sprehajajo, ali še v njih mudijo zaradi drugih razlogov.
Na zadnji občinski seji pred volitvami
V Dolini odobrili doklado za dvojezično poslovanje
Dolinski občinski svet je na svoji KGS prispevala h gospodarski rasti zadnji seji v tej mandatni dobi (v pet- vsega območja, posebno na kmetij-letju 1985-90 je imel vsega skupaj 43 skem sektorju, ki bi bil lahko deležen sej) odobril tudi odškodnino za dvoje- več finančnih prispevkov s strani de-zičnost, do katere imajo pravico ob- žele in drugih javnih ustanov. Na tor-činski uslužbenci, ki poslujejo v itali- kovi seji je bil govor tudi o ustanovit-janskem in v slovenskem jeziku. V ta vi novega zdravstvenega okraja za po-namen je uprava že vključila 15 mili- trebe dolinskih občanov. Dežela je jonov lir v finančni proračun za teko- mnenja, da bi se morali prebivalci te če leto. Sklep je bil odobren soglasno, občine posluževati uslug zdravstvene v razpravi pa so se oglasili predstavni- ustanove v Miljah, svetovalci pa so
bili mnenja, da ta rešitev ni najboljša in da bi ustvarila občanom precejšnje težave. Od tod tudi zahteva, da bi Občino Dolina vključili v pristojnosti zdravstvenega okraja s sedežem v Na-
Nenavaden poseg karabinjerjev v Domu Anton Ukmar pri Domju
Dolinski župan Edvin Švab je na ponedeljkovi občinski seji poročal tudi o neljubem dogodku, ki se je pred kratkim pripetil pri Domju. Karabinjerji so prejšnji teden na res nenavaden način zastražili dostop v kulturni center Anton Ukmar, kjer so potekale nekatere dejavnosti krajevnega KD Fran Venturini, predvsem pa plesni tečaj. Dva karabinjerja v civilu, ki se nista legitimirala, sta v spremstvu dveh deklet stopila v društvo in zaprosila za vpis v plesni tečaj. Po kasnejši ugotovitvi nekaterih nepravilnosti verjetno davčnega značaja — je dodal Švab — so karabinerji zaslišali vse navzoče in kasneje sestavili tudi daljši zapisnik. Švab je v zvezi s tem neobičajnim in, upajmo, res enkratnim zadržanjem sil javnega reda posegel pri načelniku karabinjerske postaje v Dolini, hkrati pa je zahteval nujni sprejem pri tržaškem prefektu in vladnem komisarju De Feliceju, ki ga je takoj sprejel. -
Sam dr. Eustachio de Felice je pred Švabom izrazil začudenje nad tem dogodkom in napovedal, da bo raziskal vse okoliščine, ki so privedle do tega res nenavadnega početja karabinjerjev, ki je negativno presenetilo predstavnike društva Fran Venturini. Župan je vsekakor v občinskem svetu izrazil mnenje, da gre za povsem nesprejemljivo početje sil javnega reda, ki žal močno spominja na ustrahovalne metode iz preteklih let.
Začudenje in ogorčenje zaradi dogodkov pri Domju je izrazila tudi Zveza slovenskih kulturnih društev.
ki vsen poiiticnm sKupm, Krajše soočanje pa je povzel župan Edvin Švab, ki je ocenil ta sklep predvsem kot odraz politične volje za rešitev tega načelnega vprašanja.
Dolinska skupščina je nato vzela v pretres in odobrila številne sklepe upravnega značaja, ki neposredno zanimajo vso občinsko skupnost. Svetovalci so tako soglasno pooblastili župana in odbor, da po rednem postopku zaprosita prispevke v višini 850 milijonov lir za posodobitev oziroma za gradnjo novega občinskega vodovoda. Odobrili so tudi sklep za gradnjo tretjega odseka srenjske hiše v Gročani in zadnje formalne obveze za razširitev oziroma za posodobitev županstva v Dolini.
Skupščina je znova (tudi tokrat) soglasno postavila zahtevo, da se vse občinsko območje vključi v Kraško gorsko skupnost, medtem ko je trenutno v tem telesu le košček severnega ozemlja občine. O potrebi po vključitvi celotnega dolinskega območja v KGS sta poročala župan in podžupan Pečenik, ki je kot znano tudi predsednik te ustanove. V debato sta posegla tudi načelnik Slovenske skupnosti Sergij Mahnič in komunist Boris Kocjančič. Oba sta poudarila, da bi vključitev vsega občinskega teritorija v
selju sv. Sergija. Na seji je tekla beseda tudi o poslovanju dolinske družinske posvetovalnice, ki se trenutno sooča s hudimi prostorskimi težavami.
Župan Švab je med običajnimi sporočili med drugim poročal o poteku nedavne skupščine Ždruženja italijanskih občin (ANCI) in pozdravil sobotno sklicanje zbora slovenskih izvoljenih predstavnikov, ki bo v Špetru Slo-venov v Benečiji. Poročal je tudi o načrtih pokrajinskega antifašističnega odbora, ki pripravlja proslave 45. obletnice osvoboditve, ter o bližnji tradicionalni pobudi Odprte meje pri Bota-ču.	S. T.
neposredno
po
telefonu
Halo,
Pečenik
PD: Tržaška fede-)racija PSI je pred kratkim na posebnem strokovnem seminarju obravnavala problematiko zaščite slovenske manjšine. Temu prvemu srečanju bodo sledile podobne pobude. Ali je to odraz novega odnosa tržaških voditeljev PSI do manjšinskega vprašanja?
PEČENIK: Mislim, da se glede tega stvari premikajo na boljše, čeprav rešitve niso za vogalom. Tudi med vodilnimi tržaškimi socialisti si vsekakor utira pot zavest, da tudi manjšinsko vprašanje sodi med velika vprašanja na področju civilnih pravic in enakopravnosti, na katerih slonijo načela modernega socializma in moderne demokracije.
PD: Bo ta nova zavest vplivala tudi na vlogo in zlasti na vpliv slovenskih socialistov predvsem v okviru stranke, a tudi v splošnem političnem in družbenem življenju manjšine?
PEČENIK: Tudi na tem področju smo priče pozitivnim premikom. Slovenski socialisti smo si pred časom zadali deželni okvir, tako da smo naš politični delokrog, če ga lahko tako imenujem, razširili na širšo deželno stvarnost, vzpostavili pa smo neposredne stike in odnose tudi z Rimom. Ta izbira se je danes pozitivno obrestovala in hočeš nočeš vplivala tudi na odnose s tržaško federacijo, ki so da-
nes bistveno boljši od včerajšnjih. Na vse to, in torej tudi na zadržanje vodilnih v tržaški PSI pa so močno vplivala tudi dogajanja v sosednji Sloveniji v luči procesov demokratizacije in poti v pluralizem.
PD: Kako vidite razvoj odnosov med tržaško PSI in Listo za Trst?
PEČENIK: Odnosi z melonarskim gibanjem bodo vse težavnejši, tudi zato, ker ne more biti sozvočja med težnjo po odprtosti in širini, ki jo zagovarjamo socialisti, in težnjo po zaprtosti, ozkoglednosti in municipaliz-mu, ki jo zagovarja Lista. To gibanje bo treba prej ali slej odpisati iz tržaškega političnega življenja, saj je povzročilo že preveč škode.
PD: Znotraj tržaške federacije se že nekaj časa bije politična bitka med večino Carboneja in Segheneja in manjšino, ki jo vodita Pittoni in Tersar. Ta komponenta med drugim očita notranji večini, da ne posveča dovolj pozornosti slovenskemu vprašanju. Kaj menite vi o tem ?
PEČENIK: Tudi ta živahna notranja dialektika nesporno dokazuje, da se na manjšinsko vprašanje v tržaški PSI gleda drugače kot doslej. Ponavljam to, kar sem podčrtal v začetku: da pravičnost in enakopravnost sodita med temeljne ideale PSI. Jaz imam tudi pri svojem vsakdanjem delu v upravnih zadevah vedno pred sabo dosledno življenjsko pot Pietra Nen-nija in predvsem Sandra Pertinija.
Britanski prestolonaslednik bo prispel v ponedeljek
Na torkovi seji tržaškega občinskega sveta
Ob obisku princa Charlesa v Trstu kar trije ministri
V ponedeljek se bo - pet let po prvem obisku pri nas in v Italiji sploh - vrnil v naše kraje britanski prestolonaslednik, waleški princ Charles. Medtem ko se je oktobra 1984 udeležil odprtja tretjega akademskega leta Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu, je razlog za njegov tokratni prihod sestanek mednarodnega sveta vseh zavodov združenega sveta. Svet, ki mu predseduje princ Charles, se sestaja vsakih pet let, tokratni sedež njegovega zasedanja pa je - in gotovo ne po naključju - izbral prav on.
Prestolonaslednik bo priletel na letališče v Ronkah v ponedeljek (26. marca) pozno popoldne. Zvečer bo v gledališču Verdi prisluhnil komornemu koncertu znanega Tržaškega tria, nato pa se bo udeležil sprejema, ki ga bo deželna uprava Furlanije-Julijske krajine priredila v njegovo čast. Naslednji dan bo ob 9. uri odprl zasedanje mednarodnega sveta zavodov združenega sveta, ki bo v dvorani tržaške občinske skupščine. Udeležili se ga bodo tudi nekateri ministri za javno šolstvo iz držav, ki gostijo zavode združenega sveta, in predstavniki posameznih državnih komisij za šolstvo.
Nato se bo princ udeležil sprejema v vladni palači na Trgu Unita, popoldne pa bo obiskal devinski zavod, kjer se bo
sestal s profesorji in dijaki, ki obiskujejo letošnje osmo akademsko leto. Popoldne se bo udeležil tudi seje upravnega sveta devinskega Jadranskega zavoda združenega sveta, ki bo v nabrežinskem bregu.
Toliko o programu obiska (ki bo glede na nekatere novosti zadnjega trenutka verjetno doživel še kakšno spremembo), iz katerega pa ne izhaja ves pomen, ki ga bo Charlesov prihod imel tako na vsedržavni kot na mednarodni ravni. Predvsem se bodo zasedanja udeležili predstavniki iz Sovjetske zveze, Albanije, Češkoslovaške, Kitajske, Madžarske, Slovenije in Hrvaške kot tudi ravnatelji italijanskih inštitutov iz Varšave, Beograda, Zagreba, Budimpešte in Prage. Italijo bodo ob prinčevem obisku zastopali kar trije ministri, in sicer minister za zunanje zadeve Gianni De Michelis, za šolstvo Sergio Mattarella in za državne udeležbe Carlo Fracanzani, povrhu pa še predsednik zavoda 1RI Nobili in generalni sekretar Farnesine Bottai. Tolikšna pozornost nedvomno priča o pomenu, ki ga ima naše zemljepisno območje v perspektivi novih in tesnih odnosov z evropskim vzhodom, v njihovem okviru pa ima povezovanje na področju kulture, šolstva in izobraževanja še posebno veliko vlogo.
Vrsto upravnih sklepov je razgibala samo resolucija o gradbeni komisiji
Torkovo zasedanje tržaškega občinskega sveta je bilo sicer bolj tekoče upravne narave, vendar je doživelo tudi nekaj hude krvi v zvezi z občinsko gradbeno komisijo. Sprožil jo je komunistični svetovalec De Rosa, ki je v imenu svoje skupine skupščini predložil resolucijo o tem, kako naj bi v prihodnje preprečili, da bi člani občinske gradbene komisije mešali med seboj svojo javno funkcijo in zasebno poklicno dejavnost.
Gradbena komisija je telo - je rečeno v resoluciji - ki daje obvezna mnenja o novih gradnjah in gradbenih prenovah, skratka o večjih ali manjših delih, ki tako ali drugače vplivajo na zunanjo podobo mesta. V njenih okvirih se kolektivno, med politikom (ki je odbornik za urbanistiko), funkcionarji in izvedenci oblikuje dobra mera javnih usmeritev, predvsem pa je to mesto za nadzor in ga torej ne smejo ka-rakterizirati zmešnjava med vlogami ali interesni konflikti. Zato De Rosa v resoluciji predlaga, naj bi se ob priliki prenove občinske gradbene komisije njeni člani obvezali, da bodo v času svojega mandata opravljali poklicno dejavnost samo na javni in ne tudi na zasebni ravni, pa čeprav bo to zahtevalo od njih določene žrtve.
Župan Richetti, ki je vodil občinsko sejo, je povabil komuniste, naj globlje premislijo o tej zadevi, medtem ko je demokristjan Ambrosi v imenu svoje skupine predlagal, da bi zadevo odložili z namenom, da bi prišli do skupnega dokumenta z isto vsebino. De Rosa pa je vztrajal, tako da je bil župan na koncu prisiljen dati resolucijo na glasovanje. Dokument je bil zavrnjen, saj je proti njemu glasovalo 18 svetovalcev, 15 jih je bilo za, medtem ko se jih je sedem vzdržalo. Zanimivost tega glasovanja pa je bila v tem, da sta se kljub županovi napovedi o nasprotovanju odbora De Rosovemu predlogu, vzdržala odbornika Černuta in Bettio (oba KD), isto pa so storili tudi demokrščanski svetovalci Tripa-ni, Molinari, Viezzoli, Codarin in Mar-zulli, medtem ko je Pangher skupaj s socialistoma Perellijem in Webrom glasoval za resolucijo. Zanjo so poleg komunistov glasovali tudi misovci. Ostanek petstrankarske koalicije se je izrazil proti, prav tako kot tudi svetovalci Liste za Trst z izjemo Camberja, ki se je vzdržal. Komunistični predlog je torej naletel na zanimiv konsenz, kot je včeraj v tiskovni noti ugotovil sam predlagalec, ki je tudi obljubil, da ga bo čimprej znova predstavil.
Župan Richetti je na začetku občinske seje med drugim poročal o izidu dopoldanskega srečanja s predstavniki občinskih uslužbencev, kjer so se stva-
ri vendarle nekoliko premaknile z mrtvega tira in dajejo upati, da bo naposled mogoče priti do kompromisne rešitve. Zainteresirani strani sta se namreč dogovorili za načrt dela, že v soboto pa se bosta ponovno sestali, da bi - po županovih besedah - skušali čim' prej odpraviti nezadovoljstvo, ki se je v zadnjih letih na splošno ustvarilo med občinskimi uslužbenci.
Med pomembnejšimi sklepi torkovega zasedanja naj omenimo odbori' tev novega pravilnika občinske?® podjetja ACEGA in zeleno luč obč>^' ske skupščine za revizijo tarif za vj govske koncesije v tekočem letu. pravilnik zagotavlja podjetju ACEU večjo upravno avtonomijo, hkrati P se bo povečala tudi nadzorna io „ v merjevalna vloga občinske upraY. ji, odnosu do podjetja. Povrhu prav^n0 nalaga upravi podjetja tudi ob?' nce po izravnavi ne samo skupne h1*	'
ampak tudi bilančnih obračun P posameznih sektorjih.	, ,
Občinski svet je naposled od°"^11 sklepe o prenovi poslopja na stare: trgu 4 in Ulice Donota ter o finančni načrtih in posojilih za izredno vzdrz vanje nekaterih občinskih vrtcev.
Novi podpisi proti lokaciji sinhrotrona blizu Bazovice
Prejšnjo nedeljo, ko se je ob krasnem spomladanskem vremenu veliko Tržačanov podalo na sprehod na Kras, so aktivisti Svetovnega sklada za naravo - WWF v neposredni bližini tako imenovanega območja T8 pri Bazovici zbirali podpise proti lokaciji sinhrotrona na tem prelepem delčku našega Krasa. Izletnikom so delili letake z vabilom, naj si ogledajo območje T8 - ki so ga naravovarstveniki poimenovali po Chicu Mendesu - saj bi to utegnila biti zadnja priložnost za obisk tega področja, preden bi ga prekrili s cementom. V letaku WWF je tudi poudarjeno, da je prvotni načrt za gradnjo sinhrotrona predvideval, da bi ga postavili v neposredni bližini Raziskovalnega centra med Padričami in Trebčami ter so navedeni razlogi nasprotovanja bazovski lokaciji svetlobnega pospeševalnika.
Pobuda WWF je naletela na dober odziv, saj so nabrali 125 podpisov pod peticijo, ki zahteva, naj bi sin-hrotron zgradili tam, kjer je bilo prvotno predvideno, se pravi na območju, ki je s krajinskega vidika že močno obubožano.
Novinarja iz Ljubljane gosta torkovega večera Slovenskega kluba
Stiske in radosti ob prvih demokratičnih volitvah
Jana Taškar in Jure Pengov sta v torek v Slovenskem klubu govorila o skorajšnjih volitvah v Republiki Slove-
niji
-oto Magajna)
Slovenski klub je imel v torek v gosteh dva novinarja iz Ljubljane: televizijskega časnikarja Jureta Pengova in urednico dnevnika Delo Jano Taškar, ki sta govorila o »otroških radostih in stiskah ob prvih slovenskih demokratičnih volitvah po 70 letih«. Prireditelji večera so ju povabili z namenom, da bi nekoliko natančneje razložila nov, precej zapleten volilni sistem za bližnje volitve v Sloveniji. Novinarja sta povedala nekaj misli tudi o vlogi javnih občil v tej volilni kampanji ter o svobodi tiska in informiranja.
Jana Taškar je v svojem posegu posredovala občinstvu nekaj "tehničnih" podatkov o najnovejšem volilnem sistemu v Sloveniji. Uvodoma je povedala, da so imena kandidatov po občinah že znana, za republiške kandidate pa bo treba počakati do konca prihodnjega tedna. Kdor se kandidira za mesto predsednika Republike Slovenije, bo moral zbrati 5 tisoč podpornih glasov, za člane predsedstva pa jih je dovolj polovica. Zakon omogoča tudi samokandidiranje (za primer naj omenimo Krambergerja), če seveda kandidat zbere dovolj podpisov. Trenutno je v Sloveniji v teku ugotavljanje zakonitosti vseh kandidatur. Taškarjeva je opozorila, da ne sme nihče kandidirati za dve mesti hkrati.
Prvič bodo prebivalci Slovenije stopili na volišča 8. aprila, ko bodo volili poslance dveh zborov republiškega parlamenta, 12. aprila pa bo izglasovana še tretja zbornica. Proti koncu meseca
bodo na vrsti občinske volitve. Slovenija bo deljena na 14 volilnih enot. Zanimivo je, da ia ko državljan voli za neko strankarsko listo, la. je pa izreče preferenco različnim osebam, .tuCj}aii-so te kandidati različnih strank ali skupin. hat9 janska in madžarska narodnostna skupnost po zakonu zagotovljena po tri mesta v n°keIri republiškem parlamentu Slovenije (v vsa ajce zboru bo torej sedel po en predstavnik v
manjšine).	■inin1*
Jure Pengov je prisotne seznanil s števi _ težavami ljubljanske RTV v tem vročem Pre. lilnem obdobju. Odločiti se je bilo treba, , voditi to volilno kampanjo, kako razporediti k didate in stranke itd. Skratka, odločitve so v, malenkosti, ki so za televizij državah	^=Tnnume _.,
težke tudi
demokratičnih državah povsem samoume^.j. Publika je doslej zelo pozorno sledila vsem , nim tribunam po RTV Ljubljana in celo zatl v je la, naj nekatere oddaje ponovijo. Jure Peng .a poudaril, da se je ljubljanska televizijska p° 0, pri svojem delu zgledovala po "zahodnih P.ja gramih, predvsem italijanskih. Strogo Pa JevSeli
upoštevana absolutna enakopravnost
strank. Novinar je govoril tudi o.Prc?9ra?11 iL bo' političnih ali apolitičnih grupacij, ki se bo ^ rile za glasove na bližnjih volitvah. Prizna re so si vse te skupine v bistvu zelo Pod°.?.nejn po' doslej še niso prišle na dan velike razlike lemike med njimi, (hj)
Na torkovi občinski seji
V Nabrežini odobrili konvencijo za Sesljan
Intervju z direktorjem deželnega gozdnega nadzorništva
Arh. Barocchi: Največ požarov povzroči človekova nemarnost
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v torek ponoči odobril urbanistično konvencijo med Občino in družbo Fintour za turistični razvoj Mesijanskega zaliva. Dokument so podprli predstavniki Slovenske skupnosti, KD, PSI in neodvisni odbornik Tuta, proti so se opredelili Komunisti, neodvisni levičar Vocci J® pred glasovanjem zapustil sejno dvorano, odsotna pa sta bila zeleni Certo in misovec Ouadracci. Kon-Vencija dejansko prižiga zeleno luč gradnje v Sesljanskem zalivu, Kjer pa se sedaj soočajo z nereše-dim vprašanjem ureditve pristaniš-ta- Ta kočljiv problem, ki ga ne gre Podcenjevati, bi utegnil močno pre-Kfižati račune in načrte Cardarelli-Jdve družbe.
Župan Brezigar je v izjavi za tisk Mrazil zadovoljstvo, da je občinski svet odobril to konvencijo pred za-Padom petletnega mandata skup-sčine, tako da bo imela nova upra-Va na razpolago pomembno urba-distično sredstvo za nadzorstvo nad dačrtovanim razvojem zaliva. Kon-Vencija predstavlja po županovem brnenju tudi jamstvo za občane, ki bodo imeli prost dostop v zaliv, do Parkirišč in predvsem do morja. Kfezigar ob tem dodaja, da odobre-bi dokument demantira mnenja ',seh, ki trdijo, da je uprava popus-iila pred zahtevami lastnikov zali-Va> nasprotno predstavlja jamstvo Proti nevarnosti privatizacije tega Področja. Komunista Širca in De-Pangher pa sta med razpravo zago-J^rjala prav nasprotna stališča. Kled drugim je KPI postavila v ospredje tudi dejstvo, da Cardarel-‘rjeva družba sploh še ni formalni Jastnik zaliva, sama konvencija pa 1® tudi formalno in pravno gledano
zelo šibek in nejasen dokument, ki ne daje nobenih jamstev, da bo lahko javnost prosto izkoriščala usluge v zalivu. Noedvisni levičar Vocci, ki je bil izvoljen na listi KPI, je kot rečeno pred glasovanjem zapustil sejno dvorano. Svojo potezo je utemeljil z razlago, »da se ne čuti, da bi glasoval za konvencijo ali proti njej«.
Konvencija je bila torej odobrena, popolnoma nerešeno pa ostaja sedaj vprašanje načrtovane ureditve pristana, za katerega je Občina oblikovala ustrezni podrobnostni načrt. Včeraj smo dobili v roke odlok tržaškega pristaniškega poveljstva, ki izraža popolno odklonilno mnenje o preureditvi sesljanskega pristanišča, za katero se ogreva družba Finsepol. Pristaniško poveljstvo je mnenja, da ni razlogov za urbanistične spremembe sedanjega pristanišča, kot tudi ni razlogov za spremembe pri njegovem upravljanju. Ta ustanova, ki sodi med pristojnosti ministrstva za trgovinsko mornarico, je ob tem seveda izrazila tudi negativno mnenje o občinskem podrobnostnem načrtu s pripombo, da bi tovrstna ureditev pristanišča ne odgovarjala splošnim interesom, ki morajo biti vodilo za poslovanje javnih ustanov. Poveljstvo torej pravi, da bi moralo pristanišče v Sesljanju ostati takšno, kakršno je danes, vse načrtovane spremembe pa bi bile odveč, če že ne škodljive. Ni izključeno, da bo prišlo pri tem do hudega spora med ministrstvom za trgovinsko mornarico in deželno upravo, ki kot znano podpira urbanistične spremembe v pristanišču.
S. T.
V teh dnevih hude suše pestijo Kras številni požari. Skorajda ne mine dan, da ne bi gozdni čuvaji, gasilci in prostovoljci ne drveli s terenskimi vozili in avtocisternami po kraških cestah in kolovozih. Dela imajo na pretek, saj je v naši deželi prav Kras tisti kraj, kjer je največ požarov. O požarih, njihovih vzrokih in posledicah smo se včeraj pogovorili z arhitektom Robertom Ba-rocchijem, direktorjem deželnega gozdnega nadzorništva.
PD: Kje je resnica glede nastajanja gozdnih požarov? Ali gre za podtikanje ognja, ali pa tudi za samovžige?
Barocchi: Samovžig je izjemno redek pojav. Gozd lahko prične goreti, če strela zažge drevo, vendar je to neobičajen pojav. Malo verjamem tudi v to, da imajo lahko drobci steklenice efekt povečevalnega stekla in da zažgejo suho travo. Največ požarov povzročijo ljudje zaradi malomarnosti ali pa po nesreči. Dogodi se tudi, da kdo hote povzroči požar, vendar so tudi to zelo redki primeri. Največkrat zakrivita požar nepazljivost in nesreča. Pred nedavnim so na primer delavci varili cevi, iskre so padle na travo in povzročile požar.
