NASLOV
Odgovornejši pristop komunistov
Za razpravo na seji občin skega komiteja zveze komu nistov v Murski Soboti, ko s< ocenjevali gospodarska giba nja v letošnjem prvem pollet ju, je značilna večja kritičnos in samokritičnost pri ocenje vanju lastnega dela. Zato sc tudi terjali večjo odgovornos pri uresničevanju stabilizacij skih nalog na vseh ravneh. Tc pa pomeni, da morajo soboški komunisti imeti konkreten načrt, kako- se bodo dovolj učinkovito spopadli z vzroki za zaostrene družbenogospodarske razmere in hkrati odstranjevali posledice takšnih razmer. Boj za stabilizacijo gospodarstva bo očitno trd in dolgotrajen, je jasno potrdila razprava, uspešen pa le toliko, kolikor si bomo v njem resnično prizadevali. Zato je zdaj pravi čas za resno, zavzeto in odgovorno delo.
To jasno izhaja iz sprejetih »tališč, usmeritev in sklepov abčinskega komiteja ZK za delovanje komunistov in »snovnih organizacij v združenem delu in skupnostih nri uresničevanju stabilizacijske politike v letošnjem letu. Pri tem ugotavljajo, da vrsta abjektivnih. kot so porast materialnih stroškov, pomanjkanje nekaterih surovin n reprodukcijskega materia-a, in tudi subjektivnih vzro-cov, kjer zlasti omenjajo slabo organizacijo dela, nizko sto-ilnost, odnos do dela in gos-oodarjenja z družbenimi iredstvi, vpliva na to, da ne zpolnjujejo vseh resolucij-;kih ciljev. Višja od načrto-/ane rasti sta le industrijska oroizvodnja, kije z 8-odstotno astjo celo nad republiškim Dovprečjem. in zaposlovanje, medtem ko rasti družbenega oroizvoda, izvoza in produk-ivnosti zaostajajo. Opozorili to zlasti na razliko med po-abljenimi sredstvi in celot-tim prihodkom ter na izgube, d so se podvojile. Slednje gre ’lasti na račun mesne indus-rije. kjer ocenjujejo, da se bo Primanjkljaj dvignil že na »krog 120 milijonov dinarjev.
Milan Jerše
Se dve novi MDA!
Naknadno, izven programa letošnjih mladinskih delovnih akcij pri nas, sta prišla razpisa še za dve MDA. Gre za republiško MDA Bohinj 84, ki se začne 25. julija in bo trajala do 15. avgusta, kjer bo ena brigada pomagala pri obnovi mladinskega doma v Bohinju, in zvezno MDA Kopaonik 84 v SR Srbiji, (5. avgusta) kjer bo slovenska brigada sodelovala pri odpravljanju posledic na potresnem območju. Prijave zbirajo na občinskih konferencah ZSMS vseh štirih pomurskih občinah, zaradi omejenega števila brigadirjev pa velja pohiteti!
-še
leto XXXVI
Št 28
Murska Sobota 19. julij 1984
CENA 20 DIN
ENI NA JADRAN, DRUGI V BAZENE — Tretji pa noge v lavor, se ponuja tretja možnost. So pa še druge, čeprav manj mikavne, a v teh oblačnih časih priporočljive, če že ne neizbežne. Recimo’ počitniška praksa, udarništvo na trasah, solidarnostna delavoljnost, znojenje za stroji in tako naprej. Skratka, kakor komu dopuščajo čas, denar in tisti »nad nami«! (B. Z.)
Kisle kumarice nadomeščanja
Stran 4
PRED PROSLAVO 50-LETNICE LJUDSKE PRAVICE
NE ODLAŠATI
»Splet vsakovrstnih okoliščin bi lahko bil odločil, da bi Ljudska pravica ostala zakoten prekmurski listič, ki bi prej ali slej shiral ali bi ga okrajni (takrat:sreski) načelniki czadušili, kakor se nam je to zgodilo dve leti prej z Novim časom v Soboti. Ni dvoma, da bi Ljudsko pravico zadela ista usoda, če bi se bila pojavila v Soboti«.