PD: Kaj pa storite za prevencijo požarov?	. .-
Barocchi: V sušnih dneh je dovolj malenkost, da pride do požara. Povzroči ga lahko cigaretni ogorek, ali pa tudi avtomobil, ki se približa travi. Povsod smo razobesili letake, s katerimi opozarjamo na nevarnost požarov in kjer so jasno zapisane nekatere prepovedi. Prepovedano je na primer kuriti ognje. Glede tega moram opozoriti, da mora vsakdo, ki želi v naravi zakuriti ogenj, vprašati za dovoljenje gozdne čuvaje, v sušnih dneh pa smo zelo strogi pri izdajanju dovoljenj.
Zagotovilo odbornika Brancatija
Okrepili bodo službe za alkohologijo
Včerajšnji skupščini deželnega sveta, ki je med drugim razpravljala tudi o deželnem zdravstvenem načrtu, je prisostvovala skupina predstavnikov klu-. hov alkoholikov na zdravljenju, tržaške Službe za alkohologijo in drugih organizacij, ki se borijo proti alkoholizmu. Njihov pritisk — ki se je sicer že odrazil krajevnih sredstvih javnega obveščanja — je obrobil sadove, saj jim je na krajšem srečanju deželni Zbornik za zdravstvo Brancati zagotovil, da Dežela Načrtuje okrepitev vseh oddelkov za alkohologijo.
Brancati je pri tem ugotovil, da so te službe že krepko prešle eksperimentalno fazo in da jim je treba huditi pogoje za nadaljne delovanje. Poleg okrepitve “levila zdravstvenega osebja in jamstva, da ne gre za ^kčasno delo, je Brancati omenil tudi potrebo, da se 4 tem področju odpravi dosednjo razpršitev pristoj-jj°sli in okrepi teritorialne službe. Odbornik je nada-1® pripomnil, da se bo z vprašanjem ukvarjala komi-.da za zdravstvo, ki se bo sestala prihodnji teden, ko s,° nted drugim vzela v pretres peticijo proti ukinitvi > užb za alkohologijo, ki jo je v deželi podpisalo več 2°1 84 tisoč oseb. Glede tržaške situacije je Brancati a9otovil, da se bo zanjo zavzel v trenutku, ko mu bo 0^aška KZE poverila to nalogo. Kot smo že pisali, je Vnstoi tržaške Službe za alkohologijo pod velikim fPiašajem, saj bo v prihodnjih tednih bivša bolnišni-
jJ prešla pod občinsko upravo, ki pa ima v pristoj-slr le socialno plat bolezni.
g Gregoretti (katere sekcija je Služba za alkohologi-ho:
ab f.re.dstavniKi kluba alkoholikov, ki so na poti za bip hiranje, so Brancatija opozorili, da se njihov pro-a|i rp da rešiti le v skupini sebi enakih, in da je zato Pos 0lizem treba ločiti od narkomanije, iz katere se arheznik lahko reši predvsem na osebni ravni.
Zrasla naj bi na območju bivše Aguile
V Trstu kmalu velika rezervoarja propana?
Deželni svetovalci Wehrefennig (Zelena lista), Viezzi (KPI) in Cavallo (Zeleni mavrice) so naslovili na deželni odbor vprašanje o tem, ali je res, da nameravajo v Trstu zgraditi dve ogromni "bombi" in zahtevali takojšen odgovor.
Bombi seveda nista raketi z atomsko konico, ampak, kot je poročal dnevnik Corriere di Pordenone, velika podzemeljska rezervoarja plina propana, ki naj bi ju zgradili v Miljah na prostoru bivše rafinerije Aguila. Načrt za prvi rezervoar je predstavila družba Monteshell, ki je last Raula Gardinija, načrt za drugega pa družba Seastock.
Omenjeni svetovalci opozarjajo, da zakon uvršča rezervoarje plina propana med tiste industrijske obrate, ki pomenijo veliko nevarnost. Podpisniki vprašanja pravijo, da so prav taki rezervoarij povzročili vrsto nesreč in še posebej omenjajo katastrofo v Mehiki, ki je pred leti terjala skoraj tisoč življenj. Takrat so eksplodirali rezervoarji plina in eksplozija je bila tako silovita, da je opustošila kraje, ki so bili oddaljeni tudi nekaj kilometrov.
Deželni svetovalci treh strank nadalje opozarjajo, da nihče več ne gradi podobnih rezervoarjev v bližini obljudenih krajev, ali pa blizu skladišč, kjer hranijo vnetljive snovi. Področje med Miljami in Trstom je seveda obljudeno, predvidevajo pa tudi gradnjo velikega skladišča petroleja in terminal velikega naftovoda.
Podpisniki vprašanja navajajo dejstvo, da je v Genovi občinska uprava prepovedala graditi navaden terminal propana. V Trstu pa, kjer so pogoji podobni tistim v Genovi, so oblasti izrazile glede načrtov svoje odobravanje. VVehren-fennig, Viezzi in Cavallo sprašujeta nadalje, ali je res, da je deželni odbor namenil za uresničitev načrta večje vsote denarja. Vsekakor gre za vprašanje, ki bo burilo duhove širše javnosti in ne samo naravovarstvenikov.
Roberto Barocchi
Prepovedano se je tudi voziti z avtomobilom po poljskih poteh, prav tako je prepovedana vožnja po poljih s terenskimi vozili. Vedeti moramo, da je Kras v naši deželi najbolj nevarno področje za požare.
PD: Kakšno škodo pa so povzročili požari?
Barocchi: Ponavadi požari na Krasu ne povzročijo veliko škode, saj zgori predvsem podrast, to je trava in grmičevje. Med požarom, ki je bil pred dnevi pri bazoviški fojbi, so zgoreli tudi mladi borovci, v takih primerih govorimo seveda o škodi. Čudno se sliši, vendar je lahko požar tudi "koristen", seveda če je omejen in če za-
žge le podrast. Škoda lahko nastane pri gozdnih nasadih, vendar moram pripomniti, da so na Krasu omenjeni nasadi večinoma stari in da so drevesa že tako velika, da jim ogenj navadno ne pride do živega. Odprejo se rane, ki pa se v večini primerov zacelijo. Problem zase je seveda dejstvo, da je Kras gosto naseljen in da so požari tudi zato nevarni.
PD: Kako pa gozdno nadzorništvo poseže, ko gori?
Barocchi: Zakon določa, da moramo mi paziti na požare in po potrebi poseči. Seveda to tudi delamo in ko gori, posežemo z razpoložljivimi močmi. Pri tem nam lahko pomagajo prostovoljci, vendar je jasno, da ne morejo prostovoljci priti na kraj požara vedno in predvsem ne dovolj hitro. V primeru večjih požarov seveda obvestimo gasilce, ki razpolagajo z velikimi avtocisternami.
PD: Na Krasu so pred nedavnim postavili tudi dva večja rezervoarja za vodo.
Barocchi: Rezervoarja so postavili med vajami alpincev za civilno zaščito. Seveda sta dva rezervoarja premalo, poleg tega so takšni rezervoarji koristni predvsem za helikopterje. V naših krajih, kjer je morje blizu, potrebujemo predvsem avtocisterne. Prav med požarom pri Bazovici je posegel tudi helikopter. Vodo so pripeljali z avto-cisterno gasilcev in s posebnimi črpalkami napolnili helikopterjev rezervoar. Takšen sistem je za Kras najprimernejši.
Ko smo se arh. Barocchiju zahvalili za intervju, nas je ponovno opozoril na to, da je treba ljudi prepričati, da so v naravi pazljivi, saj zahtevajo požari poleg vsega veliko dela in energij. (am)
Slovensko javnost v Italiji VABIMO
na javno razpravo s kandidatom za predsednika Republike Slovenije
dr. JOŽETOM PUČNIKOM
SLOVENIJA IN SLOVENCI V ITALIJI V 90. LETIH
ki bo v Kulturnem domu v Trstu v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30
SLORI
Zavarovalne agencije bodo zaradi protesta agentov do četrtka zaprte
Zavarovalne agencije bodo od jutri do prihodnjega četrtka, 29. t.m., zaprte za javnost. Tako je sklenil vsedržavni sindikat zavarovalnih agentov SNA, in sicer v epilog hudega spora z združenjem zavarovalnih podjetij ANIA glede načina dojemanja italijanskega tržišča v pogojih sprememb, ki jih bo sprožilo odprtje meja znotraj Evropske skupnosti.
Poleg ekonomskih in normativnih zahtev zavarovalnih agentov - beremo v tiskovni noti sindikata SNA - je razlog za ta konflikt predvsem v njihovi bojazni, da bodo omenjene spremembe težko prizadele odjemalce. S protestnim zaprtjem agencij in raznimi manifestacijami, uperjenimi proti »vladni oblasti«, nameravajo agenti med drugim opozoriti javnost tudi na tveganja, katerim bodo odjemalci podvrženi v primeru, če vlada ne bo z vso odgovornostjo in čimprej sprejela ukrepe za prepotrebno preureditev zavarovalnega tržišča. Povrhu pa agenti obtožujejo tudi zavarovalna podjetja zaradi zamud pri izplačevanju odškodnin, nejasnosti zavarovalnih polic in drugih nekorektnosti.
Manifestacija društva Edinost °b dnevu manjšinskih jezikov
iszfk eta ih tahovljeno društvo Edinost je priredilo včeraj pred sedežem deželn ^ico v Evr*19*0 Prec* prefekturo manifestacijo v počastitev dneva manjšinsk preriVehiU j.0?6, Manifestanti so poleg zastav razobesili tudi napise proti Macc ^čijj clhik5";0IisKemu osnutku za zaščito slovenske manjšine ter proti naduto: l^htrč? deželnega sveta ob nedavnem obisku predsednika slovenske sku
beri vierai!na sliki ’ foto Magajna).
Seha vr> ni° manifestacijo pa je želelo društvo Edinost opozoriti tudi i Pfašanja nemške in furlanske manjšine v naši deželi.
Tudi Trst uvrstiti v seznam najbolj onesnaženih mest
Pokrajinska tajništva sindikalnih federacij CGIL, CISL in UIL so naslovila na vsedržavna tajništva pismo, v katerem jih sprašujejo za posredovanje, da bi vlada dopolnila zakonski osnutek o mestih in velemestih, ki imajo velike probleme z onesnaževanjem in mobilnostjo. Sindikati zahtevajo, da bi v seznam mest, ki jih bodo morali analizirati, vključili tudi Trst. Prav naše mesto je med tistimi, kjer je prebivalstvo dokaj gosto naseljeno. Poleg tega, pravijo sindikati, so v Trstu izvedli že vrsto analiz o onesnaženju zraka in okolja. Vrsta drugih raziskav je dokazala, da ima Trst veliko problemov, ki so tipična za velemesta.
Poleg tega pa sindikati opozarjajo na posebno lego našega mesta ob meji, na prisotnost dveh narodnih skupnosti (slovenske in italijanske), na dejstvo, da deluje v njem več pomembnih znanstvenih centrov in da je v načrtu gradnja sinhrotrona. Poleg vsega tega omenjajo pristanišče in pristaniško prosto cono. Vse te značilnosti bi morale prepričati vlado, da uvrsti Trst med mesta, ki potrebujejo posebne posege na področju zaščite okolja in mobilnosti (že sam promet je v Trstu kaotičen in povzroča nemajhne težave.)
Vrsta težav in posebnosti pa zasledimo tudi v bližnji okolici.- Sindikati opozarjajo na velike posege, kot je na primer gradnja novih cestnih povezav. Ob tem pa je v načrtu tudi kraški park, gre torej za dve antitetični stvarnosti, ki jih bo treba vskladiti. Velik prometni dotok povzroča akustično in drugačno onesnaževanje, vprašanje mobilnosti pa bo vedno večje in bo ogrožalo planoto in mesto. Sam kraški park očitno ne bo mogel vsega tega rešiti, saj izpušni plini in ropot ne poznajo mej. Sindikati nazadnje opozarjajo, da ima prav Trst pomembno vlogo pri reševanju velikega vprašanja onesnaženega morja.
Za posledicami okužbe z aidsom
V	bolnici pri Madgaleni umrla 29-letna Afričanka
V	bolnišnici pri Magdaleni je za neozdravljivimi posledicami okužbe z virusom aidsa umrla predvčerajšnjim ob
7.30	Yoyce Bwanyali Phiri, 29-letna Afričanka iz Malavija. Pokopali so jo že včeraj popoldne v kraju Pozzecco blizu Bertiola v Furlaniji, kjer je živela z družino Feliceja Moset-tija, mladega delavca, s katerim se je spoznala, ko je delal v Afriki. Prvi znaki bolezni so se pojavili pred tremi leti, kmalu potem, ko se je preselila v Italijo. Med dolgotrajno agonijo so jo zdravili v Palmanovi, v onkološkem centru v Avianu in slednjič v bolnišnici pri Magdaleni, kjer je deželno središče za aids. Sem je prispela pred štirimi dnevi, ko ji praktično ni bilo več pomoči.
Yoyce Bwanyali je prihajala iz dežele Malavi, kjer je aids izredno razširjen, tudi zato, ker ni prave zdravniške oskrbe in prevencije. V takih, velikokrat povsem negihijen-skih okoliščinah, se aids širi ne le s spolnimi odnosi, ampak tudi preko krvi.
V	bolnišnici pri Magdaleni se na oddelku za obolele za aidsom zdravi trenutno pet oseb. Po neuradnih podatkih naj bi to bolezen imelo v naši deželi okrog dvajset ljudi, kar je v primerjavi z drugimi deželami dokaj malo.
■ Obmejna policija je včeraj zgodaj zjutraj prijela družino jugoslovanskih državljanov, ki so pri Gropadi ilegalno prešli mejo. Od petih sta oče in mati imela osebno izkaznico, trije mladoletni otroci pa so bili brez dokumentov. Na železniškem prehodu na Opčinah pa so malo pozneje prijeli še štiri Egipčane, ki so imeli potne liste, a ne vstopnih vizumov. Vse so izročili jugoslovanskim oblastem.
Konec marca zapade rok za vpisovanje otrok v kolonije
Že več desetletij organizirajo slovenske dobrodelne ustanove počitniške kolonije za otroke od S do 16 let iz tržaške in goriške pokrajine. Doslej je te kolonije finansirala Dežela, letos bodo za to morale poskrbeti Pokrajine. Starši bodo^ dodali le skromen •prispevek. Čas za vpisovanje je samo do konca marca. Pazite, da ne zamudite tega roka! Vpisujejo šolske oz. občinske zdravniške asistentke. V poštev prideta gorska kolonija Slovenske Vin-cencijeve konference v Comeg-liansu ter kolonija Slokada v Dragi, od koder se vozijo tudi na kopanje k morju.
Za pojasnila se lahko obrnete v Trstu za Drago na tel. št. 226117, za Comeglians na tel. št. 43194 ali 764288. Na Goriškem dobite pojasnila na tel. št. 530924.
Pismo uredništvu
Zahvala Župnijske skupnosti Ricmanje
Spoštovani g. urednik!
Ko te dni naša župnijska skupnost v Ricmanjih praznuje svojega zavetnika sv. Jožefa, dovolite, da se Vam prijazno zahvalimo za vse, kar je Vaš list pisal prejšnje tedne o naši cerkvi in o njeni zgodovini, zlasti pa o zadnjih obnovitvenih delih, ki trajajo že nekaj let in še niso zaključena.
Hvaležni Vam bomo, če boste tudi v bodoče z naklonjenostjo sledili našemu delovanju in prizadevanju, da ohranimo bogato dediščino vere in kulture naših prednikov ter jo posredujemo tudi bodočim rodovom.
Dovolite, prosim, da se v tej priliki potom Vašega lista toplo zahvalimo vsem dosedanjih dobrotnikom s prošnjo, da bi nam ostali naklonjeni še v bodoče, ko bomo potrebovali vsestransko pomoč vse naše skupnosti, da ohranimo to naše edinstveno svetišče sv. Jožefa na Tržaškem. Zahvala tudi vsem podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali pri obnovi naše cerkve.
Vsem kličemo: Dobrodošli v naši obnovljeni cerkvi!
Župnijska skupnost Ricmanje
gledališča
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Nocoj ob 20. uri (red L) ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spi-ros Argiris, režija Frank Bernd Gott-schalk.
Ponovitve si bodo sledile 25., 27. in 29. marca ter 1., 3. in 5. aprila.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo skupina Panda Pro-duction predstavila THE ROCKY HOR-ROR SHOW Richarda 0'Briena. Režija Vivyan Ellacott. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Ponovitve do 25. t. m.
Od 28. t. m. do 8. aprila bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine uprizorilo LO ZOO Dl VETRO Tenneseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - GRISTALLO
Danes ob 10. uri se bo lutkovna skupina I Piccoli di Podrecca predstavila z delom Furia Bordona IL VIAGGIO IN-CANTATO. Izvirno glasbo je napisal Angelo Branduardi. Režija Francesco Macedonio.
Ponovitve do 27. t. m.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev Trst
organizira 4. aprila 1990 izlet po Istri od Hrastovelj do Vodnjana z ogledom znamenitosti notranje Istre. Vpisovanje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 27. t. m. od 9. do 10. ure
Sindikat upokojencev SPI CGIL od Domja organizira v soboto, 24. t. m., izlet v Beneško Slovenijo. Ogledali si bomo Čedad, Špeter Slovenov in Podbonesec. Po kosilu nam bo za ples zaigral Beneški trio. Vpisovanje na tel. št. 228597.
Sekcija KPI Repentabor obvešča vse udeležence izleta v Prago, da bo jutri, 23. t. m., ob 20.30 organizacijski sestanek v Bubničevem domu. S seboj prinesite potni list, dve sliki ter plačilo. Za vse informacije tel. na št. 327429.
SPDT prireja izlet ob priliki zimskega vzpona na Porezen. Odhod z avtomobili v nedeljo, 25. t. m., ob 6. uri izpred sodne palače v Trstu in ob 6.15 s trga v Seslja-nu. Pot bo vodila po Soški dolini v Baško grapo do Petrovega brda, odkoder je 2 uri in pol hoje na vrh Porezna. Pojasnila daje vodja izleta Aleksij Civardi, tel. 415336.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
sklicuje
jutri, 23. marca 1990, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (UL sv. Frančiška 20, 2. nadstropje)
36. REDNI OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom:
1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev verifikacijske in volilne komisije; 3. spremembe statuta; 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika; 5. poročila načelnikov mladinskega, alpinističnega, smučarskega m jamarskega odseka, odgovornega za predavanja in odgovornega za markiranje; 6. pozdrav gostov in razprava; 7. poročilo nadzornega odbora in razreš-nica; 8. volitve novega odbora. Vabljeni!
Priporočamo točnost. Spremembe statuta so na vpogled vsem čalanom (še jutri) v društvenih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20/III. v uradnih urah.
razstave
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je do 29. t. m. odprta razstava Federica RIGHIJA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 6.
aprila na ogled razstava slikarja Edoarda DEVETTE.
V	galeriji Juliefs Room, Ul. della Guardia 16, je do 31. t. m. na ogled razstava slikarja GIANNIJA MANTOVANI-JA. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18.00 do 20.00.
V	galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Sklad Mitje Čuka vabi na ogled razstave^ ADALBERT ŽVAB - OTROKOM V TEŽAVAH, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 - Trst.
V	občinski galeriji na Trgu Unitž je
na ogled do 1. aprila razstava slikarja CARMELA NINA TROVATA. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, , ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled razstava skulptur in slik, ki jo je pripravil krožek Jacgues Maritain v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
razna obvestila
Združenje jusarskih upravičencev iz Bazovice vabi vaščane na SREČANJE jutri, 23. t. m., v Bazovskem domu, da se pogovorimo o vaških problemih.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja POKUŠNJO VINA IN DOMAČEGA KRUHA, zato vabi pridelovalce, da pripravijo vzorce. Datum pokušnje bomo sporočili v naslednjih dneh.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 22. marca 1990
LEA
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 18.19 - Dolžina dneva 12.14 - Luna vzide ob 3.54 in zatone ob 13.09.
Jutri, PETEK, 23. marca 1990
SVOBODAN
PLIMOVANJE DANES: ob 1.27 najnižja -8 cm, ob 6.38 najvišja 20 cm, ob 13.09 najnižja -41 cm, ob 19.52 najvišja 36
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,8 stopinje, zračni tlak 1025,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mariaeugenia Pappa-lardo, Manuel Divis, Giovanni Vanhella, Tommaso Anghelone, Caterina Perini, Luca Zampa, Alberto Ferraro, Matteo Crocetti, Matteo Hrovatin.
UMRLI SO: 74-letni Roberto Cian, 72-letni Alfonso Minorini, 84-letni Carlo Pe-riatti, 24-letni Alessandro Baissero, 65-letna Silvana Bertoni vd. Romagnoli, 67-letni Giusto Nussdorfer.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 ( Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVIČA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-mrski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Zavije).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BAZOVICA (TEL. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 22. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
KD Fran Venturini priredi KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vljudno vabljeni!
Slovenski kulturni klub prireja v soboto, 24. t. m„ SREČANJE Z MLADIMI PREDSTAVNIKI KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Slovenije. Z njimi se bomo pogovarjali o politični situaciji v Sloveniji, o aprilskih volitvah in o njihovih prvih izkušnjah v svobodnem političnem delovanju. Začetek ob 18.30.
KD Primorsko vabi v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkolje na ogled Linhartove veseloigre ŽUPANOVA MICKA. Uprizorijo jo člani dramske skupine KD Domovina iz Ospa v domačem narečju.
Uprava občine Dolina sporoča, da bo 34. OBČINSKA RAZSTAVA VIN od 5. do 8. maja 1990 v sklopu tradicionalne Majence v Dolini in vabi vinogradnike, da se prijavijo na razstavo do 24. t. m. Prijave sprejema občinsko tajništvo od 9. do 12. ure, tudi po tel. na št. 228110, 228127 in 228392.
Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom v Trstu prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 12. do 18. leta. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
SKD Tabor - Opčine sklicuje v torek, 27. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 22. REDNI OBČNI ZBOR.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel Ziirker Kammerorkester -Antonio Meneses.
__________prispevki______________
V	počastitev spomina dragega prijatelja Borisa darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za TPK Sirena.
Ob 3. obletnici smrti Borisa Košute darujejo Jadranka, Erika in Tanja 50.000 lir za Dijaški dom S. Kosovel in 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Rezino mamo Nežiko Tomšič daruje Olga Ban 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na pok. Marijo Škabar vd. Križman daruje Lojzka Guštin s Konto-vela 10.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Križman daruje družina Šuc (Repen) 20.000 lir za odkup sedeža Sklad Mitja Čuk.
Za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk daruje družina Lokatos 200.000 lir.
V nedeljo, 25. t. m., bo gost KD Kraški dom KVINTET HARMONIK GM s Pro-seka-Kontovela. Prireditev bo ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. Vabljeni!
SKD Slavec prireja "po izrednem uspehu" v nedeljo, 25. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih PONOVITEV ZAKLJUČNEGA VEČERA Ric-manjskega tedna z nastopom domačih skupin, združenega MePZ Slavec - Slovenec, ki ga vodi Ivo Lešnik, in dramske skupine z veseloigro Pariz je pač Pariz v režiji D. Gorupa.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 21.45 Legami!, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso.
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Valmont, r. Miloš Forman, i. Colin Firth.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Una mog-lie da sballo, □□
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Crimini e mis-fatti, r. in i. Woody Allen.
EDEN - 15.30, 22.00 La moglie... gli uc-celli, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □
LUMIERE - 16.30, 22.00 E' stala via, r. Peter Hall, i. James Fox, Peggy As-hcroft, Geraldine James.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Mistery Train, r. Jim Jarmush.
RADIO - 15.30, 21.30 Ogni volta di piu allo zoo, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
čestitke
Naši dragi noni MARICI, ki praznuje danes v Križu okroglih 70 let, želijo vse najboljše njeni najdražji.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
- ODSEK ZA ZGODOVINO -TRŽAŠKA KNJIGARNA
Vabimo Vas na predstavitev knjige
Domače obrti na slovenskem
Trst, Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20 jutri, 23. t. m., ob 18. uri
O knjigi bo spregovoril avtor
JANEZ BOGATAJ
Ul. sv. Frančiška 20
in Tržaška knjigarna Vas vabita danes, 22. t. m., ob 18. uri
na otvoritev razstave
SATIRIČNIH RISB ANDREJA NOVAKA IN PREDSTAVITEV KNJIGE Z MOJEGA OKNA
Knjigo in razstavo bosta predstavila Jože Hudeček in Ivan Sedej
Darujte v sklad
Mitje Čuka
tržno obvestilo ■
LASJE
Iz Združenih držav nova analitična metoda za ohranitev tvojih las...
. in ne samo to!
M I N ERALOGRAM
Znano je, da se zdravnik na splošno poslužuje različnih laboratorijskih analiz krvi, urina in drugega, da bi tako prišel do diagnoze. Test, ki se sedaj hitro uveljavlja zahvaljujoč svoji učinkovitosti, pa je tisti, ki temelji na analizi las.
Analiza las nam namreč omogoča, da lahko s pomočjo spektrofotometra na jedrsko absorbcijo, povezanega z vrsto računalnikov, ocenimo natančne tkivne in torej celične vrednosti organskih mineralov.
Izvidi vzorcev krvi vsebujejo mnogo več spremenljivk, ki lahko izkrivijo rezultat. Prehodni dejavniki, kakršni so čustveno vzburjenje, zdravljenje, ura dneva ali pa svojevrsten obrok hrane lahko namreč povzročijo velike variacije v krvnih in urinskih testih, medtem ko ne vplivajo na lase.
Druga pomembna razlika je naslednja: krvni testi nas seznanjajo s tem, kar kroži v našem telesu, in nam torej odkrivajo koncentracije in vrednosti snovi, ki so zunaj celic. Urinski testi nam lahko dajo informacije glede snovi, ki jih organizem izloča. Lasje pa nam za razliko omogočajo dobiti tako sliko, kakršno dosežemo s pomočjo celične biopsije, ki se nanaša na prehrambene rezerve, uskladiščene v organizmu. To pa bolj preprosto pomeni, da ima zdravnik možnost, da v vsakem trenutku kontrolira celotno delovanje telesnega metabolizma in da torej po potrebi tudi terapevtsko poseže.
Ena izmed nezanemarljivih prednosti je. tudi možnost ugotavljanja prisotnosti strupenih kovin v organizmu, takih, ki lahko povzročijo hude patologije. Tem informacijam pa se pridružujejo še tiste o količinskih razmerjih med minerali, o tipu oksidacije, o stopnji stresa in možnost napovedovanja bodočih .obolenj. Druga prednost analize las pa je ta, da ta test opozarja na disfunkcije metabolizma še preden se pokažejo njihovi simptomi.
Z EDINIM IZVIRNIKOM RAZPOLAGA EKSKLUZIVNO KAPVL STUDIO
040/774248. Telefoniraj za zmenek.
KAPVL Studio »
TRST - Korzo Italia 21 Tel. 040/774248 Videm - Tel. 0432/504255 Pordenon - Tel. 0434/521940
Na psihološki fakulteti v Padovi je 20. t. m. z odliko in pohvalo diplomirala
VERONIKA LOKAR
Mladi doktorici čestitajo in želijo veliko uspehov v poklicu vsi, ki jo imajo radi.
mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino.
V NABREŽINI je odprl osmico Vladimir Caharija. Toči belo in črno vino.
INŠTRUKTORJA za srednjo šolo iščem. Ponudbe pošljite na upravo Primorske ga dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Inštruktor".
RESTAVRACIJA TENCE v Prečniku obvešča cenjene goste, da je ponovno odprta. Tel. 201112. .
ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah v zgornjih prostorih.
PODJETJE v Gorici išče osebo za vodenje knjigovodstva in predstavništvo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Gorica".
INŠTRUKCIJE italijanščine nudim dijakom srednjih in višjih šol. Tel. (0481) 30358, ob uri kosila.
VAJENCA z znanjem slovenskega jezika išče Agraria Furlani, Ul. Milano 18, tel.
' 62200.
GOSTILNA na Krasu nujno išče mlado sposobno delavko (internista). Tel. 327330.
NUDIMO brezplačno stanovanje ter hišne stroške v zameno za oskrbo in vzdrževanje vrta v vili osebam do 55. leta starosti. Tel. 410920.
TRGOVINA jestvin išče pridno in dinamično prodajalko za obdobje od aprila do oktobra. Tel. 212197 od 8. do 13. ure.
SLUŽBO dobi gospodična ali gospa od 30 do 40 let ob skorajšnjem odprtju slovenskega hotela v Rimu. Zaželeno veselje do hotelskega dela, poznavanje jezikov ter vozniško dovoljenje. Stanovanje zajamčeno. Ponudbe poslati na: Levstik, pri Palače Hotel, Korzo Italia 63, 34170 Gorica.
AGRARIA MOČILNIK v Ul. Udine 18, Trst, nudi ročne in nahrbtne kosilnice po ugodnih cenah z rezervnimi deli.
NA POKRITEM trgu v Trstu prodam prostor za prodajo cvetlic in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006.
PRODAM 6 lesenih miz 90 cm x 90 cm ter 24 plastičnih stolic za vrt. Tel. 200169.
PRODAM stanovanje 50 kv. m pri Sv.
Jakobu. Tel. 327472 od 19. do 20.30. PRODAM fiat 128 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 228614 po 18. uri.
PRODAM obnovljeno kmečko hišo s centralno kurjavo ob bistri Knežici v neokrnjeni Baški grapi, 100 kv. m, parcela 300 kv. m, idealna za lov in ribolov. Tel. (0481) 21711 ali 21712 ob delovnem času.
PRODAM lancio 2000 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 229377.
PRODAM golf menfis, letnik '88. Tel 226355 po 20. uri.
PRODAM ladijske motorje: johnson hp in 10 hp, mercury 20 hp in 10 hp, -selva 15 hp. Tel. na ŠL 767724 vsak razen sobote in nedelje od 8. do 12* ter od 14. do 18. ure.
PRODAM tovornjak fiat 650 N, edini laS tnik. Tel. 225548.	.	T
PRENOSNI osebni računalnik tosh*a., 1000 IBM kompatibilen in tiska star prodam. Tel. 302748. HLAVATVJEV akvarel kot velikonočno voščilo prodam po ugodni c 413142 od 13. do 15. ure.
IŠČEMO prodajalko za	111 v3
jenko v laboratoriju. Tel. 213055.
IŠČEMO kuharja/ico. Pismene ponudb«
poslati na upravo Primorskega dnev^
ka, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, P šifro "Kras".
KUPIM pakirni stroj za kavo od 10 d ®
do 1 kg ter kotel za praženje ka
Sukič - Savinjska cesta 5, 63000 Žal« tel. (003863) 7173930.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
menjalnica
TUJE VALUTE
Ameriški dolar.....
Nemška marka.......
Francoski frank....
Holandski florint ...
Belgijski frank....
Funt šterling......
Irski šterling.....
Danska krona.......
Grška drahma.......
Kanadski dolar.....
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1257,800 1245.— 737,910	736.—
218,580 216,500 655,250 652,500 35,539	35.—
2003.250	1980. 1964,600 1945,-
192,740	190.
7,700	7,300
1068.250	1010,-
TPJE VALUTE
Japonski jen ......
Švicarski frank....
Avstrijski šiling..
Norveška krona.....
Švedska krona......
Portugalski eskudo .
Španska peseta ....
Avstralski dolar...
Jugoslov. dinar ...
ECU................
21. 3. 1990
FDCING
MILAN
8,166
827,500
104,368
190,250
203,950
8,323
11,520
946,650
1502,900
banko
iVCI
'trst
8."'
824'^
104,4°°
188--"
201"
8."
U"
900."
100"
-I. —	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
ClKB	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež Agencija Domjo g-jl
A n o n <- i i a Rojan
k
Rover serija 200: vsi s 16 ventili
Britanski Rover že vrsto let sodeluje z japonsko tovarno Honda. Pred leti je v okviru ES bil zaradi tega deležen hudih kritik, češ da predstavlja trojanskega konja, po katerem se Japonci hočejo pritihotapiti v
evropsko trdnjavo. Sad britansko-japon-skega sodelovanja je tudi nova serija 200. Razpolaga z dvema različnima motorjema: 1400-kubični je povsem nov in je sad britanskih raziskav in bi torej lahko rekli,
da je v celoti evropski. 1600-kubični motor pa je japonski. Zanimivo je, da imata oba motorja po 16 ventilov, kar pomeni, da so se pri Roverju prepričali o uspešnosti te formule.
Šesti križ za prestižno švicarsko izložbo
Ženevski avtomobilski salon tokrat ni blestel z novostmi
Letošnji ženevski avtomobilski salon je bil jubilejni: natanko šestdeseti, od leta 1924 dalje, in upoštevaje vojni čas, ko so njegova vrata ostala zaprta. Kljub tej ugledni številki pa proizvajalci tokrat pod žaromete niso postavili vpadljivo sijočih novosti. Letošnja Ženeva ni mogla prikriti izredno plodnega lanskojesenskega
Bertonejev kupe nivola (zgoraj) naj bi s svojo živo rumeno barvo spominjal na srajce legendarnega Nuvolarija; prikupni kabriolet švedskega volva, izpeljanka iz serije 400 pa bo na prodaj decembra letos.
Frankfurta in nedavnih salonov v Detroitu in Los Angelesu. Marsikatera novost pa bo luč sveta ugledala šele jeseni, v Parizu.
Večina proizvajalcev in oblikovalcev je v Ženevo pripeljala izdelke, o katerih smo že slišali in brali.
Alfa Romeo je bil tam z novo alfo 33, vključno šestnaj-stventilski motor (tisti, ki smo ga pred dvema letoma videli na salonskem stojalu v Turinu) in vključno na novo obdelani station wagon te serije. Pokazali pa so tudi karoserijsko pomlajšani spi-der.
BMW je pripeljal sveže na-brušeni M3 šport evolution, namenjen predvsem dirkaškim predelavam in še vedno neprodajani, a že od lanske jeseni znani kupe 850i. Hkrati pa so Bavarci štiriventilsko tehniko zdaj naselili tudi v šestvaljnika različic 520i in 525i, ki sta na ta račun pač močneje motorizirani s 150 oziroma s 192 KM.
Citroen še vedno briljira z modelom XM, ki so ga za to priložnost razglasili tudi v turbo-dizelski različici (2088 kubikov, trije ventili za vsak valj, 110 KM), p katerem pišemo podrobneje v tej številki na drugem mestu ter v
različici s samodejnim štiris-topenjskim menjalnikom. Enaki ponudbi obsega zdaj tudi Peugeot s svojim 605, saj sta obe firmi iz iste kon-Cernske hiše PSA!
Fiat in Lancia sta bila tam s sestrskima avtomobiloma: prvi s še dovolj novo tempro in lancia z že leto dni znano dedro. Dovolj sveža se je zdela le Fiatova panda elet-tro, seveda za tiste, ki so se na račun akumulatorjev, potrebnih za delovanje 9,2 kilovatnega elektromotorja, pripravljeni odreči prtljažnemu prostoru in zadnji klopi.
Tudi Fordove novosti so bile obdelane že prej: scorpio kot limuzina in pomlajene sierre s cosvvorthom 4x4 na vrhu lestvice. Tudi o tem pišemo obširneje v drugem delu te številke.
Še vedno zanimiv, ne pa premierno nov je bil Lam-borghinijev diablo, marsikateri mladenič pa je obstal tudi ob Lotosovem elanu, iz lanskega oktobra.
Maserati je bil tam s shama-lom, izdelanim nad mehaniko biturba, Pininfarina pa je na oder postavil mythos, izdelan iz Ferrarijeve testaros-se kot originala.
Pristnejše novosti so bile naslednje:
Audi je ponudil model duo, izdelan iz audija 100 avanta guattro, kot hibridno možnost z običajnim motorjem (v nosu, za prednji kolesi) in z elektromotorjem (v zadku za zadnji kolesi). Elektrika naj bi zagotavljala tišino in čistost med mestnimi vožnjami, »klasika-« v nosu pa ostale vozne usluge. Podobno zasnovan je tudi VW golf elek-trohybrid iz iste koncernske hiše, ki se od dua loči le po prenosu moči: v njem namreč oba motorja, dizelski v nosu ter električni v zadku, poganjata prednji kolesi. Njun namen pa je isti kot pri audiju. -

na 3. strani

Cy> z 2. strani
Daihatsu je razveselil ljubitelje majhnih terencev s prototipom TEC-1, ki je izpeljanka iz feroze, domišljena za vsakdanjo in pikniško uporabnost. Zabaven na pogled pa je bil tudi fellow 90, nekakšna mešanica starinskih športnih oblik in mestnega vozila z dobro vidljivostjo.
S prototipoma je postregel tudi General Motors, ZDA. Cadillac aurora sega v pri-hodnsot kot luksuzna limuzina z mnogimi že povsem uporabnimi domislicami, cerv lil pa je sanjsko motoriziran (5,7 litra, 660 KM) »privid« na osnovi chevroleta corvette ZR-1.
Uradno razglašena svetovna premiera je bil mercedes-benz 190 E 2.5-16 evolution II. Za dolgim imenom se skriva odgovor na prej omenjeni BMW M3 šport evolution. Novi mercedes je še najbolj podoben ferrariju F40, no, predvsem na račun orjaškega spojlerja nad zadkom. Je pa še vedno limuzina s štirimi vrati, namenjena predvsem dirkam v turističnem prarazredu.
Mitsubishi je združil prihodnost in sedanjost. K prvi sodi prototip HSR II, nabit z moč-
jo, z vrhunsko tehniko in s futurizmom, k drugi pa že v Tokiu predstavljeni kupe HSX, ki bo letos nared za prodajo. S 3-litrskim motorjem (V6, biturbo, 24 ventilov) zmore 350 KM, pri čemer elektronika ne streže le
vbrizgavanju goriva, ampak tudi štirikolesnemu volanu in kolesnemu vzmetenju ter blaženju.
Nissan je v Evropi prvič predstavil limuzinsko študijo NEO-X, inteligentno vozilo z osrednjim elektronsko-raču-
nalniškim nadzorom vseh vitalnih delov. Hkrati je pa ponudil tudi terrano (ponekod znan kot pathfinder) s petimi, ne le s tremi vrati. .
Oplov novinec je bil omega caravan 24 V s trilitrskim motorjem in 200 KM, pri čemer je največ mimoidoče radovednosti še vedno pripadalo kupeju calibri, ki bo kmalu naprodaj.
Porsche je tradicionalno podobo modela 91T ponudil v dodatno oslajeni različici 911 turbo (3,3 litra 320 KM), ki so jo zasnovali podobno kot carrero 2. Čeprav že rahlo ostarel, je novi turbo razprodan do junija 1991. Renault je na novo preoblekel model 25 (z vrhunsko različico turbo baccara) in kupe alpine V6, ki je zdaj na voljo tudi kot različica turbo
na 4. strani c£>
Dva lepotca iz dežele vzhajajočega sonca: zgoraj je subaru concpet car SVX, ki je za sedaj le prototip štirisedežnega kupeja; spodaj pa je Mitsubis-hijev kupe HSX, ki bo naprodaj že letos.
ŽIVLJENJSKA PRILOŽNOST
Do 31. marca ANTONIO GRANDI ovrednoti tvoj stari avtomobil do
2 milijona
in če je vreden več ga še preceni
(1 milijon če izbereš 126, PANDO in UNO, 1 milijon in pol za DUNO in TIPO, 2 milijona za CRQMO)
antania sranat ari
ZASTOPNIK UtMEiStJ Ul. Flavia 120 -.TRST - Tel. (040) 281166
Giugiaro in Ital Design sta
jaguar sovereign preoblekla v skladno in zglajeno obliko--vano limuzino kensington, Nemec Irmšcher je na oder postavil opel senator 4.0i 24 V, Koenig je napovedal (v obliki modela) najhitrejši cestni avtomobil, nekakšen Ferrarijev prototip za vsakdanjo uporabo, Sbarro pa ne bi bil Sbarro, če bi ne naredil prototip chrono 3,5 (to označuje psopešek z mesta do hitrosti 100 km/h v sekundah), s 500 KM v motorju in z močno nenavadnim videzom.
Eno z_drugim:šestdesetfetni-ca v Ženevi je bila vseeno dovolj pestra. Tudi na račun pravcate, ne le avtomobilske pomladi.
Ghiova študija za dvosedežni kupe zig ter za dvosedežni kombi zag (zgoraj): v sredi je Cadillacov concept car aurora, spodaj pa Fiatova panda elet-tro, za katero je značilno, da jo poganja električni.motor.
'1:'
!!
11
lili
C^> s 3. strani
le mans, z zajetnejšimi spoj-lerji in izbuljenimi blatniki. Subaru se ukvarja s prototipom štirisedežnega kupeja (SVX) in limuzinskega kombija (SRD-1). Oba imata isti 3,3-litrski bokserski šestvalj-nik, pa tudi stalni pogon, elektronsko sklopko, štirikolesni volan, aktivno podvozje in še dolgo vrsto drugih domislic.
Toyota je ponudbo terencev oplemenitila z dokaj orjaškim in na novo oblikovanim land-cruiserjem (station wa-gon), ki ga poganja štirilitr-ski motor V6.
Volvo pa je nameraval z novim prototipom kabrioleta 480 najprej vznemiriti občinstvo, potem pa so napovedali tudi začetek prodaje tega vozila: letošnji december. Nove oblike je ponudil tudi Bertone z nivolo: živo rumeni kupe (s corvettinim motorjem) naj bi oživljal spomin na dirkača Nuvolarija in njegove rumene srajce.
Ghia pa je oživel spomin na Fordovo barchette izpred nekaj let: ponudil je dvosedežnik zig, ob njem pa še dvosedežni kombi zag. Oba na osnovi Fordove fieste.
VODOOI/1
POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA
<S> W
VODOPIVEC
Zgonik 50/A Tel. 229122

'
■
n
Rover uspešno združuje japonsko in evropsko tehniko
Šestnajst ventilov za oba nova modela serije 200
Od prejšnje serije 200 je bri-tansko-japonski Rover tokrat ohranil le ime: zelo malo je namreč stičnih točk med limuzinami rover 200 sedanje in prejšnje serije. Karoserija, motorja, prenos moči, oprema, vse je povsem novo — ostaja le nekaj, kar druži obe seriji: nekaj sicer dokaj neotipljivega, vendar tudi zelo jasnega — stil, ki označuje vse Roverjeve limuzine. Celoten projekt novega roverja 200, vključno z novimi tovarnami, je veljal približno milijardo funtov šterlingov. Pri projektu so izhajali iz velike limuzine serije 800, s katero ima sedanji avto več stičnih točk.
Pa poglejmo nekoliko bolj podrobno novo serijo roverjev: obsega dva različna modela in tri različice. Rover
214 16V je namreč na razpolago v različic Si (preprostejša) in GSi (popolnejša), rover 216 GSi 16 V pa uvažajo v Italijo samo v popolnejši izvedbi. Sedanja serija se razlikuje od prejšnje že po karoseirji, ki sedaj ni več klasična limuzina s stopničastim zadkom, temveč je v bistvu kombi limuzina s petimi vrati: oblika pokrova motorja nekoliko spominja na večjo serijo 800, zunanje podobnosti pa se s tem tudi nehajo. Velika novost je v motorjih, ki poganjata oba modela. Rover 214 ima 1400-kubični štirivaljnik, z dvema odmičnima gfedema v glavi in s 4 ventili v vsakem valju ter z elektronskim vbrizgavanjem goriva single point. Gre za motor iz popolnoma
nove serije K britanske izdelave, zmore 95 KM pri 6250 vrtljajih v minuti, z največjim navorom 12,6 kpm pri 4000 vrtljajih. Britanskemu motorju so priključili francoski petstopenjski menjalnik, ki ga proizvaja skupina PSA (Peugeot, Citroen), avto ima tudi
s-vcta moto *- |e-v /*=&■ ^
posamične obese, V-ar vse mu zagotavlja najvišjo hitrost 170 km/h.
Rover 216 pa je mnogo bolj japonski: poganja ga namreč Hondin 1600-kubični motor s štirimi valji, tudi tokrat vsak s 4 ventili. Tudi v tem primeru gre za motor z elektronskim vbrizgavanjem goriva, tokrat pa multipoint. Rover 216 ima tudi Hondin 5-sto-penjski menjalnik in serijsko vgrajen servovolan, ki pa je nekoliko prelahkoten, kar gre seveda na račun natančnosti. Zmogljivosti so za 1600-kubični avtomobil še kar zanimive: najvišja hitrost 190 km/h, 115 KM pri 6.300 vrtljajih in največji navor 14,3 kpm pri 520 vrtljajih. Obese so pri obeh modelih posamične in so na moč podobne tistim, ki jih ima honda concerto, le da se razlikujejo v trdoti vzmeti. Rover 214 in 216 se razlikujeta tudi v debelini stabilizacijskega droga. Kar zadeva zavore kaže omeniti, da ima rover 214 spredaj kolute zadaj bobne, rover 216 pa kolute spredaj in zadaj: obe različici imata servoojače-valnik, za doplačilo pa pri obeh dobite tudi napravo zoper blokiranje koles pri zaviranju ABS.
Notranjost je, kot je bila tudi do sedaj, zelo skrbno obdelana: sedeži so prevlečeni z žametom, na armaturni plošči in na vratih so vložki iz orehove grčavine, kar daje notranjosti zelo prijeten in topel videz. Se besedo o cenah, ki znašajo vključno z davkom IVA 16,4 milijona za 214 Si (se pravi za preprostejšo verzijo), 17,9 milijona za 214 GSi in 19,8 milijona za 216 GSi.
im
111II
lili
iiisišgss

11:1111
S!ii|!!
lisi:!!?;
lili
autosandra
ZASTOPSTVO:
'Ul range rover
AUTO02/4
UL. DEL FOLLATOIO 4 Tel. (040) 829777-8
RANCM nov««
illlfli
mil
SSšSiiSi-S-S
Varčnost /n spoštovanje okolja glavna aduta nove limuzine
Končno citroen XM turbo-dizel s tremi ventili v vsakem valju
Prav včeraj so tudi v Italiji začeli prodajati Citroenovo prestižno limuzino XM tudi z dizlom. Poteza je za italijanske razmere dokaj drzna, saj je dizel padel v veliko nemilost, predvsem zaradi neizprosnosti državnega davčnega vijaka, ki je pritisnil na dizle z vso silo, proti dizlom pa že nekaj let tudi traja skoraj povsem neutemeljena kampanja, češ da sodijo med največje onesnaževalce okolja. Kljub vsemu pa je dizel, v segmentu tržišča, v katerega sodi XM, ohranil dobršen del svojih pozicij: v Evropi namreč velja približ-
no 20 odst. tega tržišča, v Italiji pa celo nekaj več, se pravi 30 odstotkov. V nekaterih evropskih državah pa dosega ta vrednost celo 50 odstotkov.
Motor, ki poganja citroen XM sodi v že znano družino motorjev Xl>D, ki poganja celo vrsto citroenov in peugeotov. Novost pa je tokrat v tem, da ima ta motor 3 ventile, dva sesalna in enega izpušnega. 2100-kubični stroj s tremi ventili zadiha s polnimi pljuči, večja količina zraka v valjih pa omogoča popolno izgorevanje goriva to pa po-
meni večjo moč in manjše onesnaženje.
Sicer pa je avto po svojem zunanjem videzu povsem enak bencinski različici, nikjer ni nobene oznake,-ki bi govorila o tem, da se pod pokrovom motorja skriva motor na plinsko olje in ne bencinar. Vse tehnične značilnosti so ostale nespremenjene: obese temeljijo na že znanem hidroaktivnem sistemu, ki je le še bolj izpopolnjen sistem, ki ga Citroen vgrajuje v svoje avtomobile že od serije DS naprej, zavore so kolutne spredaj in zadaj, s servoojačevalnikom,
volan ima tudi učinkovit ser-vomehanizem, aierodinamika je nespremenjena. Novi motor s tremi ventili in s turbinskim polnilnikom zmore 110 KM 4200 vrtljajih v minuti in največji navor 25,3 kpm pri pičlih 2000 vrtljajih v minuti. Motor požene XM dizel do najvišje hitrosti 192 km/h, kar sodi med najboljše zmogljivosti dvolitrskih dizlov (nekoliko boljši sta le thema in alfa 164), vendar ima citroen XM velik adut v porabi: pri stalni hitrosti 90 km/h porabi namreč le 4,9 litra plinskega olja za 100 km, pri hitrosti 120 km/h pa
6.5	litra za 100 prevoženih kilometrov. Ker obsega posoda za gorivo celih 80 litrov, je na dlani, da ima citroen XM zelo veliko avtonomijo.