Kar je zapisal Miško Kranjec ob 40-letnici izida prve številke Ljudske pravice kot njen prvi urednik, ki lahko v prenesenem pomenu veljalo tudi za priprave na proslavo 50-letnice »lista slovenskega ljudstva« 7. oktobra v Veliki Polani. Namreč, da je dozdajšen razplet dogodkov, kijih sicer skuša po svojih najboljših močeh in sposobnostih uravnavati poseben odbor pri občinski konferenci socialistične zveze v Lendavi s predsednikom Rudolfom Leinerjem, pokazal, da se bodo morali Lendavčani zanesti predvsem nase in šele potem na koordinacijski odbor za proslave pri republiški konferenci SZDL v Ljubljani. Resda je najprej kazalo, da bo ravno narobe oziroma da bodo »bremena« priprav in izvedba same proslave enakovredno porazdeljena — če naj ima vse skupaj republiški značaj! — toda obsežnost in zahtevnost predvidenih nalog sta očitno opravili svoje. Skupen jezik so tako našli le glede tega, kaj vse bo treba postoriti, medtem ko vprašanja: kako, s katerimi in zlasti kolikšnimi sredstvi, ostajajo še dokaj odprta.
Z vsem tem se bodo morali do septembra ukvarjati pododbori in za osrednji občinski odbor v Lendavi pripraviti vse potrebno, da bi izvedbo priprav na proslavo kar se da pospešili. Naj ponovimo le najpomembnejše naloge!
Za ureditev domačije pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani — kar je sicer dolgoročna naloga — se bodo povezali* z ustreznimi strokovnjaki. Podobno velja za spominsko sobo Ljudske pravice v Lendavi in postavitev razstave neprednega tiska. Uredništvo (z založbo) Komunista jim bo pomagalo pri izdaji brošure ob jubileju časopisa. Dogovorili so se o izdaji raznih spominkov — znamke, značke, razglednice, plakat in podobno — in organizaciji okrogle mize, skupaj z RTV hišo, z nekda-njimi in zdajšnjimi uredniki ter sodelavci časopisno-za-ložniškega podjetja Delo. Hkrati bodo v okviru priprav na prireditev v Veliki Polani 7. oktobra ■' vedli večšportno-rekreativnih, kulturnih in drugih spremljajočih manifestacij. Predvidevajo tudi, da bi po proslavi organizirali plenum delavcev Osvobodine fronte. Skratka, delaje obilo in ni kaj odlašati!
B. Žunec
Velikokrat slišimo že obrabljeno frazo, da so interesi združenega dela in krajevnih skupnosti skupni. Najnovejše poročilo o združevanju sredstev OZD za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v soboški občini pa vendarle dokazuje, da temu ni vedno tako. Podpisniki^ dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 so se namreč dogovorili, da bodo združevali 0,40 odstotka dohodka za izvajanje dodatnih programov in za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti. Že leta 1981 so zbori občinske skupščine sprejeli odlok o kriterijih za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti in območij v soboški občini. V njem je tudi opredeljen predlog o razdelitvi sredstev, ki ga pripravi skupna komisija zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, kateri je zaupan tudi nadzor nad uporabo zbranih sred- ■ štev.
V minulem letu so OZD iz soboške občine v ta namen nakazale skupno nekaj čez 5.99 milijona dinarjev. Toda svojih obveznosti ni izpolnilo kar precejšnje število organizacij združenega dela, zato je vprašanje, kdaj jih sploh bodo. Na ta način je »okrnjen« načrt petletnega razvoja. S temi podatki so bili na nedavnem skupnem zasedanju seznanjeni tudi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Oglasila sta se le dva predstavnika delovnih organizacij, in sicer soboške Panonije, kije
— ZK PRED ZRELOSTNIM IZPITOM?-----------x
ISKRE Z VRHA
ZA ZAR V BAZI
Komentatorji junijskega 13. partijskega plenuma jugoslovanskih komunistov so si — sklicujoč se na izjave naših uglednih politikov — dovolili razmišljanja tudi v tem slogu: »Vraževerni ljudje so številko 13 vedno obtoževali za svoje in tuje težave. Seveda je bila le posledica vrstnega reda številk, daje bil minuli plenum 13. in tistim, ki so vraževerni, lahko damo v tem primeru prav le toliko, da so mnogi člani na njem z veliko besed le malo povedali. Kdor ne verjame, naj pogleda vstare časopise.«
Vendar pa tega partijskega vrha države v celoti le ne moremo proglasiti za povsem običajen sestanek, na katerem seje iskrilo le od revolucionarnih fraz in parol. Prvič v zgodovini naše partije je namreč sklenjeno, da do konca leta dvomilijonsko članstvo odmeri razsežnosti plenuma, pove svojo besedo in jb potem tudi spoštuje pri dejanjih. V tej zvezijedovolj nazorna misel enega od sodelujočih na plenumu, kako se naša partija še vse preveč trka po prsih in trdi, daje najbolj odgovorna sila v družbi, a to počne na narcisoiden način. Pri tem pozablja, da se njen položaj vendarle meri s tistim, kar je dosegla in spremenila.
»Zakaj pa jo imamo za avantgardo in delavsko partijo? In doklej še samozaljubljeno gledanje svojega lika? Voda, v kateri se ogledujejo nekateri vodilni funkcionarji naše Zveze komunistov, sploh ni tako bistra, od kod jim torej predstava, da gre lahko še tako naprej?« smo prebrali povedano na rob plenumu iz ust enega od delavcev. Edini kmet med člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije pa je še posebej za naše, pomurske razmere plastično, brez dlake na jeziku dodal: »Bogme, srp na tej naši partijski zastavi je čedalje tanjši. Če se bo tako nadaljevalo, bo na praporu ostalo le Kladivo.«
Bodo iskre z vrha »razpihale« žar v bazi?
Komu je mar za skupno politiko razvoja?
pojasnil, da svojih obveznosti niso mogli poravnati, ker v skladu skupne porabe, namenjenemu regresu, malicam in podobnemu, niso imeli več sredstev, in KG Rakičan, kije zagotovil, da bodo nakazali potrebna sredstva. Vsi drugi so bili tiho in tako so razpravo lepo zaključili s sklepom, da morajo vsi podpisniki v najkrajšem možnem času poravnati svoje obveznosti.
S tem pa se nikakor ne bi smeli zadovoljiti. Mar takšni primeri ne potrjujejo dovolj zgovorno že znane resnice, da je postal položaj v zvezi z dogovarjanjem in njegovim uresničevanjem precej zapleten. Usklajevanje stališč traja očitno že precej časa, napredek pa je pričel. Kolikor je razumljivo in naravno, da pač obstajajo različna stališča do razvoja celotnega gospodarstva, pa je toliko bolj nerazumljivo, da z uresničevanjem nekaterih bistvenih vprašanj preveč odlašamo. To se je očitno pokazalo pri omenjenem združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v soboški občini. Kot da ljudje, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela, ne živijo hkrati tudi v krajevnih skup-
nostih. Jim ni mar za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti?
Kaj naj rečemo o usodi dogovora v agrokompleksu? Kmetijske delovne organizacije, ki jim dajemo prednost v vseh naših razvojnih programih, so namreč pokazale najmanj posluha za potrebe KS. Od kod takšno stališče? Tako niso izpolnili svojih obveznosti za preteklo leto ABC Pomurka, KG Rakičan TOZD Tovarna močnih krmil, TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci, TO Prašičereja Beltinci, pa DSSS KG Rakičan, KZ Panonkazvsemi TZO, Interna banka SOZD ABC Pomurka, Hranilno-kreditna služba KZ Panonka, pridružujejo pa se še Živino-rejsko-veterinarski zavod za Pomurje in veterinarska postaja. V tej situaciji, ko ustvarjajo precej visok dohodek in imajo najvišje osebne dohodke v občini, je to vsekakor nerazumljivo. Dvolično obnašanje, ko eno govorimo drugo pa delamo, je pač nekaj najslabšega in ne vliva zaupanja za hitrejše dogovarjanje o skupni politiki razvoja krajevnih skupnosti.