V Franciji je poleg turbodizla na voljo tudi motor brez turbinskega polnilnika, ki pa ga za sedaj v Italijo še ne bodo uvažali. Pri nas bosta naprodaj dve različici, z enakim motorjem, vendar pa z različnima paketoma opreme. Osnovni model bo veljal 34,9 milijona lir, model pack (kar pomeni, da ima klimatsko napravo, platišča iz lahke litine in napravo zoper blokiranje koles ABS) pa bo stal
39.5	milijona lir. Zmogljivosti, razen seveda kar zadeva zaviranje, so popolnoma enake pri obeh modelih. Poglavje zase so izpušni plini, ki so pri dizlu nasplošno zelo podobni po svoji sestavi plinom, ki vhajajo iz izpušnih cevi bencinskih motorjev s katalizatorjem. Raven ogljikovega oksida, ogljikovodikov, dušikovih spojin in trdih delcev je odločno pod ravnijo, ki jo določa Evropska skupnost.
Vožnja s citroenom XM dizel je kar se da prijetna: po začetnem značilnem ropotu dizla, se hrup motorja umiri, ostaja le še aerodinamični šum, ki je odvisen od drsenja zraka po aerodinamični karoseriji XM.
S
iz>
n
o
2
o
>
PREsmm®
■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
■ V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al
■ (0481)387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobi! katerokoli pojasnilo
»
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica

iz svct.a motorjev 1
Nizka cena eden največjih adutov motorja s 117 konji
tasakijeva izboljšava že znanega 750-kubičnega modela stinger
Vse kaže, da se bo v bodoče motociklistična sezona začela vedno prej. Lani so si motociklisti lahko privoščili dolge izlete že sredi marca. Letos pa so se dolge ture motociklistov začele lahko že 20. februarja, ko je sonce že krepko grelo in zračna temperatura ni bila več tako nizka. Pravzaprav se lahko mirne duše vprašamo, kdaj pa je letos sploh zima pokazala svoje zobe? Kratke in mile zime ter pre-nasičen promet v mestnih središčih so seveda glavni razlog, da je zadnje čase še večje zanimanje za cestne motocikle.
Kot zgleda bo letos motociklistična sezona še bolj ugodna in dolga, če seveda poletje ne bo preveč deževno, kar bi bila, kot pravijo meteorologi, seveda posledica suhe zime. Ker je bila zima tako kratka, so imele tudi motociklistične hiše manj časa za načrtovanje in testiranje novih modelov. Zato so se večinoma posvetile izboljšavam na tržišču že uveljavljenih modelov. Temu splošnemu trendu se ni izognila niti tovarna Ka-vvasaki. Inženirji iz Akashija so se posvetili predvsem tehničnim izboljšavam modela ZXR 750 stinger. Oklep se bistveno ni spremenil od lanskega in še zmeraj spominja na tistega, ki je opremljal model ZX-7, s katerim je Kavvasaki tekmoval v svetovnem prvenstvu en-durance. Novosti se tako začnejo z okvirjem, ki je "shujšal'- za cele 4 kg, pa čeprav je ostal popolnoma enak po obliki. Nova verzija stingerja tehta namreč 201 kg-
Glavno zaslugo pri tej izgubi teže ima zadnja.eliptična nihajna vilica iz lahke litine, tako da se je teža motocikla pomaknila naprej in je tako motocikel pridobil na natančnosti pri izpeljavi ovinkov. Toda to še ni vse, da bolje obvladamo Kavvasakijev ZXR 750 pripomore tudi vzmetenje uni-trak, ki je bistveno boljše, saj je nihanje zadnjega blažilca bolj enakomerno, kar seveda pripomore k še večji stabilnosti stingerja v dolgih in hitrih ovinkih. Blažilec je namreč tako nameščen, da zadnje kolo niha kar za celih 114 mm. Tudi prednjo vilico so nekoliko izboljšali saj ima sedaj krake s premerom 41 mm in hodom 140 mm. V celoti je vzmetenje bolj
trdo, se pravi športno naravnano, toda navkljub temu je motocikel še zmeraj ohranil svojo značilno udobnost.
Največ svojega truda pa so inženirji posvetili štiritaktnemu štirivaljnemu 748-kubič-nemu vrstnemu motorju s šestnajstimi ventili v glavi. Popolnoma nova je namreč glava in odmični gredi. Tudi ventili se niso izognili izboljšavam. Na novi verziji imajo namreč večji premer. Da ne govorimo o štirih novih 38 mm vplinjačih, o novih batih in lažjih ojnicah, ki so glavni razlog, da je Kavvasakijev stinger postal še močnejši.
Značilnost novega motorja je predvsem ta, da vso svojo moč začne sproščati šele pri 7.000 vrtljajih, medtem ko je pri 3.000 vrtljajih nekoliko zaspan. Največjo moč
in sicer 117 KM pa doseže pri 11.500 vrtljajih. Dobro izbran in mogoče nekoliko trd šeststopenjski menjalnik, s katerim je potrebno odločno in nekoliko grobo ravnati, pa omogoča, da stinger v ravnini doseže hitrost 250 km na uro.
Pri novem modelu se japonski inženirji niso posvetili izboljšavam zavor. Te so bile brezhibne že pri prejšnji verziji. Kavvasaki ZXR 750 stinger je spredaj pre-mljen z dvema kolutoma s premerom 310 mm, na katera delujeta čeljusti s štirimi bati. Medtem ko so na zadnje kolo montirali kolut s premerom 230 mm na katerega pa delujejo čeljusti z dvema batoma.
Kavvasaki stinger bo na razpolago v zeleno-beli-modri in rdeče-beli-zeleni kombinaciji barv. Cena te kawa-sakijeve novosti tudi ne bo
pretirana. Novi stinger stane namreč 15.650.000 lir, kar je dobra cena za motocikel dirkalnega porekla. Posebno če jo primerjamo s cenami Hondinega RC 30 in Vamahinega OW-01. Edini, ki se lahko z njim kosa v ceni in po zmogljivostih je Suzukijev GSX-R 750. Tudi tokrat se evropske hiše ne morejo kosati z nizkimi cenami tovarn dežele vzhajajočega sonca.
ZVONKO PETJE
TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203
JilSS?
8 f&\ /zsreta motor/er
m
m
Wm.
lil
■Sl
1111
mn
■lil
lil
111
11
Štiri pogonska kolesa je dobil tudi športnik cosvvorth
Sierra s štirikolesnim pogonom jamstvo za nadpovprečno varnost
Ford beleži zadnje čase vedno vidnejše uspehe na italijanskem in na evropskem tržišču. Predvidevajo, da bi na italijanskem tržiš-cu, ki bi po njihovem mnenju v letu 1990 moralo dose-ci 2.300.000 prodanih avtov (se pravi, da za letos ne predvidevajo še nobene krize), Ford moral prodati 180.000 vozil, od katerih bi levji delež odpadel na fiesto (120.000), ostalih 60.000 avtov pa bi si nekako enakomerno porazdelili'drugi Fordovi modeli. Za sedaj so predstavili novo serijo sier-. . re, katere najvidnejša , novost so modeli s štirimi pogonskimi kolesi v kratkem pa bo zagledal luc sveta tudi nov escort, medtem ko so veliko Fordovo limuzino, scorpio, pred kratkim posodobili in je sedaj na voljo, poleg dosedanjega modela, tudi različica s stopničastim zadkom.
Novo sierro bodo začeli prodajati aprila, novost pa je, kot smo rekli v modelu s štirimi pogonskimi kolesi po eni strani ter v novem 1800-kubičnem turbodizlu po drugi. Štirikolesni pogon je na
voljo za model 2.0 twin cam (tako v osnovni različici kot v izvedbi ghia in station wa-gon) in za športno sierro cosvvorth, ki jo kot znano poganja dvolitrski štirivalj-nik s šestnajstimi ventili in turbinskim polnilnikom. Sierra cosvvorth ima v tej izvedbi kar 220 KM, kar ji zagotavlja izredne zmogljivosti. Bolj pohlevna, seveda v primerjavi s cosvvorthovo pošastjo, je sierra 2.0 twin cam 4x4, ki jo v skladu s politiko italijanske filiale Forda prodajajo po isti ceni kot sierro 4x2 twin cam ghia (nekaj več kot 23 milijonov lir). Pobuda je zelo zanimivo, saj pomeni štirikolesni pogon dobršno mero varnosti več, ne samo na spolzkem cestišču (sneg, blato itd), temveč tudi v normalni vožnji. K varnosti prispeva tudi sistem zoper blokiranje koles pri zaviranju ABS, ki ga za doplačilo (približno 2 milijona) dobite za vse modele, serijsko pa je vgrajen v športno različico cosvvorth.
Novosti v tej zadnji seriji si-erre so torej štirikolesni po-
gon za dvolitrsko bencinsko različico in za sierro cosvvorth ter novi 1,8-kubični turbodizel. Naj povemo, da je slednji zelo zanimiv in da se vožnja z njim v bistvu ne razlikuje od vožnje z bencinsko različico. Ima, po našem mnenju, eno samo napako, ki pa je skupna skoraj vsem dizlom in sicer, da so dokaj hrupni, še zlasti pri nizkem številu obratov.Sierra je bila pravzaprav že daljh časa na voljo s štirimi
pogonskimi koelsi, vendar jo je doslej poganjal 2,9-ku-bični motor, ki je bil v Italiji podvržen velikim davkom. Z novim dvolitrskim štirivaljni-kom je sierre postala mnogo bolj dostopna in kupci lahko izbirajo med limuzino klasične oblike s stopničastim zadkom in med kombijem ter med dvema paketoma opreme, od katerih je ghia sinonim za luksuzno izvedbo. Razmerje navora med prednjo in zadnjo premo je 34:66, srednji in zadnji diferencial pa imata delno zaporo, kar zagotavlja odlično lego v neugodnih terenskih razmerah. Kar zadeva lego na cesti je treba reči, da je sierra v različici 2.0 twin cam nekoliko lahka v zadku, tako da v ostrih ovinkih, kljub štirikolesnemu pogonu, za spoznanje spodnaša zadek, kar se absolutno ne dogaja pri cos-vvorthu. Fordovi inženirji bodo očividno morali posvetiti še nekaj pozornosti sier-rini zadnji premi.
Takorekoč brez napak in povsem navdušujoča pa je sierra cosvvorth: dvolitrski motor s 16 ventili in turbinskim polnilnikom zagotavlja neverjetne zmogljivosti: mimo najvišje hitrosti (ki vsekakor dosega 220 km/h) gre omeniti predvsem pospeške, saj pospeši od 0 do 100 km/h v 6,9 sekunde. Lega na cesti je brezhibna, avto vozi kot po tračnicah, dokaj neposredni volan z zelo dobro servonapravo zagotavlja zelo natačne tirnice. Tudi sierra cosvvorth, kot sicer tudi druge sierrine različice, je zelo dobro dodelana pa tudi oprema je dokaj popolna: edino armaturna plošča, ki je sicer enaka za vse modele, je za dražje izvedbe nekoliko revna, pa čeprav ima vse, kar je vozniku neobhodno potrebno.
Domnevnim organizatorjem je goljujija spodletela
Lažni koncert v Lyonu
____________________sklad mitje čuka___________jelka cveibar
Vloga zastrtih besednih sporočil
Trije italijanski pevci - Adriano Ce-lentano, Sabrina in Gianna Nannini so bili nehote v žarišču prav zanimive goljufije, ki so jo neznanci skušali izpeljati v francoskem mestu Lyonu. Skupina domnevnih organizatorjev, ki si je nadela visokozveneče ime Int. Artist Agency - RA1 UNO, je napovedala koncert treh pevcev, sodelovanje-po-kroviteljstvo prve državne televizijske mreže v Italiji pa ji je služilo kot zanesljivo jamstvo.
Koncert, na katerem bi morali skupaj nastopati vsi trije pevci, je bil napovedan za torek zvečer v lyonski športni palači. Vstopnice je prodajala cela vrsta mestnih agencij po res zmerni ceni 150 frankov ali približno 30 tisoč lir.
Zdi se, da so prebivalci Lyona sprejeli z velikim navdušenjem napoved koncerta, čeprav so domnevni organizatorji očitno računali tudi na številno skupnost Italijanov, ki živi v tem francoskem mestu. Agencije so namreč v sorazmerno kratkem času prodale več tisoč vstopnic.
Goljufi so skušali še pred koncertom - kot je sicer običaj in navada -vnovčiti denar oziroma zbrati inkaso agencij, a očitno se je komu zdela ne-
znana Int. Artist Agency sumljiva kljub resnosti, ki naj bi jo jamčila RAI kot soorganizator. Agencije so se tako odločile, da ne bodo izročile vnovčenega denarja in da bodo to storile šele po koncertu. Domiselni goljufi (za katere mnogi pravijo, da so Italijani) so poskusili priti do denarja tudi nekaj ■.ur pred koncertom, a jim je spet spodletelo. Tedaj so sklenili, da je najpametneje, če izginejo, ne da bi pustili za seboj kakršnokoli sled.
Na tisoče oboževalcev italijanskih pevcev pa se je nagnetlo zvečer pred športno palačo: dvorana je bila zaprta, o pevcih pa seveda ni bilo ne duha ne sluha.
Pri celotni zadevi je Celentano povsem nedolžen. Nekoliko manj jasna pa je zadeva okrog njegovega bazena. Pravda se namreč s podjetjem Antares iz Reggio Emilie, ki mu je poverilo gradnjo bazena v pevčevi vili v kraju Galbiate di Como podjetje Valsecchi iz Galbiateja. Celentano trdi, da je plačal 45 milijonov tvrdki Valsecchi, podjetje Antares od leta 1982 ni videlo niti lire in trdi, da plačan znesek ni kril dela, ki ga je opravilo Antares. Sodna razprava se bo nadaljevala proti koncu maja.
V arhivu odkrili Lubitschev film
V arhivih Nederlands Filmmuseuma v Amsterdamu so pred kratkim iztaknili pravo redkost: štiri obarvane kolute filma Meyer aus Berlin, ki ga je slavni Ernst Lubitsch posnel v Berlinu leta 1918. Odkritje je potrdil bavarski zgodovinar Enno Patalas.
Meyer aus Berlin prikazuje nastop samega Lubitscha v vlogi Salaja Meyerja, berlinskega Žida, ki se navdušuje nad Tirolsko in se loti plezanja, oblečen v irhaste kratke hlače, s prav zabavnim klobučkom s peresom, in s svinjsko klobaso v nahrbtniku. V filmu se pojavljajo duhovite didaskalije z besednimi igrami v tipičnem jidiškem slogu.
Film bodo restavrirali, predstavili pa ga bodo jeseni v Pordenonu na devetih Dnevih nemega filma, ki bodo od 13. do 20. oktobra letos pošvečeni predvsem retrospektivi nemškega filma. Med zanimivostmi in redkostmi bodo ob filmih Paula Lenija, Paula VVegenerja, Franza Hoferja, Hansa Mierendorffa in še nekaterih pionirjev prikazali tudi film Ernsta Lubitscha iz leta 1917 - Wenn vier dasselbe tun, ki ga je pred kratkim odkril miinchenski Filmmuseum v sovjetskih arhivih .
Ali ste se že kdaj zalotili, da govorite s svojimi otroki v ključu? Da torej uporabljate besedna sporočila, ki so drugačna, kot so se porodila v vaših mislih? Denimo: starejši sin in mlajša hči že kake pol ure na ves glas in v visokih tonih izražata svojo prepirljivost ali samo voljo do nagajanja. Tedaj prekinete to cvileče prerekanje, o katerem ste pomislili: »Naj že enkrat nehata, saj mi bo razneslo glavo!«, z besedami: »Ali nimata danes nobene domače naloge?«
Domača naloga je pojem, ki nenadoma zamrzne vsakršno razigrano navdušenje, zato se lahko upravičeno sprašujemo, zakaj smo uporabili prav te besede, da smo ustavili otroka. Ali je bilo to podzavestno izraženo kot grožnja ali le za to, da bi njune misli speljali na drugo stran, morda kot maščevanje zato, ker lahko tako brezskrbno zapravljata čas?
V našem življenju igrajo tako zastrta sporočila veliko vlogo. Mnogokrat je odvisno, kakšno vzdušje vlada na delovnem mestu ali kako se odvija življenje med zakonskima partnerjema, od tega, kako je bilo kaj povedano, oziroma od tega, da nekaterih besed nismo spregovorili, vendar jih je naš sogovornik znal razbrati med vrsticami. Tudi drugi način komunikacije, ki je pogosto temu soroden, nekakšna brezžična telepatija, ni vedno uspešen za sporazumevanje.
Seveda ni vse, kar prihaja iz takih sporočil, ki so predana v »ključu«, negativno ali nezaželeno, lahko pa imajo včasih take zakrite oblike sporazumevanja nezaželen razvoj.
Denimo, da šestletnik že nekaj ur nabija na boben in igra na trompeto, ki ju je prejel za rojstni dan, pa ga mama, ki ji ta ropot že raznaša živce, ustavi s tistim prejšnjim vprašanjem o nalogi. V njem se bo prav lahko izoblikovala misel, da njegova »muzika« ni zaželena in prav lahko bo morda v tistem trenutku obesil na klin obetavno kariero virtuoza.
Potrjeno je, da vse, kar pride v otroka tajno, močno vpliva nanj, ker se izogne zavestni kontroli. Vse, kar ni bilo izrečeno, lebdi v njem. Raziskave o specifičnosti prevzetih vlog »moškega« in »ženske« to potrjujejo. Sami vemo, da se starši nasproti dekletom obnašamo drugače, kakor nasproti fantom, in da je kasnejše obnašanje odraslih kot moškega ali ženske pod velikim vplivom teh zgodnjih izkušenj.
Prav spolnost je najobičajnejša podlaga za pogovarjanje in sporočanje v ključu. Že pri dojenčku, ki ga nagega previjamo, pazimo, da mu takoj potisnemo v roke ropotuljico, brž ko začne segati z ročico med noge. Tudi kasneje se ta naravnanost do seksualnosti ne spremeni veliko. Ko na primer vidimo petletnika, ki s svetlimi očmi tlači roke v hlačne žepe, mu z najbolj brezbrižno obarvanim glasom svetujemo, naj gre po novo škatlo z igračami - škatlo je treba namreč nositi z obema rokama - in niti z besedico ne omenimo drugega. Tudi kasneje nismo starši nič boljši. Ko odhajata naš najstnik ali najstnica na praznovanje rojstnega dne, mu postavimo najprej vprašanje: »In s kom misliš iti?«, sledi nato, kot da bi nas le napol zanimalo, tipično staršev-
sko vprašanje: »Pa kdo bo še tam?« in končno »Kdaj pa nameravaš priti domov? Jutri imaš šolsko nalogo!« Vse to le prikriva neizrečene besede: »Pazi, da ne boste počenjali kaj neprimernega. Za spolnost si še premlad.« V najboljšem primeru označimo spolnost z »neumnostmi«: »Pazi, da ne boste počenjali neumnosti!« se glasi splošno opozorilo. Stereotipne fraze, ki jih mladostnik največkrat avtomatično prežveči, hkrati pa so mnogi mladostniki lahko razočarani nad nezaupanjem, ki ga tak način sporočanja razkriva.
Tudi televizija spodbuja starše k sporočanju v ključu. Na primer, ko mati zagleda sredi belega in sončnega dne otroke v poltemi, kako v polkrogu zvesto sledijo televizijskemu dogajanju, in to počenjajo že več ur zapored, medtem ko zunaj sije tako lepo sonce! Mučijo jo razdvojene misli. Otroci radi gledajo televizijo; saj jim to tudi privošči, vendar ne brez prestanka! Po drugi strani preveč pogosto sedijo pred televizorjem in vedno tudi predolgo. Rajši bi delali kaj drugega. Tudi to je res, da so vsaj takrat tiho in se med seboj ne prepirajo, mirni so... tako ima sama mir! In vendar se v sebi ne more pomiriti. Sama ve, da nekaj ni prav.
Tako dolgo se ji te, različne misli motajo po glavi in jo delajo nemirno, da se odloči, ko zagleda prazno otroško sobo. Tedaj gre v dnevno sobo samo zato, da izjavi: »Zaključimo sedaj s tem buljenjem, pojdimo raje malo pogledat, kakšna je vaša soba! Bil bi že skrajni čas, da nekaj storimo in jo pospravimo. Povsod ležijo igrače kot v ropotarnici...« In takoj ugasne televizor, še preden bi lahko otroci ugotovili, ali je Piko Nogavičko požrl morski pes ali je ona... V tem primeru bi bilo morda 'bolje, ko bi se mati izjasnila; najprej sama pri sebi, nato pa še verbalno pred otroki s pravimi besedami, ki bodo nosile pravi pomen. Morda bi bilo navsezadnje bolje, ko bi vedno rekli bobu bob in bi si ne iskali zatočišča za sporočili v ključu. Morda bi tudi tista mati pred televizorjem storila bolje, ko bi našla konkretnejši izgovor za to, da ne dovoli nadaljnjega gledanja.
Kajti, če se vedno poslužujemo nepravih besed, in pustimo, da resnični vzroki lebdijo med nami in našimi otroki, potem ne vemo, zakaj in čemu je naenkrat otrok tako razdražljiv, tako siten, kaj mu pravzaprav gre tako narobe, ker se skozi sporočilo vsa nakopičena napetost ni sprostila.
Včasih pade tako beseda ob nepravem času, zaradi tega, ker nismo pojasnili, kaj se pravzaprav dogaja. In vendar nikoli ni prepozno, da si razčistimo, kaj se je med nami zgodilo. Odkrit, jasen razgovor bo največkrat najbolj koristil za to, da bo zopet zavladala dobra volja. Tudi skozi tak »popravljalni« razgovor se lahko otroci naučijo izražati svoja čustva z besedami, kar jim bo kasneje kar prav prišlo.
Seveda bodo zamaskirana sporočila, sporočila v ključu še vedno ostala del našega vsakdanjega življenja. Posebej takrat, ko bomo želeli zamaskirati ljubezen. »Vozi previdno!« pravi žena v pozdrav možu, ki odhaja na pot. Ali mati otroku v postelji, preden ga pozdravi: »Čakaj, da te prav pokrijem!« in ga nežno zavije v toplo odejo.
C

::
:

današnji televizijski in radijski sporedi
I il 1 il		Illiliiill!
		
RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi
dei gatti
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo H.40 Rubrika: Raiuno rispon-
de
‘1.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Varieteja: Gran premio - pausa Caffe, 14.10 Oc-chio al biglietto (vodi Valerio Merola)
14.20	Kviz: II gioco piu bello del mondo
13-00 Aktualno: Primissima
13.30	Italijanske kronike J6.00 Mladinska oddaja: Big!
12.35	Odprti prostor
2.55	Iz parlamenta in vesti iii Aktualno: Italia ore 6 “•40 Kviz: Lascia o raddop-
19 pia?
a'4 * * * 80 Almanah, vreme in dnevnik
•30 Variete: Gran Premio
S« KnT° B“d0'
'10 Aktualnosti: Droga -24 on clle fare?
0 Is	in vreme
'13 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| dfj RAI 2	|
7.00	Otroški variete: Pata-trac, vmes risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dokumentarec: Anato-mia di un restauro
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Lepa Italija
17.35	Rubrika: Tutto sul Due -II gatto e la volpe, nato (18.20) šport
18.35	Nanizanka: Faber
19.25	Rubrika: Rosso di sera
(vodi Paolo Guzzanti)
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nadaljevanka: Aguile (r.
Nini Salerno, i. Gino Cappone, 2. del)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: 1990 Mode
23.00	Košarka: Philips-Macca-bi
23.50	Dnevnik in horoskop 0.20 Film: Simon del deserto (dram., Meh. 1965, r. Luis Bunuel, i. Claudio Brook, Silvia Pinal)
|	^ RAI 3_________________
11.10	Harmonije ob jezeru (Chavez, Stravinski, Bach, Zimmermann)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Alle porte di Bisanzio,- Tolti dalla strada, Storia del Banco di Santo Spirito, Regio-ni allo specchio - Puglia
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Telesto-ria - Sredozemlje
15.30	Videosport: rally v Brescii in plavanje
17.00	Nanizanki: Valerie - In sciopero, 17.30 Vita da strega - Una preziosa teiera
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Scusate 1'inter-ruzione
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Variete: Fuori orario
0.15 Nočni dnevnik
TV Ljubljana 1
9.05	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende - Zimska žena
9.30	Šolska TV: Pota odraščanja - Iskanje sebe;
10.00	Estetska vzgoja (1. del), 10.15 Soteska huda luknja, 10.25 Mostovi
10.55	Video strani
14.55	Video strani
15.05	Žarišče (pon.)
15.35	Nanizanka: Magnum
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik (pon.)
18.15	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.30 nanizanka Ovčar Hobo (1. epizoda)
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved.
20.05	Nad.: Bluebell (P. Whe-eler, r. Moira Armstrong, 3. del)
21.00	Tednik
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Film: Nasvidenje v naslednji vojni (vojni, Slov. 1980, r. Zivojin Pavlovič, i. Metod Pevec, Hans Christian Blech, Ivo Ban)
0.10 Video strani
|~jWP) TV Koper
13.45	Nogomet - nemško prvenstvo
15.30	Nogomet - špansko prvenstvo
17.15	Variete: Snow Board Show
17.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	VVrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Dokument.: Čampo Base
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.10	Teniški turnir (Key Bis-cayn)
0.10 Košarka NBA
TV Ljubljana 2
17.50	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: 'Alo, 'alo
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Izročilo za prihodnost
20.50	Mali koncert: Ljubljanski oktet (1. del)
21.10	Potopisna reportaža: Slovenski steber
21.30	Svet na zaslonu
22.00	PEP v košarki: Aris-Ju-goplastika
23.20	Satelitski prenosi
''■00
canales
Nanizanke: La grande vallata - II re del fiume,
8.00	Una famiglia ameri-cana - II premio, 9.00 Love Boat - Soldi, soldi, 1q s°fdi, 10.001 Jefferson
Kvizi: Časa mia, 12.00 “N, 12.40 II pranzo e ser-^Ro, 13.30 Čari genitori,
14.15	H gioco delle cop-
8 Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30
l6-00 7 ®rco e offro
l6.3o	rdravniški pregled
v-anale 5 za vas (vodi 17.00 vta DallaChiesa)
l,vizi; Doppio slalom, Tt u ^abilonia (vodi vonberto Smaila), 18.00 1q\L n prezzo e giusto, T9;00 11 gioco dei 9, 19.45 (va.moglie e marito
20.25	■ Klarco Columbro)
Venete: Striscia la noti-
^3.00 vliZ: "I'elemike
■ riete: Maurizio Co-
°.55 Vario? Show Vanete: Stri
LlO
^a (Pon.)
e: Striscia la noti-
Nani:
Hoij
zanka: Lou Grant -
ywood
BETE 4________________
8.30	Nanizanka: Ironside - II vero volto della verita
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vi vere, 11.00 Aspettando domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - La grande rapina
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto delFamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore
18.30	Variete: Star 90 (vodi A. Cecchi Paone)
19.00	Aktualno: C'eravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.30	Nanizanka: Mai dire si -A denti stretti
20.30	Film: Anastasia (dram., ZDA 1956, r. Anatole Lit-vak, i. Ingrid Bergman, Yul Brynner)
22.30	Nanizanka: Spenser
23.30	Ob kongresu PSI
0.30 Film: Principe ribelle (dram., It. 1947, r. Pino Mercanti, i. Massimo Se-rato, Paolo Stoppa)
ITALIA 1 _____________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - L ulti-mo tramonto, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Batman - La torre insanguinata
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: L incredibile Hulk - Doppia immagi-ne, 19.30 Genitori in blue jeans - Bello come James Dean
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Nogomet: za pokal pokalov Grasshopper-Samp-doria (iz Ziiricha)
22.45	Nanizanka: I-Taliani -Un libro al sugo
23.15	Športna oddaja: Viva il mondiale
23.45	Šport: Grand Prix
1.05	Nanizanki: Star Trek,
2.05	Kronos
OPEOH________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Seniora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: lo e Caterina (kom., It. 1980, r.-i. Alberto Sor-di)
22.30	Šport: Caccia al 13
23.00	Reportaža o dirki Pariz-Dakar
23.30	Naniznaki: Night Heat, 0.30 I classici dellerotis-mo - La punizione
TMC__________________
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nadaljevanka: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	ClipclipinSnack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Arriva il campione (kom., Fr. 1938, r. Pierre Colombierj
17.45	Aktualno: Zenska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Conto alla rovescia (dram., ZDA 1968, r. Robert Altman, i. James Caan)
22.20	Šport: Snežni planet
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: I due mondi di Kevin (fant., ZDA 1983)
TELEFBIULI____________
11.30	Nanizanka: Boys & Girls
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Glasbena oddaja
13.30	TV film: Ma tu sei Pie-tro?
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nadaljevanka: L'Orlan-do furioso (5. del)
22.00	Nanizanki: Il brivido e 1-avventura, 23.00 Dick Van Dicke
23.30	Nočne vesti 0.10 Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledar, 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20- V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra;
15.10	Četrtkova srečanja; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (58. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana;
18.30	Ljudske pesmi raznih narodov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli;
20.00	Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13,30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Ob zaostritvi odnosov med večino in opozicijo
Odobren proračun Občine
Sprejeta tudi resolucija za zakonsko zaščito Slovencev
V galeriji Meblo v Novi Gorici
Bogata razstava del Giorgia Celibertija
Goriški občinski svet je včeraj, tik pred iztekom mandata, zaključil tridnevni maraton z odobritvijo letošnjega proračuna in triletnega programskega načrta, poleg tega pa so odobrili še vrsto resolucij in nekaj nujnejših sklepov, ki so izostali s prejšnjih sej.
Občinski proračun so odobrili že v torek pozno ponoči o neskončni razpravi, ki je skupno trajala kakih 17 ur. upan Scarano se je najbrž zbal, da občinski svet pred iztekom mandata ne bi mogel odobriti nekaterih sklepov in je takoj po posegih svetovalcev dal na glasovanje proračun. Podprli so ga svetovalci KD, PSI, SSk in PRI, proti so glasovali KPI, Zelena lista, PLI in MSI, vzdržala pa sta se svetovalca PSDI.
Nenavadni postopek je ponovno razburil svetovalce opozicije, ker so pričakovali od odbornikov in župana odgovore na kritike in vprašanja, ki so jih postavili med razpravo. Očitali so mu politično nekorektnost pa tudi kršitev pravil, ker poleg razprave o proračunu ni omogočil specifičnih posegov o triletnem programskem načrtu. Predstavnik zelenih Fiorelli je iz protesta celo odstopil, vendar župan njegovega odstopa ni dal na dnevni red, tako da je Fiorelli prav kot vsi drugi ostal občinski svetovalec še za en dan.
Torkov razplet je seveda pustil kako polemično sled tudi na včerajšnji seji. Župan je v začetnem delu med "sporočili svetovalcem" imel daljši poseg, ki je izzvenel kot zakasnela replika na razpravo o proračunu. Takoj zatem se je začel navzkrižni ogenj med opozicijo (Busolini - KPI, Fiorelli - zeleni, Gentile - PSDI) in večino (županu in podžupanu je priskočil na pomoč še socialist Zucalli) z očitki o kršitvah postopka. Dodatni predmet spora sta bili še dve resoluciji, ki sta ju predstavila Paulin (SSk) o zaščitnem zakonu za Slovence in Tuzzi (KD) o univerzi. Formalno sta bili predstavljeni prepozno, da bi o njiju lahko razpravljali na včerajšnji seji. V preteklosti so v podobnih primerih s privoljenjem vseh strank premostili tovrstne ovire, toda v
zaostrenih odnosih z večino predstavniki opozicije niso hoteli popustiti. Vnel se je dolg proceduralni spor, naposled pa so le glasovali o vseh resolucijah.
Z glasovi večinske koalicije so odobrili poziv parlamentu za čimprejšnjo odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine (proti so glasovali misovci, PSDI, vzdržal se je liberalec). Komunisti in zeleni se zaradi omenjenega proceduralnega spora niso udeležili glasovanja, v razpravi pa so vsekakor poudarili, da soglašajo z vsebino resolucije. Prav tako so z glasovi večine odobrili resolucijo za večjo podporo Konzorciju za univerzo, ki naj bi mu vsako leto dodeljevali del sredstev iz Goriškega sklada.
Skoraj soglasno sta bili odobreni dve resoluciji, ki ju je predstavil Fiorelli. S prvo je predlagal, naj bi Občina odkupila dvorano Petrarca in jo po možnosti namenila kulturnim prireditvam, z drugo pa naj bi - tudi v središču mesta -namestili več posod za nabiranje odpadnega papirja, steklenic, nove posode za aluminijaste pločevinke ter drugih posod za odpadke.
Nadalje je občinski svet glasoval še o dveh "proračunskih" resolucijah. Stranke večine so predložile in odobrile resolucijo, s katero ob zaključku mandata pozitivno ocenjujejo delovanje občinske uprave in izrekajo pričakovanje, da bo koalicija tudi po volitvah nadaljevala po dosedanji poti. Drugo resolucijo so predstavili komunisti in v njo strnili srž kritik na račun uprave. V njej očitajo županu in odboru avtoritarno vodenje Občine s preziranjem vloge občinskega sveta in komisij tudi pri zelo pomembnih vprašanjih, kot je načrt za novo bolnišnico. Nadalje navajajo pomanjkanje rešitev za probleme prometa, okolja, mladih, šolstva, občinskih storitev, pomanjkanje kulturne politike, dvoličnost glede vprašanja zaščite Slovencev in vrsto drugih pomanjkljivosti v odnosu do rajonskih svetov, glede upepeljevalni-ka, avtoporta kot tudi pri samem oblikovanju neverodostojnega proračuna, v katerem ni strateških izbir. Resolucijo so zavrnili z glasovi večinskih strank.
Nova Gorica, točneje Galerija Meblo, bo v prihodnjih dneh gostila bogato in zanimivo razstavo eminentnega italijanskega umetnika Giorgia Celibertija. Pred dobrimi šestdesetimi leti v Vidmu rojeni umetnik, znan kot kipar in slikar in kot protagonist avantgardnega iskanja, se bo tako že drugič predstavil slovenski in jugoslovanski javnosti s širšim izborom del iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.
Razstava, ki jo bodo odprli jutri ob 18. uri in bo na ogled do 7. aprila, bo nudila seveda priložnost podrobneje spregovoriti o umetniku in iskanju Giorgia Celibertija, ki se je "oblikoval" v različnih okoljih, začenši od beneškega kroga Emilia Vedove in beneškega bienala, preko Pariza, Bruslja in Londona, industrijskega utripa ZDA in revščine Južne Amerike, Rima in končno spoznal bogastvo kulturnega izročila Furlanije, ki se mu v zadnjem obdobju v celoti posveča.
Razstavo slikarskih in kiparskih del Giorgia Celibertija velja zato zabeležiti kot pomemben kulturni dogodek Nove Gorice in tudi širšega območja.
Fotografska razstava o Slovencih ob meji
Slovenci ob meji je naslov fotografske razstave, ki jo bodo jutri odprli v Kulturnem domu v sodelovanju med to našo kulturno institucijo, Javnim večnamenskim kulturnim središčem iz Ronk in Pokrajino.
Razstava je nastajala sočasno z dvojno številko revije 11 Territorio, ki je posvečena slovenski prisotnosti v deželni stvarnosti.
Razstava zaobjema dela osmih fotografov in je tudi tematsko dovolj razčlenjena. Mario Magajna, Sergio Ferrari, Milenko Pegan, Arnaldo Grundner, Mau-rizio Frullani, Joško Prinčič, Viljem Zavadlav in Branko Lenart so avtorji fotografij, ki bodo na ogled do 2. aprila letos.
Mario Magajna predstavlja fotokroniko povojnih dogodkov v Trstu, Milenko Pegan in Maurizio Frullani sta se posvetila portretiranju, etnografski pristop je zaznati v delih drugih avtorjev.
Na pobudo Javnega večnamenskega kulturnega centra bo obiskovalcem na razpolago tudi bogat katalog.
Razstavo bodo odprli jutri ob 18.30.
v Doberdobu y deželnem svetu odgodili
srečanje	,.	i .1
upraviteljev razpravo o upepeljevalniku
V Doberdobu bo jutri popoldne vsakoletno srečanje med izvoljenimi predstavniki treh slovenskih občin na Goriškem ter predstavniki novogoriške občine ter tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij.
Ocenili bodo dosedanje oblike sodelovanja med obmejnimi območji. Poleg tega bodo ocenili predvidene spremembe, ki jih bodo prinesle volitve v Sloveniji, in priprave na upravne volitve v Italiji. Novogoriško delegacijo bo vodil župan Bevčič, predstavništvo doberdobske, sovodenjske in šte-verjanske občine pa župani Lavrenčič, Primožič in Humar. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki manjšijskih skupin v občinskih svetih. Gostitelj srečanja je tokrat Občina Doberdob.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL
Otroške urice v Feiglovi knjižnici
KDKGARAJA
ljubke Šorlijevc
S pesnico se bomo srečali jutri, 23. marca 1990, ob 17. uri v Ljudski knjižnici Damir Feigel, Ul. della Croce 3.
Sodelovali bodo člani Gledališke skupine Gorica.
Vabljeni osnovnošolski otroci
Deželni svet je včeraj dopoldne z večino glasov odobril predlog, da se razprava o peticiji za zaprtje upepelje-valnika pri Sovodnjah, ki jo je podpisalo okrog tisoč petsto občanov, odgo-di in da prednost bolj nujnemu vprašanju atrofizacije morja. Za predlog o zamenjavi dnevnega reda je glasovalo 24 svetovalcev, proti jih je bilo petnajst.
Predstavniki Občine, Odbora proti upepeljevalniku in nekateri krajani, ki so se včeraj dopoldne podali v Trst, da bi sledili razpravi v avli, so se vrnili z občutkom, da razprave o tako vročem vprašanju v predvolilnem obdobju najbrž ne bo. Včerajšnja je namreč že tretja odgoditev. Prvič je bila razprava predvidena, oziroma napovedana za 6. marec, pozneje za 20. marec in končno naj bi o zadevi razpravljali včeraj.
Proti spremembi dnevnega reda in torej proti dejanski odgoditvi razprave, sta se v skupščini javno izrekla deželna svetovalca Bratina in Vivian.
Drugih jasnih opredelitev pred glasovanjem, kakor smo izvedeli od članov Odbora proti upepeljevalniku, ki so sledili dogajanju v deželnem svetu, ni bilo.
Predstavniki Odbora proti upepeljevalniku so deželnim svetovalcem tudi razdelili gradivo o vrsti in' stopnji onesnaževanja, ki ga povzroča upepe-Ijevalnik ter gradivo o tem, kako so v podobnem primeru ravnali v deželi Toskana. Člani odbora so razvili tudi manifest (foto Magajna).
Popoldne nam je svetovalska skupina Slovenske skupnosti v deželnem svetu poslala tiskovno poročilo. V njem piše, da je "deželni svetovalec Slovenske skupnosti odločno protesti-
ral proti novi odložitvi razprave o peticiji za zaprtje upepeljevalniku v Sovodnjah". Ni bilo nobenega razloga, piše v poročilu, za novo odgoditev razprave, razen tistega, da ni bilo politične volje soočenja s tako težkim in občutenim vprašanjem.
Tiskovno poročilo svetovalske skupine SSk v deželnem svetu se zaključuje z navedbo, da je svetovalec Brezigar volil proti odgoditvi razprave in da si je pridržal pravico, da bo od predsednika deželnega sveta zahteval,
da omenjeno peticijo vključi v dnevni red prihodnje seje deželnega sveta.
Upepeljevalnik medtem nemoteno deluje, kajti montaža posebne naprave, ki naj bi omejila (ne pa odpravila) onesnaževanje z nevarnimi snovmi, je predvidena šele čez nekaj mesecev. Nobenih zanesljivih vesti pa ni za zdaj o izsledkih analiz, ki naj bi jih naročila sodna oblast.
Ne gre ob tem pozabiti, da je od objave podatkov prve analize minilo že več kakor eno leto...
Ugotovitve sindikata CGIL Smetarska služba je v krizi
Prijeli so razpečevalca ponarejenih bankovcev
Občinske upravitelje v Gorici čaka v novem mandatu nelahka naloga: poskrbeti bo treba za kolikor toliko uspešno delovanje smetarske službe. Upravitelji, ki jim je včeraj zapadel mandat, niso uspeli rešiti tega vprašanja. Tako ugotavlja pokrajinsko tajništvo sindikata uslužbencev krajevnih ustanov CGIL ter navaja nekaj podatkov o zaostrovanju težav na tem pomembnem področju. Pomanjkanje osebja, nezadostno število vozil, varčevanje z denarnimi sredstvi. Vse to se negativno odraža na kakovosti družbeno pomembne službe.
Namen sindikatov ni gola kritika ali ustvarjanje polemike, ampak z navajanjem dejstev spodbuditi začetek razprave o izboljšanju delovanja smetarske službe, o uvajanju diferenciranega pobiranja odpadkov, o reševanju vprašanja reciklaže, o načino uničevanja, oziroma kraju odlaganja odpadkov itd.
Z avtom v drevo
Na kirurškem oddelku bolnišnice v Gorici je na zdravljenju 47-letni Ro-
meo Scomparin iz Gorice, Ul. Diaz 14. Zdravil se bo predvidoma tri tedne. Scomparin se je poškodoval v prometni nesreči nekaj pred drugo uro zjutraj na državni cesti blizu Mirna. Z avtom lancia delta je silovito trčil v cipreso na desni strani ceste. Od tod se je vozilo odbilo na drugo stran ceste, oplazilo cipreso in končno obstalo sredi cestišča. Na avtomobilu je ob trčenju nastala velika gmotna škoda.
Preiskovalci so, kot se zdi, prišli na sled razpečevalcu ponarejenih bankovcev. V noči med soboto in nedeljo so prijeli 27-letnega Massima Mamola iz Tržiča, Ul. Da Vinci 11.
Pri sebi je imel nekaj ponarejenih bankovcev po sto tisoč lir. Ponarejen denar so našli tudi v njegovem avtomobilu. Skupaj naj bi šlo za deset bankovcev po sto tisoč lir.
Do razpleta naj bi prišlo v bližini tržiške diskoteke Hyppodrome. Ma-
mola so priprli, od včeraj pa je že na začasni prostosti.
Preiskovalci so seveda preiskavo razširili, da bi izsledili vir, kjer se je Ma-molo oskrbel s ponarejenim denarjem.
rri v •
Trčenje v Romansu
Dve osebi sta se včeraj lažje, ranili v trčenju blizu industrijske cone v Romansu. Nesreča se je pripetila v tamkajšnji Ul. Sauro. 21-letna Paola Vi-sentin iz Romansa, Ul. Trieste 30, se je peljala v fiatu 126 in se silovito zaletela v renault 19, ki ga je upravljal 33-letni Valerio Gerin iz Vileša, Ul. An-drona Veneta 4/A. Okoliščine in vzroke trčenja še preizkujejo karabinjerji iz Gradišča. Zanimivo je pri tem, da je bil renault skoraj uničen, medtem ko je na malem fiatu škoda manjša.
Oba voznika so prepeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so jima nudili prvo pomoč in ju odslovili s prognozama okrevanja v nekaj dneh.
M>fl0 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Natalia Ginzburg
INTERVJU
Režija BORIS KOBAL
V ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 — Abonma red A — predpremiera.
V torek,
predpremiera.
27. t.m., ob 20.30 — Abonma red B V Kulturnem domu v Gorici.
Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu
razna obvestila
V Domu Andreja Budala v Štandrežu
bo drevi ob 20.30 recital NAJBOLJ SMO SREČNI KO NAM SIN MIRNO SPI. Pripravlja ga gledališka skupina KD Oton Župančič, zaobjema pa verze šestih slovenskih pesnikov. Recital je postavljen v obliki dialoga med starši in otroki. Pri izvedbi sodeluje enajst recitatorjev.
Društvo Frančišek Borglja Sedej v Števerjanu vabi na premiero ljudske igre Domen, ki bo v nedeljo, 25. marca, ob 17. uri v Sedejevem domu v Števerjanu.
Slovensko planinsko društvo Gorica
vabi člane in prijatelje v nedeljo, 25. t. m., na 15. spominski pohod na Porezen. Odhod ob 6. uri s Travnika^ prevoz z lastnimi sredstvi. Vodi Zorko Čotar.
Kmečka zveza pripravlja 9. aprila izlet v Verono na mednarodni vinski sejem Vin Italy. Prijave in informacije na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644.
koncerti
Občina Gorica, društvo Seghizzi ter občinsko gledališče v Trstu pripravljajo jutri zvečer v deželnem avditoriju v Gorici izredni koncert zbora gledališča Verdi iz Trsta ter solistov Rosanne Didone in pianistov Nataše Kerševan in Alberta Macrija. Vodi Ine Meisters.
Koncert je napovedan za 20.30.
izleti
Sekcija VZPI in Sindikalna zveza upokojencev Iz Doberdoba prirejata 4-dnevni izlet od 16. maja dalje v Mauthausen, Prago, Bratislavo in na Dunaj. Vpisovanje in pojasnila pri Mili do 20. aprila.
kino
Gorica
VERDI 20.30 gledališka predstava »Hap' py end«.
CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 lugliof Prep. ml. pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Calde e perver-se«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert gojencev Višje mednarodne glasbene šole iz Trsta.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Conturbanti es-perienze di una ragazza in calote“' Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Živ' Ijenje Nine«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Karate Kid III. del«.
DESKLE 19.30 »Nebeške lisice«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu — ^' San Michele — tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 — Ul. A.
Ho 14 — tel. 480405.
__________pogrebi__________^
Danes ob 9.30 Donato Carfi iz sploj^. bolnišnice v Podturn in na glavno P° pališče; ob 10.50 Giulio De Clement® bolnišnice Janeza od Boga v Ronke.
Znana glasbena komedija o Rockyju v Rossettiju
Namesto groze veselje i divji ritem
Človek bi pričakoval, da se mu bodo naježili lasje, izbuljile oči in da se bo telesa polastilo drgetanje. A nič od tega, čeprav je pripovedni okvir nadvse »grozljiv«: zaročencema Bradu in Janet v nevihtni noči poči avtomobilska guma in v strašanskem nalivu se zatečeta v grad, kjer bi nemara dobila pomoč oziroma telefon. Ne enega ne dugega ni tam, ampak čuden gospodar, ki umetno producira nadljudi, da bi se z njimi zabaval in užival v vsakršnih spolnih trazgresijah. V tem divjem vrtincu se seveda zaročenca ne znajdeta, čeprav pristaneta na zakone divjega diaboličnega gospodarja, poosebljenega in utelešenega predstavnika zla. V spletu čudnih • okoliščin se nato izkaže, da se je vse dogajalo v neki vesoljski ladji, ki ji poveljuje preoblečeni »marsovec«. Ta hlini ustrežljivost v kraljestvu zla, a na koncu pokonča samega hudiča in se s svojo ladjo odpelje v vesolje, Brad in Janet pa, bolj zaljubljena od kdajkoli, ker sta prestala težke preizkušnje, se vrneta v življenje z nekim čudnim dr. Scottom.
The Rocky Horror Show, znameniti muzikal, ki je vabil ljudi v newyorška gledališča skoraj dve desetletji, se je v Rossettiju potrdil za to, kar je: zelo zabavna, efektna, spektakularna uprizoritev brez soli, natančna in kratko-
časna zadevica, ki gledalce dviga na noge (tako se samo reče) s svojimi divjimi, poskočnimi, malce zastarelimi rockendrollovskimi ritmi in besedili, z lučmi, meglicami in vsakršno magijo tehničnega perfekcionizma. Da ne bo pomote — nikakor ne podcenjujemo tako zastavljenih spektaklov, ki med drugim potrjujejo izvrstne vokaliste in scenografijo. Vzeti jih je treba za to, kar so, in sicer z močnim pompom in veliko fantazijo skonstrui-
rane inscenacije, ki ljudi zabavajo, celo navdušijo, a so vendarle samo produkt zahtev nekega komercialnega tržišča. To jim sicer nič ne jemlje in nič dodaja. Ostaja le dejstvo, da je ta grozljivi, Rocky prava paša za oči in ušesa, za srce in možgane pa bo priložnost kdaj drugič. A res je tudi to: ko bi svoj mozeg ob vseh predstavah preveč zaposlovali, bi se nam nemara hitro skisal...