Milan Jerše
Življenje se vrača v Pertečo
Stran 18
Radenska na Japonskem
Da so se pred kratkim pojavile prve steklenice mineralne vode iz Radenec na policah japonskih trgovin,' smo že poročali. Pretekli teden pa je največja do-nača polnilnica mineralne /ode tudi uradno prodrla na rg dežele vzhajajočega son-:a. Generalni direktor Ra-lenske Feri Horvat je pod-»isal v Osaki s predsedni-com novo ustanovljene fir-ne za uvoz in distribucijo nineralne vode tri srca Hi-rojasuom Ucido pogodbo o
dolgoročnem sodelovanju. Ta že letoš predvideva izvoz 200 tisoč litrov mineralne vode, kar je še pomembnejše. pa je dejstvo, da odpira Radenski perspektiven japonski trg. Možnosti so velike in po predvidevanjih se bo prodaja že naslednje leto povečala za najmanj 20 odstotkov in bo letni iztržek najmanj 150r tisoč dolarjev. »Tri srca« bodo potovala na Japonsko kot kontejnerski tovor z ladjo.
vr
aktualno doma in po svetu
Srečanje z Marjanom Šiftarjem
Mimo signala v smrt
Pretekle soboto ob Šestih in deset minut je Evgen Skok, kretničar na severnem vhodu v postajo Divača zagledal podivjani tovorni vlak, ki se je z veliko hitrostjo iz ljubljanske strani bližal postaji v Divači, kjer je prav tisti hip stal brzovlak z okoli 1500 potniki. Le še nekaj sekund in lokomotiva tovornega vlaka je zmlela zadnja dva vagona brzovlaka, tretjega pa močno poškodovala. Potem je zdrknila s tirov in se zarila v zemljo. Celotna kompozicija tovornega vlaka se je dobesedno razletela.
Strojevodja v tovornem vlaku, Franc Vodopivec, ki je ostal živ in brez težjih poškodb, se je sam prijavil na postaji milice v Divači. Preiskovalnemu sodniku je kasneje izjavil, da je kakšnih štirinajst minut pred postajo Divača še kadil, v naslednjih, usodnih minutah, pa je najverjetneje zadremal. Vodopivec je vlak št. 51081 prevzel dan prej ob 16. uri v Zalogu, v Postojni bi ga moral nekdo zamenjati, toda zamenjave ni bilo. Tako je, verjetno že preveč utrujen, peljal naprej . . .
Nesreča je terjala 31 mrtvih in 33 ranjenih. Na kraj nesreče so takoj prispele reševalne ekipe in ekipe za čiščenje iz garnizij v Pivki, Sežani, Ajdovščini in Kozini. S helikopterjem so pripeljali tudi specialistično ekipo kliničnega centra iz Ljubljane.
Lokomotiva tovornega vlaka je bila opremljena — kot vse druge — z napravo avtostop, toda postaja Divača ni opremljena z elektronskimi napravami, ki avtostop aktivirajo. Ugotovitve preiskave so pokazale, da je strojevodja Vodopivec spregledal zaprt predsignal in signal na vhodu na železniško postajo v Divači.
Fotografske in filmske kamere so zabeležile grozljive prizore ob železniški nesreči v Divači. Razbitine potniških vagonov je bilo treba razrezati, da so prišli do živih in mrtvih potnikov. Nekega ponesrečenca so kar z vrati vred, v katere je bil vkleščen, odpeljali v bolnico. Na sliki: ena od mnogih reševalnih skupin.
Čeprav je bil že leta 1967 sprejet zakon o vlaganju tujega kapitala v naša podjetja, so rezultati skromni. Smo na predzadnjem mestu (med deželami v razvoju), več tujega kapitala pa je vloženega tudi v vzhodnoevropskih deželah. Strah pred tujim kapitalom je več ali manj prisoten po vsem svetu.