MARIJ ČUK
Knjiga za noro matematiko
»Projekt Pitagora«, knjiga Antonia Barbanere in Liliane De Luče, je nov didaktični pripomoček (352 strani, 30 tisoč lir) za poučevanje matematike v devetdesetih letih. Posamezna poglavja v knjigi obravnavajo aritmetiko, geometrijo, logiko, verjetnost, statistiko in informatiko. V knjigi je najti tudi veliko operativnih vzorcev (shed), ki so povezani s stranmi z vajami in igrami.
Knjiga je smotrno urejena, saj zelo pregledno prinaša tudi razmišljanje o novih šolskih učnih načrtih, sugestije za izdelavo učnih načrtov samih in uporabne operativne sheme, ki naj bi služile pedagogu pri pouku.
Misli o šoli in ravnateljih
S knjigo »Voditi šolo« (zal. Giunti, 192 strani, 22 tisoč lir) Giovanni Gozzer analizira polpreteklo zgodovino vodenja šol in ponuja nekaj novih prepričljivih hipotez za večjo profesionalnost kategorije, ki je ta čas razdvojena med staro birokracijo in iskanjem novih menežerskih pristopov. Med glavnimi temami, ki jih avtor izpostavlja so šolski in družbeni sistem, ravnatelj (zgodovinski oris), ravnatelj osnovne šole, sodelovanje in avtonomija, učitelj, kako se rojeva šolski funkcionar, med korporativizmom in sindikatom itd.
Torej delo, ki bi znalo zanimati tudi naše šolnike.
Prva enciklopedija o nožih
Nenavadno, a resnično: izšla je prva enciklopedija noža, ki jo je napisal Franco Lorenzi. V njej obravnava zgodovino tega nepogrešljivega rezila, ki je zaznamovalo običaje in razvoj mnogih civilizacij.
Izdelava nožev je po Lorenziju od vedno neke vrste umetnost, o čemer pričajo številne akademije in številna znana imena, ki so se uveljavila prav z oblikovanjem, nožev. V knjigi je navedena kratka zgodovina noža, nato pa je opisanih nad sto modelov rezila, ki ima v nekaterih primerih tudi veliko umetniško vrednost. Ob opisu posameznega noža je sugerirana še njegova pravilna raba pri vsakdanjem delu, pa tudi ob svečanostih, kot so na primer slavnostna kosila.
t •
I
on Dni lenofl
Z novoletnim knjižnim darom goriške Mohorjeve družbe je prišel v javnost tudi 15. snopič Primorskega biografskega leksikona. S tem snopičem se zaključuje leksikonova tretja knjiga, ki obsega letnike 1986, 1987, 1988 in 1989 ter zajema priimke od Pirjevca do Theuerschuha. V vseh treh doslej izšlih knjigah je zbranih nekaj več kot 2000 gesel, do konca izdaje Pa bosta izšla še dva snopiča po 220 gesel, en snopič s 130 gesli ter Dodatek, skupno še okrog 600 gesel.
Tako bo čez štiri leta končano delo, ki 9a je urednik prof. Martin Jevnikar skupno s člani uredniškega odbora začel leta 1974 in vanj vložil ogromno napora, ki ga tak podvig zahteva najprej z evidentiranjem gesel, ki prihajajo v poštev, nato pa z iskanjem avtorjev posameznih pesel, pisanjem gesel samih in še z vsem tistim drobnim uredniškim delom, ki °staja vedno nekje v ozadju, a brez kate-rega preprosto ne gre.
Petnajsti snopič leksikona (izšel je že decembra), se začenja z geslom Suhadolc (Vinko) in končuje z geslom Theuer-Schuh (Marinka) ter prinaša na 167 stra-neh okrog 240 gesel, ki jih je pripravilo p? sodelavcev, medtem ko se je okrog Primorskega biografskega leksikona od Vegovega prvega snopiča do poslednje-9® zbralo kar okroglih 100 sodelavcev, ^ajveč jih je iz osrednje Slovenije (in s Primorske posebej) oz. iz Jugoslavije (37), jz zamejstva pa jih je največ iz Trsta (17), z Gorice (8), iz Benečije (1), iz Celovca '9 in še kakšen od drugod.
vodilni kriterij pri izbiranju gesel je P.ak kot pri prejšnjih snopičih; v poštev »•majajo v prvi vrsti imena tistih oseb, i so v katerem koli obdobju delovali in
delujejo na širšem območju Primorske in katerih delo je pomembneje obogatilo ali oplemenitilo našo kulturo, znanstveno, politično, gospodarsko in drugo družbeno dejavnost. Merila za ocenjevanje te pomembnosti niso vedno lahka in niti preprosta bodisi zaradi individualnega odnosa piscev posameznih gesel do teme, še večkrat pa zaradi bolj ali manj težko dostopnih virov. Tako se lahko pripeti, da je kakšno geslo nesorazmerno daljše ali krajše oziroma bolj ali manj izčrpno glede na pomembnost (že ugotovljeno ali bodočo). Vendar je na splošno mogoče reči, da pri tem tudi v pričujočem snopiču ni opaznejših odstopov, kar je vse v prid resnosti in strokovnosti zastavljenega dela.
Med gesli, ki po dolžini upravičeno izstopajo, so tista o arhitektu, slikarju in pisatelju, kriškem rojaku Viktorju Sulči-ču, o pesniku Tomažu Šalamunu, o slikarju, grafiku in glasbeniku Saši Šantlu, duhovniku, politiku in narodnem delavcu Virgiliju Sčeku, o pesniku in pisatelju Črtomiru Šinkovcu, šolniku in literatu Albertu Široku, časnikarju, politiku in znanstvenem delavcu Mitku-Karlu Šiš-koviču, poslancu in županu Albinu Šker-ku, pravniku in kulturnem delavcu Francu Škerlju, jezikoslovcu in nabožnem piscu Stanislavu Škrabcu, pesnici in kulturni delavki Ljubki Šorli-Bratuž, narodnem borcu Vekoslavu Špangerju, revolucionarju in političnem delavcu Francu-Radu Stoki, slavistu in jezikoslovcu Karlu Štreklju, skladatelju Danilu Švari, pred kratkim umrlem dramatiku, esejistu in šolniku Josipu Tavčarju, pisateljici Zori Tavčar-Rebula in še o drugih.
j. k.
Drugačen lovni četrtek v TK Galerij
nn
nn A
sfo iLi
Danes bo v galeriji Tržaške knjigarne malce drugačen likovni četrtek. Enkrat za drugačno pokušino bo v njej na ogled postavil svoje karikature ali, kakor jih ocenjevalci označujejo, satirične risbe o Ljubljani, njegovem mestu, karikaturist in novinar Andrej Novak. V slovenskem novinarskem svetu je precej Novakov, zato je treba jutrišnjega gosta posebej označiti: za razliko od drugih Novakov, je še Novak, ki prihaja v goste, novinar, ki se z risbo odziva na aktualna dogajanja v svetu okrog sebe. Sodeluje v mnogih slovenskih časopisih in revijah, svojo stalno rubriko pa ima tudi v tedenski televizijski oddaji »Zdravo«. Izbor karikatur na ljubljansko temo je že nekajkrat razstavljal v Ljubljani, pred kratkim pa je ljubljanski ciklus objavil tudi v knjigi, ki nosi naslov »Z mojega okna«. Doma je namreč na Starem trgu, v najlepšem delu stare Ljubljane, in preko svojega okna že leta občutljivo reagira na vse, kar se z njegovo ljubljeno Ljubljano v urbanističnem, ekološkem, sociološkem smislu dogaja.
Na stenah galerije bodo njegove satirične risbe, hkrati pa bo predstavljena tudi knjiga. O enem in drugem pa bosta na jutrišnji otvoritvi spregovorila Ivan Sedej in Jože Hudeček, ki je v spremni besedi h knjigi med drugim zapisal: »V Andreju Novaku še vedno živita smeh in poezija nekdanjih dni na ulicah starega mesta in zato človek včasih razmišlja, ali je Andrej bolj pesnik ali je bolj humorist. Vsekakor ni dobre poezije brez humorja in ni humorja, v katerem bi poezije ne bilo. Novakov humor je pač tiste plemenite vrste, ob kateri se človek nasmeje, potem pa ostane še dolgo zamišljen.«
.Razumevanje, spoznavanje lastne preteklosti, boDs^anje z90<lovine v zavest ljudi, da bi lažje in leč. razumeb fodi druge, drugačne, drugače mis-2 ®’ie temelj, p0t, ki jo vztrajno in trdno zarisuje sj^dovinski časopis kot osrednja historična znan-revija na Slovenskem. V svojih običajnih Sj^rilcah (Razprave, Zapisi, In memoriam, Kongresi, Zrj Ppziji, društveno življenje, Ocene in poročila) se-šili a stroRovner Pa tudi laične bralce o najnovej-ki sP?zr>anjih na tem področju, spominja se ljudi, 9 “življenje posvetili razglabljanju o preteklih do-taklost' vcePljaniu ljubezni do zgodovinske pre-
žačet^anku ljubljanske mestne naselbine, katerega sto,J* zgodovinskega procesa sega v konec 10. fevja.- R°_se je s tujo oblastjo širil ter uveljavil 13 .j1 družbeni red - nastala pa je vsaj v začetku Ljubij li3, je prispevek posvetil dr. Ferdo Gestrin. GraOansRa srednjeveška naselbina je nastala med Posel?111' kier arheologi ugotavljajo kontinuirano iti n enost °d kovinskih do zgodnjeslovanske dobe, tih, ?Z]|1ikonii oblikovala se je v t.i. ljubljanskih vra-rejji e iRem naravnem prometnem križišču. Najsta-onj^del srednjeveške Ljubljene je »Mesto« (prva feV(j j 3 leta 1220), ki je nastalo neposredno pod tlim hnim gradom in njegovim palacijem, z nasprot-Znatl r®9°® Ljubljanice pa je bilo povezano z ne-ljansk. d3j zgrajenim mostom - najstarejšim Ijub-•>jean1Inmostom (Tromostovje). Pod »Mestom« je na trg«) Vl južni strani začel rasti »Trg« (danes »Stari I243	pravico, ki se prvič omenja leta
preg fa levem bregu Ljubljanice pa je na prostoru tretji j m emonskim obzidjem in reko nastajal necJ VJ^dnji Predel stare Ljubljane, »Novi trg«. Ko-li v celoto S° 86 VS1 tr^e mestni Predeli poveza-
VsakH^n • •?Vanut ie Prispevala zanimiv vpogled v ga (e Piemiškega življenja v 16. stoletju, ki ji testan?^0i?°člla korespondenca dveh kranjskih pro-GallenH 9rašeakov iz sredine 16. stoletja - Jošta tiezu j ?r?a sorodniku, sodelavcu in prijatelju Ja-rovali ozefu Egku. Nastanku korespondence so bot-Pretresljivi zunanji in notranji politični do-

• •
godki: obramba pred Turki, deželne finance, verske razprtije in kuga. Pisma razkrivajo njun osebni odnos do stvari, predvsem pa odkrivajo drobce iz zasebnega življenja (poroke, smrti, bolezni, kupčije, spori in sprave), ki nas vpeljejo v zasebnost in mentaliteto kranjskega plemstva 16. stoletja.
Dr. France M. Dolinar analizira cerkvenoupravno ureditev Ilirskih provinc, kateri ustanovitev 14. oktobra 1809 je prinesla spremembe tudi na tem področju in odražala oster odnos Napoleona do Cerkve. Uvedel je civilno poroko, odpravil je vrsto praznikov, bratovščin, samostanov; Cerkvi so odvzeli nadzor nad javnim šolstvom, vpeljana je bila splošna toleranca za pravoslavne in Žide, župnikom so prepovedali vodenje matičnih knjig ter omejili število bogoslovcev v semeniščih. Nove državne meje niso upoštevale ustaljenih škofijskih meja. Ljubljanski gubernij je 23. septembra 1811 zahteval od ljubljanskega škofa Antona Kavčiča uskladitev meje ljubljanske škofije z državnimi. Tako so brik-senški, salzburški in celovški (krški) škofje, pod pritiskom državne oblasti, izročili ljubljanskemu škofu začasno jurisdikcijo nad tistimi župnijami, ki so bile vključene v Ilirske province, česar pa Sveti sedež ni potrdil. Z razpadom Ilirskih provinc leta 1814 so se razmere zopet uredile.
Prispevek mag. Irene Gantar-Godina govori o odmevih in sprejemanju ideje neoslavizma/novoslo-vanstva pri Slovencih. Oče ideje je bil češki politik dr. Karel Kramar, temeljila pa je na prepričanju, da se morajo Slovani upreti nemški agresiji skupaj z Rusijo. Na Slovenskem je ideja odmevala v liberalnih krogih. Med najbolj dejavnimi politiki sta bila Fran Podgornik in Ivan Hribar, ki se je zavzemal za
sodelovanje vseh Slovanov, in ne le tistih pod Habsburško monarhijo. Najmanj razumevanja za novos-lovansko gibanje, ki je višek doseglo s kongresoma v Pragi (1908) in Sofiji (1910), oziroma za idejo ter kongresa, pa so izrazili slovenski klerikalci. Po priključitvi Bosne in Hercegovine (1908) Avstriji pa je prevladalo zanimanje za večje sodelovanje Slovencev s Hrvati in Srbi v okviru Monarhije - to je jugoslovanska ideja.
V članku Nenada Urica je prikazano angažiranje čeških in slovaških politikov, novinarjev in zdravnikov, Rdečega križa, kulturnih, gospodarskih in športnih društev, pa tudi državljanov pri organiziranju in pošiljanju materialne pomoči Srbiji med prvo balkansko vojno leta 1912.
Leta 1932 je bila v Ljubljani ustanovljena Zveza slovenskih kmetov, katere cilje - organizirati in združiti vse kmete v enotno kmečko stanovsko organizacijo - ter delovanje je proučila Anka Vidovič-Miklavčič.
Na osnovi arhivskih in časopisnih virov ter literature je nastala razprava dr. Miroslava Stiplovška, priznanega poznavalca sindikalnega gibanja na Slovenskem, o ustanovitvi Osrednjega strokovnega odbora za Slovenijo (1939-1940), ki so ga tvorile nere-žimske sindikalne organizacije.
Rubriko zaključuje prispevek dr. Arnolda Suppa-na o odnosih med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Republiko Avstrijo. Razmerja med državama je označil kot sosedstvo med sodelovanjem in konfrontacijo, ki so ga zaznamovali konflikti ob določanju meja na južnem Koroškem in južnem Štajerskem, zaplembe premoženj, tekmovanje v mednarodni politiki zavezništev, negativna vloga manjšin v jugoslovansko-avstrijskih odnosih, vprašanje »An-
schlussu« ter podcenjevalno gledanje na sosedo v javnem mnenju.
V zapisih je Paola Korošec ocenila razstavo in katalog »Longobardi a Romans dlsonzo«; razstava, ki je bila otvorjena julija 1989, je predstavila najdbe v letih 1986-88 raziskanega dela nekropole, ki se je nahajala 500- m jugozahodno od današnjega naselja Romans dlsonzo v južni Furlaniji.
Marjan Drnovšek pa je zapisal odmeve o knjigi »Amerika in Amerikanci« v letih 1912-1913. Njen avtor je bil Jurij Matej Trunk (1870-1973), župnik v Sv. Križu v Beljaku, borec za pravice koroških Slovencev, pisatelj, izseljenski zgodovinar in časnikar. Knjiga je bila namenjena bodočim izseljencem, da bi bolje spoznali Ameriko, pa tudi ameriškim Slovencem.
Med poročili o novih publikacijah naj omenim oceno odmevne knjige Pavla Diakona Zgodovina Langobardov, z obsežno spremno besedo dr. Boga Grafenauerja (avtor ocene je Peter Štih). Tržaški zgodovinar in specialist za zgodovino 19. in 20. stoletja Jože Pirjevec je leta 1987 izdal knjigo Tito, Stalin in Zahod, ki jo je ocenil Avgust Lešnik. Prostor v Zgodovinskem časopisu pa so poiskali tudi Beneški Slovenci in sicer s predstavitvijo Foto albuma - izseljencev iz Benečije / degli emigrati della Benecia, s študijami o posameznih migracijskih obdobjih, ki je izšel v Trstu leta 1986. Avtorji spremnih besedil k posameznim poglavjem oziroma sklopom fotografij so: Ferruccio Clavora: Za novo oceno posledic emigracije na izvorno stvarnost; nepodpisani: »Guziranje« - posebnosti sezonskega selitvenega pojava v Nadiških dolinah; Giorgio Oualizza: Trajno izseljevanje iz Furlanije in Nadiških dolin od leta 1877 do leta 1915; nepodpisani: Izseljevanje iz Nadiških dolin v času med obema vojnama; nepodpisani: Izseljevanje od leta 1945 do leta 1970; nepodpisani: Zadnja emigracija (od leta 1970 dalje) in nepodpisani: »Dikle«.
Migracije v slovenski preteklosti bodo tudi tema jubilejnega 25. zborovanja slovenskih zgodovinarjev oktobra letos v Murski Soboti.
PETRA SVOLJŠAK
Povratne četrtfinalne tekme evropskih nogometnih pokalov: Partizan izločen
Bil je eden največjih vratarjev vseh časov
Milan, Fiorentina in Juventus naprej
POKAL PRVAKOV
MILAN - MALINES 2:0 (0:0; 0:0)
STRELCA: Van Basten v 105. min. in Simone v 117. min.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Maldini, Ancelotti (Simone), F. Galli, Baresi, Donadoni, Rijkard, Van Basten, Evani (Colombo), Massaro.
MALINES: Preud'homme, Sanders, Clijsters, Rutjes, Deferme, Albert, B. Versavel, De Wilde (P. Versavel), Bos-man (Severeyns), Emmers, VVilmots.
SODNIK Rothlisberger (Švi.). IZKLJUČENA: Clijsters in Donadoni. GLEDALCEV 62.000.
MILAN — Milan je šele po podaljških strl odpor žilave ekipe belgijskega Malinesa in se uvrstil v polfinale pokala evropskih prvakov. Z zmago in predvsem z dobro igro je Milan popravil slab vtis, ki ga je pustil po dveh zaporednih pekočih porazih v italijanskem prvenstvu. Glede na tisto, kar je prikazal sinoči, je zmaga Sacchijevega moštva povsem zaslužena. Če so igrali črno-rdeči pred dvema tednoma podrejeno vlogo (rezultat je bil takrat neodločen 0:0), pa so bili na domačem terenu vseskozi v premoči.
Milan si je že v prvem polčasu ustvaril cel kup priložnosti z Massarom, Van Bastnom, Donadonijem in drugimi, vse te poskuse pa je odlični Preu-dhomme mojstrsko nevtraliziral. Razigrani Donadoni (najboljši mož na igrišču) je tudi v drugem delu dal duška svoji nogometni ustvarjalnosti, žoga pa ni hotela prekoračiti bele črte.
Ker se je tekma v regularnem času zaključila z enakim rezultatom kot srečanje v Belgiji, so odigrali še podaljška, v katerih pa je Milan končno požel, kar je sejal vso tekmo. Prvi gol je ob izteku prvega podaljška dosegel Van Basten po podaji Tassottija, ki pa je bil v očitni off-side poziciji, drugega pa Simone po lepem prodoru.
Ostali izidi
•	Marseille (Fr.) - Sredec (BoL) 3:1 (1.
tekma 1:0).
•	PSV Eindhoven (Niz.) - Bayern
(ZRN) 0:1 (1. tekma 1:2).
•	Dnjepr (SZ) - Benfica (Port.) 0:3 (1.
tekma 0:1).
POKAL
POKALNIH ZMAGOVALCEV
PARTIZAN - DINAMO	0:2 (0:0)
STRELCA: Lupescu v 53. min., Ra-docioiu v 72. min.
PARTIZAN: Omerovič, Stanojkovič, M. Bajovič, Spasič, Petrič, Djurdjevič, Mijatovič, Milojevič, Ščepovič (Stevanovič, Djurovski, Bogdanovič.
DINAMO: Stelea, Mihaesku (Mesa-roš), Klain, Rednik, Lupescu, Andone, Vajskovič (Zamfir) Timofte, Radocioiu, Mateut, Lupu.
SODNIK: Jose Rosa Santos (Port.). GLEDALCEV 15.000.
TITOGRAD — Še zadnji jugoslovanski predstavnik je včeraj zapustil tekmovanja za evropske nogometne pokale. Beograjski Partizan je povsem zasluženo izgubil proti Dinamu iz Bukarešte, ki je slavil že na domačih tleh (2:1). Beograjčani so igrali slabo, brez tistega zagona, ki bi bil potreben za zmago. V prvem polčasu so sicer imeli več od igre, a bili so netočni. V drugem delu so vidno popustili, kar je Dinamo izkoristil z dvema protinapadoma. Prvega je uspešno zaključil Lupescu, drugega pa - po grobi napaki obrambe - Radocioiu, ki je že v prvi tekmi dosegel oba gola. Romuni so imeli še vsaj eno zrelo priložnost, enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška v kazenskem prostoru Partizana. Lupu je slabo izvedel najstrožjo kazen, saj je le zadel vratnico.
Tekmo so odigrali v Titogradu, ker je evropska nogometna zveza izključila igrišče Partizana zaradi neredov na prejšnji domači tekmi Beograjčanov.
Ostali izidi
•	Admira (Av.) - Anderlecht (Bel.) 1:1 (1. tekma 0:2).
•	Monaco (Fr.) - Valladolid (Šp.) 3:1 (po 11-m; 1. tekma 0:0).
•	Grasshopers - Sampdoria, danes (1. tekma 0:2).
POKAL UEFA
AUXERRE - FIORENTINA 0:1 (0:0)
STRELEC: Nappi v 79. min.
AUXERRE: Martini, Catalano, Maz-zolini, Boli, Barret, Matysik, Cocard, Guerreiro, Kovacs (v 73. min. Soler), Scifo, Vahirua (v 50. min. Otokore).
FIORENTINA: Landucci, Pioli, Del-TOglio, lachini, Pin, Battistini (v 29. min. Faccenda in v 57. min. Malusci), Nappi, Dunga, Buso, Baggio, Kubik.
SODNIK: Smith (Škot.); GLEDALCEV: 22.000.
AUXERRE — Fiorentina v polfinalu pokala UEFA, trener Giorgi pa... izločen. Tako bi lahko povzeli včerajšnji dan toskanskega prvoligaša. Vodstvo Fiorentine je namreč že v popoldan-
skih urah izdalo tiskovno sporočilo, v katerem je bilo zapisano, da bo po sinočnji tekmi odslovilo trenerja Gior-gija, in to ne glede na rezultat srečanja. Giorgi naj bi torej plačal za globoko krizo, ki že dalj časa pesti Fio-rentino v italijanskem prvenstvu, kjer se bori za obstanek.
Če je položaj Baggia in tovarišev v prvenstvu skoraj tragičen, pa je njihova »evropska pot« posuta z rožicami. Po domači zmagi z 1:0 se je Fiorentina sinoči uspešno upirala Francozom. Domači so sicer že od vsega začetka pritisnili in ustvarili nekaj nevarnih priložnosti (najnevarnejšo je »rešil« Nappi na sami gol črti), kljub terenski premoči pa ni mogla priti Fiorentini do živega. Pri vijoličastih je spet odpovedal najslavnejši mož - Baggio: podobno kot pred dvema tednoma v Perugii, je tudi v Franciji povsem razočaral. Fiorentina je dosegla zmagoviti gol 11 minut pred iztekom srečanja s hitrim Nappijem, ki je z natančnim diagonalnim strelom uspešno zaključil protinapad.
JUVENTUS-
HAMBURGER SV	1:2 (1:0)
STRELCI: Galia v 34. min, Furtok v 71. min. in Merkle v 78. min.
JUVENTUS: Tacconi, Bruno (Aval-lone), De Agostini, Galia, Brio, Bonetti, Alejnikov, arros (Casiraghi), Zavarov, Marocchi, Schillaci.
HAMBURGER SV: Golz, Moser (Spori), Schroder (Marin), Kober,. Bei-ersdorfer, Von Heesen, Ballwanz, Ju-sufi, Furtok, Eck, Merkle.
SODNIK: Vautrot (Fr.). GLEDALCEV: 45.000.
TURIN — Juventus se je sinoči pošteno namučil, da si je zagotovil uvrstitev v polfinale pokala UEFA. Po zmagi Turinčanov v gosteh z 2:0 je malokdo še računal na podvig Hamburgerja. Tudi po prvih 70 minutah igre ni nič kazalo, da bi Juventus izgubil to srečanje. V prvem polčasu je povedel z Galio, v drugem pa je imel še kopico zrelih priložnosti. V zadnjih 20 minutah pa so gostje s Sporlom na čelu silovito pritisnili, dosegli dva gola (tudi po napakah obrambe) in za las zgrešili tretji zadetek, ki bi jim odprl pot do polfinala.
Ostala izida
•	VVerder (ZRN) - Liege (Bel.) 0:2 (1. tekma 4:1).
•	Antwerpen (Bel.) - Koln (ZRN) 0:0 (1. tekma 0:2).
Umrl je Lev Jašin
MOSKVA — V noči od torka na sredo je v sovjetskem glavnem mestu v 60. letu starosti umrl za rakom na želodcu Lev Ivanovič Jašin, eden največjih nogometnih vratarjev vseh časov. Vest sta včeraj sporočili sovjetska nogometna zveza in moskovski Dinamo, za katerega je Jašin nastopal več kot dvajset let.
Čeprav je še do pred dobrima dvema desetletjima v svojem popolnoma črnem dresu še vedno branil barve svojega, se je Lev Jašin že takrat vpisal med legendarne nogometne osebnosti. Mit skorajda nepremagljivega vratarja je zgradil s svojimi mojstrskimi posegi v kazenskem prostoru, s svojo za napadalce skorajda zastrašujočo 185 cm visoko postavo, s svojimi lovkam podobnimi rokami, s svojim občutkom za pravilno pozicijo pred mrežo, pa tudi s svojo športnostjo in dostojanstvom.
V neponovljivi nogometni karieri je dvajset let branil vrata svojega Dinama, petnajst let je bil vratar državne reprezentance. Z Dinamom je odigral 739 tekem in osvojil šest naslovov državnega prvaka. Za reprezentanco je odigral 78 srečanj: z njo je osvojil olimpijski naslov leta 1956-in naslov evropskega prvaka leta 1960, udeležil pa se je štirih svetovnih nogometnih prvenstev (v letih 1958, 1962, 1966, 1970). Leta 1963 ga je francoska športna revija France Football na podlagi znane ankete proglasila za najbolšjega evropskega nogometaša leta; doslej ni bil še noben drug vratar deležen tega priznanja.
Na sliki (AP): poseg Leva Jašina »v njegovem slogu« med polfinalno tekmo ZRN - Sovjetska zveza na svetovnem prvenstvu leta 1966 v Angliji.
V sinočnjem prvem finalnem srečanju Koračevega pokala v Pesaru
Poraz proti Juventutu verjetno usoden
SCAVOLINI - JUVENTUT 98:99
(53:52)
SCAVOLINI PESARO: Gracis 6, Magnifico 27, Boni 7, Cook 23, Daye 27, Zampolini, Boesso 5, Costa 3.
JUVENTUT BADALONA: Ruf 4, R. Jofresa 6, Margall 3, Villacampa 29, Johnson 11, Montero 21, Lampley 21, Morales 4.
SODNIKA: Grbac (Jug.) in Leemann (Švi.); PM: Scavolini 20:28, Juventut 17:18; 3 TOČKE: Gracis 0:1, Magnifico 0:1, Čook 3:5, Boesso 1:3, R. Jofresa 1:2, Margall 1:1, Villacampa 0:2, Montero 3:5, Lampley 1:1; PON: Boni (40); GLEDALCEV: 4.500.
PESARO — Scavolini nima dosti upanja, da svojo vitrino obogati z letošnjim Koračevim pokalom. Začetek sinočnje prve finalne tekme proti Juventutu sicer ni kazal na tak razplet (v 7’ minuti so igralci iz Pesara vodili z 22:15), vendar sta v odločilnih trenutkih odpovedala prav ključna človeka, Daye in Cook. Kar je nagnilo tehtnico
na stran Špancev, ki so igrali praktično brez napak, so bile izgubljene žoge (18:13), prosti meti (71%:94%) in pa meti za 3 točke (40%:54%). Scavolini je bil zlasti slab v obrambi (Villacampa in Montero sta bila neustavljiva v protinapadu), Johnson in Lampley pa sta pod košema osvojila dvoboj s Costo in Magnificom.
Po tekmi je bil mladi španski trener Martinez zelo previden: »V povratni tekmi se položaj lahko tudi obrne nam v škodo. Treba odigrati še polovico finala in torej ni še nič dokončnega.« Trener Scavolinija Scariolo je bil istega mnenja: »Nič ni še odločena vsaka tekma je dogodek zase. V Španijo bomo šli, da zmagamo.«
Danes Philips - Makabi in Aris - Jugoplastika
Košarkarski pokal prvakov se bliža svoji zaključni fazi. Danes bodo odigrali predzadnje kolo prvega dela, v
katerem se bo Philips pomeril z Ma-kabijem. Oba sta že izločena iz finalnega dela in vsa njuna pozornost je usmerjena v domače prvenstvo, zato ni pričakovati kakega posebnega naprezanja. Jugoplastika, ki je že matematično kvalificirana v finalni del, pa bo gostovala pri Arisu. Spored ostalih dveh srečanj: Limoges - Barcelona, Lech - Den Helder. Lestvica: Barcelona 20, Limoges in Jugoplastika 18, Aris 16, Philips 12, Makabi 10, Den Helder 2, Lech 0.
Pokal Ronchetti v Parmi
TUZLA — V sinočnjem povratnem finalnem srečanju košarkarskega • pokala Ronchetti je Jedinstvo Tuzla sicer premagalo Primizie iz Parme (77:71, polčas 35:43), vendar je pokal šel v Parmo. Primizie je namreč v prvi tekmi zmagal z 79:54.
za Scavolini
Remi v 7. partiji
KUALA LUMPUR — V 7. partiji finalnega dvoboja kandidatov za svetovnega prvaka sta se Karpov in Tim-man sporazumela za remi v 43. potezi. Bele figure je imel Timman. Rezultat je sedaj 4,5:2,5 v korist Karpova, kateremu do končne zmage manjkata še točki.
Novo vodstvo ŠD Primorec
Na svoji prvi seji je novoizvoljeni odbor SD Primorec porazdelil funkcije. Za predsednika je bil imenovan Albert Čuk, podpredse-nik bo Marko Kralj, tajnik Mauro Kralj, blagajnik Egidio Canziani. V nadzornem odboru pa bodo Bruno Kralj, Boris Kralj in Franko Čuk.
obvestila
| iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta -
kratke vesti
Ivan Lendl izločen
KEY BISCAVNE — Teniški turnir v Key Biskeynu je zahteval še eno slovito žrtev: za Beckerjem je bil namreč izločen tudi Lendl, ki je s 6:3, 6:7, 6:4 izgubil proti Špancu Emiliu Sanchezu. Nekaj ostalih izidov osmine finala: Edberg (Šve.) - Steeb (ZRN) 6:2, 4:6, 6:3; Javier Sanchez (Šp.) - Gilbert (ZDA) 6:3, 6:7, 7:6.
Kunc sedmi na SP
Na svetovnem mladinskem smučar' skem prvenstvu sta naslov v smuku osvojila Aamodt (Nor.) in Gladiševa (SZ). Med moškimi je bron pripadel Italijanu Feltriniju. Od Jugoslovanov je bil najboljši Mitja Kunc, ki je zasedel 7. mesto.
Danes Chianese - Art
TRST — V okviru današnjega boksarskega večera v tržaški športni palači bo na sporedu tudi srečanje v težki kategoriji med Biagiom Chianesejem in Američanom Terryjem Artom. Kot profesionalec je Chianese osvojil vseh šest dvobojev, ki jih je opravil.
iz planinskega sveta]
TO ZSŠDI GO
prireja EKIPNO TENIŠKO PRVENSTVO za goriška društva. Vpisovanje na uradu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029) do 31. t. m.
PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da bo redni občni zbor v petek, 30. t. m., na stadionu 1. maj v Trstu, z začetkom ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev, poročila glavnega in nadzornega odbora, razprava in razno.
ŠZ JADRAN
sporoča, da sta Jadranov zdravnik in fizioterapist na razpolago vsem našim košarkarjem vsak ponedeljek za preglede, nasvete itd. Zainteresirani naj se za vse informacije predhodno javijo na Jadranovem sedežu (tudi telefonsko na št. 213403) vsak dan od 10.30 do 12.30, razen ob sobotah in nedeljah.
SPDT
poziva vse svoje člane smučarje, ki se mislijo udeležiti zamejskega smučarskega prvenstva (25. marca na Cimi Sappada), naj se javijo načelniku smučarskega odseka Pavlu Fachi-nu za vpis (tel. 742488).
ZSŠDI
obvešča, da bo seja balinarske komisije v petek, 30. t. m., ob 21. uri v koči pod Rupo v Repnu.
Občni zbor SPDT
Odbor Slovenskega planinskega društva v Trstu bo jutri podal obračun dosedanjega dela in društvene dejavnosti v minuli sezoni in predstavil načrte in programe za bodoče. Odborniki so pripravili tudi nekatere spremembe v 26 let starem statutu in ga prilagodili današnjim potrebam in zahtevam društva. Pričakujemo zato, da se bodo 36. rednega občnega zbora udeležili člani v polnem številu in v razpravi pripomogli k razčiščenju morebitnih problemov, s katerimi se društvo, oziroma odbor sooča v vsakdanjem delu in vodenju razvejane planinske organizacije. (L. A.)
Zimski vzpon na Porozen
Beseda zimski je pravzaprav anahronistična, saj mirne duše lahko trdimo, da zime letos še okusili nismo, zato bo letošnji pohod na Potezen izrecno spomladanski. Ob tej priložnosti prireja tudi SPDT avtomobilski izlet z vzponom na goro. Udeleženci pohoda na Porezen se bodo zbrali v nedeljo, 25. marca, ob 6. uri zjutraj pred sodno palačo v Trstu, od koder se bodo podali na pot po Soški dolini v Baško grapo, do Petrovega brda, s kratkim postankom na trgu v Seslja-nu ob 6.15, kjer se bodo tržaškim pla-
nincem pridružili še člani iz kraških vasi. Izlet na Porezen vodi Aleksij Ci-vardi, ki za vsa pojasnila odgovarja na telefonsko številko 415336. S Petrovega brda na vrh Potezna je približno 2 uri in pol hoje in obeta se lep sprehod pod toplim spomladanskim soncem. (L. A.)
Vertikala SPDT
Obnavljanje Vertikale po ozemlju tržaške pokrajine se je, pod vodstvom podpredsednika Petra Suhadolca, v glavnem zaključilo in sedaj se delo nadaljuje'na ozemlju goriške pokrajine. Prejšnjo nedeljo se je okrog 15 članov SPDT udeležilo markacijskega izleta od Doberdoba do Jamelj in Medje vasi. Zbrali so se že zjutraj v Medji vasi, se odpeljali v Doberdob in se petem peš vračali po stezah in poteh, ki so jih obenem delno markirali. Hoje je bilo za približno 3 ure in pol in med izletniki se je kaj kmalu razvila prijetna družabnost. Obhodili so severno stran Doberdobskega jezera, se povzpeli na vzpetino Ampo Kupo in se potem spustili proti Jamljam. Nadaljevali so potem pot mimo spomenika padlim v Dol in prišli v Medjo vas. Od tam so se z avti vrnili v Doberdob, kjer so izlet zaključili v prijetni družbi v tamkajšnji osmici.
Prvega aprila, in ne za šalo, je na sporedu spet tak markacijski izlet, ko bodo udeleženci prehodili pot iz Gorice v Doberdob. (L A.)
»V hribih se dela dan«
V	Gregorčičevi dvorani je bilo prejšnji četrtek že drugo predvajanje televizijske nadaljevanke "V hribih se dela dan", ki jih pripravlja SPDT za svoje člane in vse ljubitelje planin in lepot narave. Predvajanja se je udeležilo veliko število članov in prijateljev društva, katere vabimo še na zadnje predvajanje televizijske nadaljevanke, in sicer v četrtek, 5. aprila, ko se bodo te društvene prireditve udeležili tudi režiser, snemalci in izvajalci iz Ljubljane. (L. A.)
Gradnje na Slavniku
V	ponedeljek se je v Sežani sestal meddruštveni odbor planinskih društev Primorske, katerega član je tudi SPDT. Na dnevnem redu je bila poglobljena in polemična razprava v zvezi z novogradnjami na Slavniku, kjer bo menda zrasla velika postaja Meteorološkega zavoda Slovenije. Na sestanku meddruštvenega odbora je bil zlasti govor o tem, da planinska društva in druge naravovarstvene organizacije niso bile seznanjene s temi
načrti, ki predvidevajo celo premestitev Tumove koče. (L. A.)
Zamejsko smučarsko prvenstvo
Čeprav so velike težave, ker ni snega, so v teku priprave za Zamejsk0 smučarsko prvenstvo, ki bo prihodnl0 nedeljo, 25. marca, na Cimi Sappada SPDT poziva vse svoje člane-smučo* je, ki mislijo nastopiti na prvenstvi' naj se javijo načelniku smučarske!!0 odseka Pavlu Fachinu, ki daje vsa P° trebna navodila (tel. 742488). (L. A.)
Aktivni alpinisti SPDT
V zadnjem ostanku zimske sez0!]Pn so bili alpinisti AO SPDT kar se 00 aktivni. V nedeljo, 11. marca, so Le nart Vidah, Tatjana Grgič, Paolo S° vi in Erika Košuta - Salvi °PiaV e zimski vzpon na Peralbo, istega an pa je Davor Zupančič skupno z MasS mom Sacchijem preplezal severoz hodni greben Cima Piccola della SC la v skupini Belih vod v Zahodnih ^ Ujcih. Teren je bil mešan, teia^0 skali pa so bile do V. stopnje. ^e. kasneje so se Lenart Vidah, 'kah ^ Grgič, Paolo Salvi, Erika Košuta -vi in Davor Zupančič lotih Hudiče ga žleba v Prisojniku. Težave so o do V. stopnje v skali, naklon v do 90 stopinj.
Velik uspeh naših šol na mladinskih igrah v odbojki
Kosovel pri moški, Erjavec pri ženskah
Moška postava šole "S. Kosovel"
Ženska postava šole "F. Erjavec"
Pokrajinski del letošnjih mladinskih iger v odbojki se je končal z yelikim zmagoslavjem slovenskih šol, saj so si pokrajinski naslov v btoški konkurenci priigrali odboj-, karji openskega Kosovela, ženske Pokrajinske prvakinje pa so dijakinje rojanske šole Erjavec, uspeh v ženski kategoriji pa sta dopolnili še šoli Ciril Metod in Cankar z osvojit-vijo 3. oziroma 4. mesta. Letošnje mladinske igre v ekipnih športih so Prinesle našim slovenskim nižjim srednjim šolam res izjemen uspeh. Ne smemo namreč pozabiti, da je Kosovel osvojil tako v ženski kot v moški konkurenci pokrajinski naslov v rokometu, dijaki proseškega Levstika pa so v košarki zasedli odlično končno drugo mesto. Če k temu dodamo še naslove v odbojki, je že na prvi pogled jasno, da so pravzaprav dosežki naših dijakov res izredni.
Če primerjamo število vpisov na basih šolah z vpisom v večinske r? smo seveda v veliki manjšini. ue)stvo, da dosegamo take uspehe L*9 Ibdi pomeni, da so naši tekmo-a|ci zelo dobro pripravljeni, da raz-polagamo torej na področju telesne kulture z zelo dobrim pedagoškim kadrom, na katerega se vse prema-
lokrat spomnimo. Kako se bodo naše šole odrezale na deželnih finalih je zdaj pravzaprav postranske važnosti. Glavno je to, da so bile pokrajinske mladinske igre v znamenju slovenskih ekip, s tem pa tudi spodbijamo vsako trditev o neprisotnosti Slovencev v Trstu.
Povrnimo se zdaj k odbojkarskemu finalu. Najprej so stopili na igrišče fantje. Po malem finalu, v katerem je De Tommasini premagal šolo Bergamas, so stopili na igrišče igralci Kosovela in šole Čampi Elisi. Srečanje je bilo zelo napeto in borbeno in kosovelovci so si naslov priborili po igranju tie-breaka. Obe ženski tekmi sta bili veliko manj izenačeni, saj sta tako Ciril in Metod v malem še zlasti pa Erjavec v velikem finalu osvojila zmago po dveh setih. Kljub temu sta bili tekmi privlačni in gledali smo lahko marsikatero lepo akcijo na obeh straneh mreže. Rojanski Erjavec je povsem upravičil vlogo favorita, ki jo je imel že ob samem začetku tekmovanj, saj je svojega nasprotnika dobesedno nadigral.
IZIDI
MOŠKI: Finale za 3. mesto: De Tommasini - Bergamas 2:0; finale za
Spon na primorskem
~
Na Primorskem prihaja vse bolj v ospredje najbolj razširjen moštveni port - nogomet. Koper je v medrepubliški ligi odigral že tretjo tekmo spomla-anskega kola in spet ostal praznih rok - izgubil je v Zadru 0:1. Primorski ^9aši imajo za sabo po dve tekmi, na vrhu lestvice pa so Branik, Vodice in Drda. V nedeljo pa se začne spomladanski del tekmovanja slovenske lige, kjer nastopata ekipi Vozila in Izola.
, Iztekajo pa se košarkarska prvenstva. VLB zvezni ligi je v predzadnjem °lu Postojna po pričakovanjih klonila v Borovu (73:84) in zadnja tekma v ^ntači dvorani proti novosadskemu NAP bo odločila, ali bo prihodnje leto še Urala v tej ligi. Republiški ligaš Koper je tekmovanje sklenil s porazom doma tnoti Slovanu, vendar se je za las rešil izpada.
Primorski odbojkarji in odbojkarice so bili nazadnje, z izjemo Izolanov,
. spešni. Zmagala sta oba drugoligaša - moška ekipa Salonita proti Čeliku s 3:0 os 2nnske Nove Gorice v Foči z enakim rezultatom. V slovenski ligi so točki v°jile tudi Koprčanke, medtem ko so Izolani spet izgubili.
Rokometašice ajdovskega Mlinotesta so- se žal »prebudile« prepozno. drj113 80 Pr°L favorizirani Podravki dosegle lepo zmago, vendar se izpada iz Ndo6 Zvezne L9e verjetno ne bodo rešile. V slovenski ligi pa so bili uspešni
Ped Primorskem se vrstijo tudi rekreativne prireditve in ena takšnih bo bonski tek in pohod Triglava s startom ob 9. uri v Solkanu. Planinci pa iztekiPrišli na svoj račun s pohodom na Porezen. V Bovcu se je konec tedna kj 0 srečanje jugoslovanskih novinarjev smučarjev (okoli 250 udeležencev), r' bili tudi gostje Trbiža, kjer so jim predstavili prizadevanja za zimske ' e igre treh dežel. (DK)

Cjže peterke v raznih prvenstvih
1. mesto: Kosovel - Čampi Elisi 2:1 (15:11, 6:15, 15:11).
LESTVICA: 1. Kosovel, 2. Čampi Elisi, 3. De Tommasini, 4. Bergamas.
KOSOVEL: Janko Andolšek, Iztok Colja, Miloš Čuk, Federico Glavina, Devan Grgič, Aljoša Kralj, Pavel Marc, Matjaž Milič, Aleksander Pu-rič, Iztok Spetič, Primož Štrajn, Robert Volčič.
ŽENSKE: Finale za 3. mesto: Ci-ril-Metod - Cankar 2:0 (15:2, 15:11); finale za 1. mesto: Erjavec - Roli 2:0 (15:1, 15:6).
LESTVICA: 1. Erjavec, 2. Roli, 3. Ciril Metod, 4. Cankar.
• ERJAVEČ: Paola Gregori, Irina Vitez, Aleksandra Ažman, Katja Vodopivec, Marjana Debeljuh, Ivana in Katja Milič, Kristina Bezenšek, Tjaša Jogan; Poljanka Dolhar.
CIRIL IN METOD: Breda Čok, Sabina Legovič, Nataša Zubalič, Alenka Giugovaz, Petra in Marija Krapež, Antonella Faiman, Maja Mezgec.
CANKAR: Deana Neubauer, Katarina Fischer, Martina Flego, Tanja Pitacco, Irena Vidali, Sonja Tersar, Deborah in Eriča Oleni, Rosella Orlič, Deva Picin, Maura Pernarčič. (Inka)
V drugi ženski diviziji
Poraz Kontovelk
LA MARMOTTA - KONTOVEL 3:1
(15:5, 15:10, 8:15, 16:14)
KONTOVEL: Pertot, Briščik, Kralj, Černe, Bezin, Bogateč, Grilanc.
V začetnih nizih je prevladovala premoč nasprotnic. Te so imele učinkovitejši napad in preprečile obrambo Kontovelkam. Poleg tega so Kontovel-ke preveč grešile na servisu. Le v tretjem nizu so Kontovelke pokazale svojo igro.
Igrale so zbrano in dobro gradile na mreži ter učinkovito branile nasprotnikov napad. V četrtem nizu so Kontovelke pri zaključnih točkah pogrešile nekaj napadov in prepustile zmago nasprotnicam. Ekipi sta bili precej enakovredni, vendar so se Kontovelke zaigrale prekasno, da bi izenačile veliko prednost nasprotnic iz prejšnjih nizov. (Tanja)
Ob robu naših nogometnih igrišč
Zaija se mora še potruditi za obstanek v drugi ligi
Amaterska nogometna prvenstva se bližajo koncu. V 3. ligi, skupina L, v kateri igrajo naše ekipe bodo v nedeljo igrali tekme zadnjega kola. V 2. ligi, skupina E, kjer igrajo Primorje, Vesna in Zarja pa manjka do konca samo še 5 kol. Prav v tej skupini pa je stanje na vrhu lestvice precej zapleteno. Za prestop v višjo ligo (napreduje le zmagovalec skupine) se poteguje kar šest ekip: med prvo in šestouvr-ščeno je le štiri točke razlike. Tudi na spodnjem delu lestvice ni še nič odločenega (izpadejo tri ekipe), pa čeprav sta Paviese in Terzo praktično že obsojena. Nekatere ekipe so začele, sicer nekoliko prezgodaj, že popuščati. Med temi kaže, da je tudi Zarja, ki je doživela v nedeljo v Gonarsu pekoč poraz s 4:1. Zato smo se obrnili do mladega in obetajočega vratarja Zarje Roberta Kočevarja, da bi se pogovorili o trenutnem stanju bazoviške enajsterice. 20-letni Robert je začel zelo mlad igrati nogomet. Bilo mu je le 12 let, ko je že igral pri Gaji, nato je prestopil k trebenskemu Primorcu, nakar se je uveljavil v naraščaj niški ekipi Krasa tako, da mu je v sezoni 86/87 takratni trener Krasa Ellini zaupal mesto vratarja v zadnjih dveh tekmah prvenstva 2. AL. Naslednjo sezono je Robert končno presedlal k matičnemu društvu, to je k Zarji, pri kateri je 27. septembra 1987 opravil krstni nastop v članski ekipi v tekmi 2. AL Zaule Ra-buiese - Zarja (1:1). V tej sezoni, ki je bila dokaj neuspešna za Zarjo, saj je izpadla iz 2. AL, je Kočevar odigral 24 tekem. Lansko sezono zaradi vojaških obveznosti ni igral, letos pa je vstopil v ekipo šele v šestem kolu (prvih pet tekem je mrežo Zarje branil Racman). Robert je odigral torej letos do prejšnje nedelje že 20 prvenstvenih tekem v članski ekipi in večkrat se je z drznimi in lepimi posegi postavil v ospredje. Znani beneški dnevnik (II Gazzettino) ga je nekaj tednov zaporedoma imel na prvem mestu posebne lestvice vratarjev 2. AL skupina E. V zadnjih dveh tekmah (S. Vito, Gonars) pa je Kočevar dobil kar 6 golov in s tem je zdrsnil na tretje mesto že omenjene lestvice. Zato smo v začetku razgovora vprašali Roberta, kako se počuti vratar, ko dobi štiri gole?
»Prejeti 4 gole v eni sami tekmi res ni prijetno, a v Gonarsu sem bil deloma kriv le za drugi zadetek. Na splošno lahko rečem, da je odigrala vsa ekipa v nedeljo eno najslabših tekem letošnjega prvenstva, zato si zaslužijo
grajo vsi nogometaši, od št. l.pa do št. 17.«
Nogometaši Zarje so igrali v nedeljo nemotivirano. Kje tiči vzrok teh slabih in dobrih nastopov Zarje?
»Zadnja dva poraza bi lahko deloma opravičil z dejstvom, da v Bazovici treniramo zvečer ob temperaturi kakih 5 stopinj; zadnji dve nedelji smo odigrali v skoraj pasji vročini. Vem, da se to dogaja tudi nasprotniku, kaže pa, da smo mi na toplo in sončno vreme bolj občutljivi.«
V povratnem delu prvenstva (10 tekem) je Zarja dala le 6 golov. So mar napadalci zašli v krizo?