Malo tujega kapitala pri nas
Zakon o tujih vlaganjih je bil sprejet z mnogimi pomisleki. kajti, imeli smo Jugoslovani že nekaj izkušenj s tujim kapitalom med obema vojnama, med najbolj ponesrečene pa je vsekakor sodil francoski kapital v rudniku bakra v Boru, kjer so z zlatom, kot stranskim proizvodom. naredili velike dobičke.
Kakšen je naš odnos do tujih vlaganj, je v načelu urejeno že v ustavi, zakon iz leta 1967 pa določa razmerja med tujim in domačim kapitalom in sicer 49:51 v korist domača kapitala. V 17 letih smo v Jugoslaviji zabeležili samo 253 pogodb o skupih vlaganjih. Nekaj pogodb je ugasnilo še preden so jih začeli izvajati in tako imamo danes le 14 pomembnejših primerov mešanih vlaganj: štiri v bazično kemično industrijo, štiri v proizvodnjo vozil, tri v raziskovanje in izkoriščanje nafte in po eno v industrijo prehrambenih proizvodov ih krmil.
Glede vlaganja tujega kapitala je za našo državo le še
Nesreča je dala mnoge zglede požrtvovalnosti, junaštva in solidarnosti: divaški zdravnik Miran Fakin je že osem minut po nesreči pomagal ponesrečencem med katerimi.so mnogi ostali brez okončin,, s polomljenimi kolki in celo tumenicami.
Skoraj podobna nesreča se je v Divači zgodila 13. maja letos, ko
DOBRO KAZE
Ugodne vremenske razmere so, čeprav z nekajdnevno zamudo, omogočile žanjcem, da se z vsemi močmi lotijo žetve pšenice. V Vojvodini, Srbiji, Makedoniji in na Kosovu delajo kombajni tudi po 14 ur na dan. Pravijo, da tudi odkup teče po načrtu.
Razmere so seveda v posameznih regijah dokaj različne. V Makedoniji so odkupili že 30.000 ton pšenice in so zelo zadovoljni z njeno kakovostjo. V Srbiji je je v silosih že okoli 25.000 ton, vendar bo na večino pridelka treba še počakati, da se zrnje posuši. V Vojvodini pravijo, da bo letošnji pridelek boljši od lanskega. VSlavoniji so razmere nekoliko drugačne. Pšenice bo manj kot lani. V Baranji in severni Bački bodo primanjkljaj krili z večjim pridelkom oljne repice.
Kot posebno zanimivost moramo zapisati, da v Srbiji od zasebnikov doslej niso odkupili še niti zrna pšenice. Čeprav so jim zajamčili ceno, in to ,,na njivi”, se kmetje ne zmenijo za prodajo letošnje letine.
Kakor zdaj kaže, ne bo težav s prevozom. Predstavniki železnice
Urugvaj. Smo nekako vzporedno z Indijo in Alžirom. vse ostale države v razvoju pa imajo znatno večji delež tujega kapitala v svojih investicijah. Tudi vzhodnoevropske socialistične dežele imajo vloženega trikrat več tujega kapitala kot mi. Kitajska na primer pa je v zadnjih dveh letih pritegnila za milijardo 800 milijonov dolarjev tajega kapitala.
Kaj ovira dotok tujega kapitala k nam? Najprej menda razmerje, kije v prid domačemu. Potem obresti industrijskega kapitala na svetovnem tržišču, ki so znašale leta 1978 11 odstotkov. danes pa, skupaj z garancijami za vloženi kapital. 60 odstotkov. Nekoč so se zadovoljili s 15-odst. profitom. danes niti 70 odstotkov ni dovolj. Ovira za tiija vlaganja sta tudi naša gospodarska nestabilnost in visoka inflacija.
Z letošnjo resolucijo o družbenoekonomskem razvoju naj bi sprejeli tudi nov zakon o vlaganju tujega kapitala v naše organizacije združenega dela. V predlo
je iz Ljubljane v Sežano pripeljal tovorni vlak z 31 vagoni in trčil v stoječo kompozicijo tovornega vlaka z 22 vagoni. Takrat ni bilo človeških žrtev, pač pa je nastala materialna škoda nad 30 milijonov dinarjev. Sobotna železniška nesreča naj bi poleg človeških žrtev terjala še okoli 60 milijonov dinarjev škode.
in cestnega prometa zagotavljajo, da bo na voljo dovolj vozil za prevoz do silosov.