»Ne bi hotel opravičevati napadalcev ali obtožiti ostalih, vendar neizpodbitno je dejstvo, da napadalec stežka doseže gol, če nima na razpolago uporabnih žog. Naša igra se je zataknila nekje na sredini igrišča: pomanjkanje organizirane igre na tem delu igrišča pa v prvi vrsti občutijo napadalci, ker ne dobijo uporabih žog, tudi branilci pa so pod stalnim pritiskom in zaradi tega prej ali slej padejo tudi goli, kot se je to zgodilo v zadnjih dveh tekmah. Sicer pa imamo tudi precej smole s poškodbami in če dodamo še izključitve vidimo, da ima trener Giovannini vsako nedeljo probleme s sestavo moštva.«
Na vrhu in na spodnjem delu lestvice je položaj še precej zapleten. Kdo bo zmagal prvenstvo in kdo bo izpadel?
»Borba za napredovanje bo precej ostra ker Muggesana, Pieris, Aguileia in Staranzano ne popuščajo. Naslov si bo zagotovila ena od teh ekip, tista, ki bo manj grešila, saj manjka do konca le še 5 tekem. Glede izpada sta Paviese in Terzo praktično že odpisana. Kot tretja ekipa je trenutno v najbolj kritičnem stanju CGS, a prvenstva ni še konec. Verjetno bo treba za obstanek zbrati vsaj 26 točk, kar pomeni, da niti mi nismo še na varnem. Zato se moramo zbrati in ne smemo popuščati, ker bi nas lahko to drago, stalo. V nedeljo gostujemo zadnjeuvrščeni Terzo, ki je v povratnem delu prvenstva zbral le eno samo točko. Ta podatek dokazuje, da preživlja veliko krizo, zato ne smemo zgubiti te priložnosti. Upam, da bomo zmagali in seveda, da ne bom dobil gola, S tem bi se začel ponovno vzpenjati na lestvici najboljših vratarjev. Poleg osebnega zadoščenja bi to prineslo Žarji dragocene točke, s katerimi bi si čimprej zagotovili obstanek v ligi, kar je bil letos naš glavni cilj.«
(BRUNO RUPEL)
Posnetek s tekme 3. AL Primorec - Gaja: po strelu Gabriellija iz kota je Bengust (izven posnetka) z glavo dosegel prvi gol za Gajo (Foto Križmančič)
L	DEŽELNI KADETI
ARd£ CaRSO B - BREG	55:83 (25:38)
Mart- Punis 4, Salvi 15 (3:6), Barini 16 (2:2), Schiulaz 14, ylni 6, Rudeš 14 (0:2), Corbatti 2, Bandi 12 (2:2). pili Hsdeljo so Brežani zmagali brez težav, čeprav so sto-prve a /Urišče v okrnjeni postavi. Bili so v vodstvu že od ti. y ®inute in so končali prvi polčas s 13 točkami prednos-Pali aruUem polčasu so naši z dobrim protinapadom poko-p0(JtrVsa /‘panja nasprotnikov na zmago. Čestitke gredo Ztnaoeaerju Denisu Salviju, ki je ponovno peljal ekipo k P' (Maurizio Schiulaz)
80:24
Bo	MINIBASKET
Brm OP°LAVORO FERROVIARIO	___
Vič 25 ncTurk 12 (°:2)' Jagodic 21 (3:8), Štokelj 4 (2:4), Perko-
Riiuh*' Ba^c 4' Andrei Kafo1 14' Luka Kafo1-
Plaviih b temu da so naši nastopali v okrnjeni postavi, je ‘graic‘ UsPelo z lahkoto ugnati goste. Pohvala gre vsem derbi;,, V, soboto se bodo borovci merili v slovenskem Proti Bregu, a tokrat v Dolini. (U. A.)
bok im	propaganda
Bqr tvLES ' SCOGLIETTO	111:34 (49:10)
^cinVn DlJLES: Jagodic 6 (0:1), Colja 10, Jogan 35 (1:1), Krkovič 8 4,1 Ursič 30 (2:3)' oberdan 6 (°:2)' Požar 11 Letos r,
pr°PaganH StoPa veLk° ekip minikošarkarjev na trofeji dobre izi, . 7° koristi minikošarkarjem, ki lahko opravijo Počakati Usrde' ne koristi pa starejšim ekipam, ki morajo VrstnikovnS.s^ednjo fazo, da bodo lahko igrale proti ekipam Jotno zač i 0rei zanimivejše tekme za borovce se bodo ver-ele šele od prihodnje nedelje dalje. (U. A.)
Zanimiva mednarodna izkušnja naših nogometašev v Kopru
Odlično tretje mesto Bregovih naraščajnikov
Bregovi naraščajniki so se to soboto udeležili mednarodnega turnirja na Bonifiki, ki ga je organiziral nogometni klub Koper. Poleg Brežanov so se tega turnirja udeležile še ekipe ljubljanske Svobode, Reprezentanca koprskega obrežja in domača ekipa Kopra. Zjutraj so odigrali dve izločilni tekmi, popoldne pa finale za 3. in finale za 1. mesto.
Jutranji spored: Koper - Svoboda 0:2 -kvalificirana Svoboda; Reprezentanca koprskega obrežja - Breg 0:0 - kvalificirana Reprezentanca koprskega obrežja po 11-metrovkah.
Popoldanski spored: finale za 3. mesto: Koper - Breg 2:4; finale za 1. mesto: Reprezentanca koprskega obrežja - Svoboda 1:1 - zmagala je Reprezentanca koprskega obrežja po 11-metrovkah
REPREZENTANCA KOPRSKEGA OBREŽJA - BREG 0:0, 4:3 PO 11-METROVKAH
BREG: Gillifano, Kalc, Strain, Laurica, Reja, Švab, Mauri, Rocchetti, Bajec, Ferluga, Buzzi, Poretti, Sancin, Azzano.
Brežani niso pokazali dobre igre. Večkrat bi lahko povedli. Ob koncu pa so še zgrešili dve 11-metrovki.
KOPER - BREG 2:4 (2:0)
STRELCI ZA BREG: Ferluga 2, Buzzi in Strain.
BREG: Rapotec, Poretti, Kalc, Laurica, Reja, Švab, Mauri, Rocchetti, Bandi, Ferluga,
Buzzi, Gillifano, Sancin, Azzano, Strain, Bajec.
Ker so Brežani igrali skoraj zaporedno, se v prvem polčasu niso znašli. V prvih desetih minutah drugega polčasa pa so uredili rezultat v njihovo korist. (Luka)
NAJMLAJŠI
7:1 (3:0)
TRIESTINA - PRIMORJE
STRELEC: Guštin.
PRIMORJE: Plehan, Guštin, Husu, Digo-vich, Gherbassi, Nadlišek, Prasselli, Rebula, Emili, Širca, Pahor, Ostrouška.
Kakor je razvidno iz visokega poraza, so naši odigrali zelo slabo, gotovo najslabšo tekmo letošnjega prvenstva. Domačini so takoj pokazali boljšo igro in kmalu so prešli v vodstvo. Naši so tedaj popolnoma popustili in tako so imeli nasprotniki še več priložnosti za zadetek. Tudi v drugem polčasu so naši igrali zelo slabo. Po sedmem golu, po 11-metrovki Triestine, so primorjaši v zadnjih minutah zadeli z Guštinom. (Maxi)
ZAČETNIKI
SONCINI B - PRIMORJE	2:0 (0:0)
PRIMORJE: Husu, Lovrečič, Luxa, Carli, Braini, Bukavec, Kuk, Velikonja, Sardoč, Turk, Šemec.
V prvem polčasu so naši srečno in tudi po zaslugi dobrih posegov vratarja Husuja obdržali remi. V napadu pa niso naši res pokazali ničesar. Bolje so igrali na začetku drugega polčasa, dokler niso prejeli zadetka. Zadetek pa je padel zaradi neuspešnosti obrambe. Kmalu zatem so nasprotniki podvojili. Primorjaši so sicer obdržali rezultat, a niso storili ničesar, da bi lahko še upali v remi proti sicer zelo dobremu nasprotniku. (Maxi)
MLAJŠI CICIBANI
S. GIOVANNI - ZARJA
ADRIAIMPEX A	0:5 (0:1)
STRELCA: Karis 4, Manzin 1.
ZARJA ADRIAIMPEK: Babuder, Berce, Križmančič, Manzin, Primesi, Longo, Karis, Capponi.
Če bi sodili tekmo po samem rezultatu, bi sklepali, da je bila sedmerica S. Giovannija lahek plen Zarje. Tako pa ni bilo, saj se je igra v začetku tekme odvijala predvsem na sredini igrišča in le proti koncu polčasa so zarjani uspeli ukaniti dobro razpoloženo nasprotno obrambo. Igra v drugem polčasu je imela drugačen razplet, ker je zarjanom je uspelo takoj podvojiti in s tem si olajšati pot do končne zmage. (P. B.)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.-<jin (40.000 - din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm). 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 22. marca 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Neodvisna Namibija bo morala sedaj odpraviti številna življenjska vprašanja
WINDHOEK — Natanko 22 minut po polnoči so včeraj Namibijo proglasili za neodvisno državo. Tako je padla še zadnja afriška kolonija, mednarodna skupnost pa sedaj šteje 160 neodvisnih držav.
Slovesnosti ob proslavitvi neodvisnosti se je udeležilo tri tisoč tujih diplomatov iz 150 držav, na mestnem štadionu v glavnem mestu Windhoek pa se je zbralo nad 60 tisoč ljudi. Slavnostni govori, ki so bili daljši od predvidenega, so povzročilo krajšo zamudo, ki pa ni bistveno vplivala na slovesnost dogodka. Protagonist slavja je bil novi predsednik Samuel Nu-joma, veliko odobravanje pa je požel tudi južnoafriški predsednik De Klerk, ki je veliko pripomogel k novi državni politiki Namibije. De- Klerk je dejal, da se je proslav udeležil kot »zagovornik miru« in v upanju, da se je za južnoafriške države končala doba nasilja. Nujoma je prisegel v rokah generalnega tajnika OZN Peresa De Cuellarja (prva slika levo).
Na častni tribuni, kjer so sedeli najvišji tuji diplomati, med temi italijanski zunanji minister De Michelis, je dobil mesto tudi južnoafriški lider Nelson Mandela. Ljudstvo ga je sprejelo z burnim aplavzom in vzkliki, medtem ko je svojo udeležbo zadnji trenutek odpovedal Izrael, saj se je slovesnosti udeležil tudi voditelj PLO Jaser Arafat.
S predsednikom Nujomo je prisegla tudi nova vlada in 72 poslancev.
Ključna vladna mesta pripadajo vidnim predstavnikom ljudske organizacije za jugozahodno Afriko Swapo; šef vlade je namreč Hage Geingob, zunanji minister je Theo Ben Guri-bab, medtem ko je Nujoma določil za obrambnega ministra Petra Meushi-hangeja. »Tehnično« vladno ekipo zastopata dva belca: minister za kme- f tijstvo Hans Berker in finančni minister Otto Herrigel.
S proglasitvijo neodvisnosti se Namibija še zdaleč ni otresla vseh pro- | blemov, ki jo pestijo več. kot sedem , desetletij. Država je potencialno bo- j gata, saj lahko računa na rudnike diamantov in na največji odprt uranov rudnik na svetu, mora pa uvažati energijo in hrano. Najbolj kritična točka njene bodočnosti pa so odnosi z Južno Afriko, ki se Namibiji ni odrekla brez protivrednosti. Predvsem je Namibija še naprej gospodarsko močno vezana na Južnoafriško republiko, ves uvoz in izvoz poteka pod njenim nadzorstvom, prav tako ima Pretoria monopol na izkoriščanje naravnih bogastev. Pod južnoafriško zastavo ostaja tudi zaliv Walvis, kjer je edino namibijsko globokomorsko pristanišče. V zalivu sedaj domuje odhajajoča vojska Pretorie in ni izključeno, da je tam prav zato, da bi nadzorovala razvoj dogodkov v neodvisni Namibiji.
Na desni sliki vojak dviga zastavo neodvisne Namibije (obe telefo-to AP)
Mesto Karl Marx-Stadt bo spet le Chemnitz
Florentinska Občina res v krizi po sprejetju županovega odstopa
KARL MARX-STADT — Karl Marx-Stadt, eno večjih mest Vzhodne Nemčije, bo zamenjalo ime. Ob tem pa bodo tamkajšnji upravitelji z glavnega trga odstranili veličastni bronasti kip (400 stotov težak) Karla Marxa, ki ga bodo prodali Američanom ali pa Japoncem, da bi iz njega »naredili kaj pametnega«. Po vsej verjetnosti bodo mesto, ki so ga ustanovili pred 835 leti in ki je oddaljeno kakih sto kilometrov od Berlina, dobilo svoj prvotni naziv, Chemnitz, ki je veljal do 10. maja 1953. leta. Takrat je namreč krajevni politbiro sklenil zamenjati ime mestu in ga poimenovati po nemškem filozofu. Izbira naj bi bila »najboljša in utemeljena« zaradi prisotnosti industrijskih obratov in velikega števila delavcev- proletarcev. Po preimenovanju je mesto postalo neke vrste marxistično »svetišče«. Kot primer navedimo, da so po Marxu poimenovali domala vsako javno stavbo, kulturna središča, kinodvorane, ulice, parke in sprehajališča.
Čeravno bo do preimenovanja prišlo kaj kmalu, vsi se s tem ne strinjajo. Občinski svetovalec Dagmar VVasner je povedal, da si nemški filozof ne zasluži takega konca, saj ne more biti kriv za vse napake, ki jih je zagrešil komunistični režim. Zaradi tega VVasner predlaga, naj bi moggčen kip, pod katerim je napis »Proletarci vseh de-
žel, združite se«, ostal tam, kjer stoji v opomin na dosedanje napake komunistične partije.
Proti taki rešitvi pa je Andreas Win-kler, član kartela Združenje za demokracijo, ki je zabeležil velik oseben uspeh na nedeljskih volitvah. Winkler je za takojšnjo odstranitev kipa in za preimenovanje mesta, saj se je treba »čimprej znebiti vseh znakov komunizma«. Marxov kip torej je znak slabega, ne pa kulture in napredka, ki sta potrebna v Vzhodni Nemčiji.
RIM, FIRENCE — Včeraj je bil za OZN dan boja proti rasni diskriminaciji in prav včeraj se je v Firencah zaključilo prvo poglavje v politični krizi, ki jo je na Občini odprlo vprašanje temnopoltih imigrantov. Občinski svet je predsi-nočnjim zasedal dolgih sedem ur in je ob zaključku sestanka moral priznati, da je florentinska občinska uprava dokončno v krizi, saj so sprejeli ostavko župana Moralesa, niso pa izvolili novega.
Po zakonu so občinski svetovalci lahko volili trikrat, nihče od kandidatov pa ni dosegel potrebnih 26 preferenc. Brez občinskega odbora in brez župana se Firence pripravljajo na skorajšnje krajevne volitve, ostaja pa vsekakor odprto vprašanje politične krize, ki je na koži priseljencev izbruhnila v koaliciji KPI-PSI-PSDI.
Policija v Neaplju zaplenila šeststo kilogramov hašiša
španska policija. Poleg matere so aretirali še Riccardijevega brata Giuseppa in sestro Carmelo.
Mamilo je prihajalo iz Maroka v Španijo, od tu v Neapelj, kjer bi moralo končati na domačem trgu, v glavnem v Neaplju, a tudi v drugih mestih južne Italije. Preiskovalci so najprej aretirali Giuseppa Riccar-dija, ki je imel v svojem avtu 300 kg hašiša, nato pa še ostale člane tolpe.
NEAPELJ — Agenti neapeljskega letečega oddelka so zaplenili 600 kilogramov hašiša, vrednega približno 6 milijard lir, in aretirali 16 oseb. Med aretiranimi je tudi ena od »mater korajže«, ki se borijo proti razpečevalcem mamil. To je Ersilia D'Afilit-to, mati Michela Riccardija, ki je po mnenju preiskovalcev vodja mednarodne tolpe prekupčevalcev, a se je izognil aretaciji, tako da ga sedaj vneto iščeta tako italijanska kot
V	svojem zadnjem govoru pred občinskim svetom je odhajajoči župan Morales označil kot težko politično napako izbiro komunističnih partnerjev, ki so se izrekli za nezaupnico občinskemu odboru. Morales je sicer priznal, da so se v zadnjih dneh vidno popravili odnosi med socialisti in komunisti, vendar je kljub temu naglasil na dejstvo, da je kriza nastala najbrž iz nesporazuma med tistim, kar je sam želel in tistim, kar so hoteli razumeti drugi.
V	glavnem naj bi šlo za vprašanje temnopoltega kriminala, ki je v Firencah res nadpovprečno razširjen. Župan Morales naj bi prosil policijo za pomoč pri preganjanju razpečevalcev mamil in roparjev vseh barv polti, ne pa za lov na Senegalce in druge krošnjarje, čeprav jih je izgnal iz mestnega središča. Poleg tega pa je občinska uprava poskrbela tudi za finančno podporo načrtov družbenega pomeni kot to predvideva Martellijev zakon o priseljencih iz območij zunaj ES.
Vprašanje ponudbe družbene pomoči je seveda pereč in prav sem lahko vključimo najnovejše posege italijanske Cerkve, ki se pripravlja na avtonomno upravljanje središč za temnopolte imigrante. Škofovska konferenca najavlja pripravo dokumenta o spoštovanju sočloveka s temno ah kako drugače pigmentirano kožo, obenem pa prireja in podpira nastanek novih zbiralnih centrov, ki bodo obogatil dosedanje delovanje Caritasa.
Papež je v svoji molitvi ob dnevu rasne strpnosti opozoril vernike, da je treba dokaj trdo nastopiti proti novi^ izbruhom ksenofobije in rasizma, ki sta očitno prisotna naši družbi, čeprav si le malokdo upa z besedo na Pojav naj bi bil zdaleč bolj razširjen od tega, kar si misli111,| zato ga tudi ne smemo zanemariti, trdi papež, ki se je h1 osebno zavzel za pravice imigrantov.
Revizija mednarodnega prava ki mora postati »svetovno«
V	New Yorku se je prvič sestala posebna delovna skupina, ki jo sestavljajo vrhunski izvedenci mednarodnega prava, da bi si začrtala delo v okviru Dekade mednarodnega prava (1990-2000), ki so jo Združeni narodi sprejeli lani. V tej dekadi naj bi oblikovali novo, odločno posodobljeno mednarodno pravo, saj je sedanje že zastarelo tako »vsebinsko, kakor pravno«: »ne odseva več duha časa«, kakor trdi sloviti ameriški pravnik M. Donnelly.
Dejstvo je namreč, da ne gre samo za spremembe, ki so nekako »normalne« v zgodovinskem razvoju, marveč za precepno nova svetovna stanja, ki jih sedanje mednarodno pravo kajpak ni moglo upoštevati. Bloki izginjajo, velesili sta pričeli iskreno sodelovati, svet se je začel bolj tesno povezovati, razorožitveni procesi so v teku, pa tudi Združeni narodi, ki so pobudniki posodobljenega mednarodnega prava, pričenjajo končno igrati stvarnejšo vlogo v svetovni politiki.
V	potrebo po oblikovanju času primernega mednarodnega prava so, poleg generalne skupščine Združenih narodov, lani privolile tudi številne druge mednarodne organizacije in ustanove, kakor so na primer haaška pravna konferenca, deveta konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih, Mednarodni sodni svet in drugi. Pri vseh prevladuje mnenje, da je mednarodno pravo v zgodovini zmeraj najbolj »napredovalo« takrat, ko je bil mir in ko si je bilo mogoče zastaviti jasnejšo vizijo razvoja. Vse kaže, da smo tudi zdaj pričeli k sreči doživljati tak čas.
Nekakšno izhodišče današnjega mednarodnega prava je Povelje Združenih narodov iz leta
1944, ki je pri nekaterih postavkah seveda še aktualno, pri drugih pa ne več predvsem zato, ker je tudi na pravne sklepe pozneje vplivala hladna vojna. Na sestanku delovne skupine v Nev/ Yorku so zdaj naglasili, da bo treba »posodobljeno« mednarodno pravo seveda najprej vtkati v globoke pozitivne spremembe svetovne politike, ki smo jim zdaj priča, nato pa čimbolj tako rekoč »institucionalizirati«.
Skupaj z institucionalizacijo naj bi v Združenih narodih, v okviru Dekade, poskrbeli tudi za izdelavo potrebnih izvedbenih mehanizmov, ki so še danes močno pomanjkljivi in med drugim omogočajo, da vsaka država lahko ravna po svoje, neglede na določeno mednarodno pravno normo. Skratka »kodifikacija« mednarodnega prava naj bi poudarjala tako normo, kakor, hkrati, tudi njeno izvedbo.
Vzvodno napotilo novega mednarodnega prava naj bi bile človekove pravice, ki bi jih bilo treba spoštovati in uveljavljati neglede na razlike v družbenih ureditvah, režimih, med državami, narodi, verami in drugimi komponentami človeštva. Konkretneje pa naj bi se pravne norme soočile z vsem tistim, kar je novega v svetovnem ekonomskem, družbenem, znanstvenem, tehnološkem in ekološkem razvoju. Na
nove prijeme opozarja zlasti »gospodarsko pravo«, ki je zdaj prav tako pomanjkljivo, bo pa moralo v prihodnosti bolj »organsko« združevati tako »tržne, kakor družbene vidike«.. Sever in Jug!
Skupina se je v duhu napotkov generalne skupščine Združenih narodov tudi že zedinila v tem, da bo potrebno pripraviti kar novi Kodeks, ki naj bi obravnaval zločine proti miru, varnosti in seveda človeštvu. V zvezi s tem pa naj bi predvideli tudi prav tako novo mednarodno sodno ustanovo. V ta sveženj naj bi spadal mednarodni terorizem. Veliko so razpravljali o boju proti mamilom in v glavnem soglašali, da ga ne bi smeli voditi samo z zornega kota »kriminalistike«.
Pa še in še. Seveda je to bil šele prvi sestanek; na naslednjih se bodo bržčas domenili tudi o ustanovitvi podskupin, v katerih naj bi prav tako sodelovale znane mednarodne osebnosti s področja mednarodnega prava; ena od podskupin naj bi se lotila tudi problema tako imenovanih mednarodnih vodnih tokov, ki spada med najbolj zapletene, saj posamezne dežele ravnajo pri tem pogosto naravnost »divje«. Dovolj je omeniti anarhijo, ki vlada pri določanju teritori-
alnih voda. Posebno pozornost pa bodo v okv)r Dekade morali nameniti vprašanju »škode, ki I javnim dobrinam, ali pa, preprosto, naravi« Pu vzroča razvoj znanosti in tehnike.	_ .,fl
Zakonodaja je v zvezi s tem mariskje še sl . -meglena, v Združenih narodih pa sodijo, da strokovnjaki, ki se bodo pričeli ukvarjati s Pridobljenim mednarodnim pravom, posredno m. ko pripomogli tudi k sprejemu žgočih Prain0 norm v posameznih deželah. Skratka, Prob ekologije in tudi s tega stališča svetovno razs nost in mnoge skupne imenovalce.	.
Na 45. zasedanju generalne skupščine, "'. jj konec leta, bodo, kakor kaže, lahko že sPreUe. »konkreten program akcij« v uresničevanju p1bj kade mednarodnega prava. Cilj teh akcij naJen, bil tudi sprejem nove, ali pa več novih !<on red-cij, o uveljavljanju mednarodnega prava; P) , met pa naj bi, zavoljo njegove vse večje aKijnj nosti, pričeli izčrpneje obravnavati tudi v ve .jj0 visokih šol in vseučilišč na svetu. To	L
so dali predstavniki gibanja neuvrščenih, k T bilo v naporih za organizacijo Dekade tudi bolj aktivno.	• naj
Sodobno urejanje mednarodnega Provr po bi namreč utrjevalo težnje, in kajpak Poi\e(.anjJ še bolj intenzivnem mednarodnem s.oc*eJ%a Jh nenazadnje pa zasluži pozornost priP0, je menda prišlo iz krogov referata Združen rodov, ki se ukvarja s pravnimi Pr,ob e,CeCin0' namreč v bodoče ne bi več govorili o »m rodnem«, pač pa kar o »svetovnem« Pravbaje za redne pravne norme naj bi resnično veg
MIRO KOCJAN