Iz kmetijskega kombinata Beograd so sporočili, da bodo konec prihodnjega tedna, ko bodo končali žetev, lahko dali 60 do 80 kombajnov vsem tistim, ki jih bodo morda potrebovali, vendar samo, če niso več kot 300 kilometrov od Beograda.
Na kmetijskih območjih se na veliko pripravljajo že na jesensko setev. V državi naj bi zasejali 15,3 odstotka več površin kot lani, kar je skupaj 2,221.500 hektarov. Izjema je samo Slovenija, kjer bodo zasejali 3 do 4 tisoč hektarov manj.
Tudi za jesen napovedujejo, da bo največ njiv zasejanih s pšenico, kar za pet odstokov več kot letos. Od vseh strani prihajajo tudi obljube, da bo dovolj umetnih gnojil, rezervnih delov, goriva in semena. Skratka, vse naj bi bilo boljše kot prejšnjo jesen, piše beograjska Politika.
globus
I
KAIRO — Namestnik iraškega premiera je izrazil željo, naj bi ZDA in Sovjetska zveza zastavile svoj vpliv, da se konča vojna med Irakom in Iranom, ki traja že 45 mese-cev.
JERUZALEM — Izrael je začel graditi osem novih naselij na zasedenem zahodnem bregu Jordana in v Gazi.
MUNCHEN — Katastrofalno neurje, kije trajalo nekaj dni. je na Bavarskem in v delu Avstrije povzročilo velikansko škodo, nekaj mrtvih in čez 400 ranjenih. Toče je naletelo 40 cm.
RIAD — Kuvajtska železnica uvaja vlake, ki vozijo s hitrostjo do 250 km na uro.
I I I I I I I I
I
gu. ki je že dan v razpravo republikam in pokrajinama, so črtali odstotni odnos med domačim in tujim kapitalom. ker so doseganja tuja vlaganja v povprečju dosegla komaj 25 odstotkov.
Ob koncu tega kratkega zapisa o tujih vlaganjih pri nas. naj omenimo še slab primer takšne mešane investicije. toje koprski Cimos, kije bila vzačetku prejšnjega desetletja dogovorjena med Tomosom. Iskro in francoskim Citroenom. V novi tovarni za montažo motornih vozil, ki je iz tega dogovora nastala v Šempetru pri Novi Gorici, so že takoj v začetku ugotovili, da ne bo šlo dolgo, saj so v tovarni delali po zastareli tehnologiji. Le 50 do 60 tisoč vozil letno so lahko vrgli na tržišče, ko je bilo že vsemu svetu znano, daje spodnja meja rentabilnosti 250 do 300 tisoč avtomobilov letno.
Navedeni primer z zastarelo tehnologijo je le eden od mnogih primerov, ki govorijo tudi o temni strani vlaganj tujega kapitala. Na splošno .pa velja ocena (ne samo pri nas), daje vlaganje tujega kapitala bolj primerno kot pa zadolževanje: posojilni položaj pomeni za posojilojemalca hujšo po-dr^enost kot tuji kapital.
I Najmlajši minister (predsednik komiteja) za informiranje v slovenski vladi (republiškem izvršnem svetu) Marjan Šiftar je naslovno, dovolj »izzivalno zašiljeno« tezo postavil v širšem miselnem okviru. Ta se glasi:»Čeprav ni popolnoma I korektno, pomenijo zame osebno napad na sistem tudi vsi poskusi ali konkretni primeri zapiranja informacij, ne zgolj pred novinarjem, ampak ljudmi, ki naj odločajo o cenah, investicijah in podobnem. V dosedanjih razpravah o obeh I zakonskih osnutkih — zveznem in republiškem — o javnem obveščanju smo med drugim govorili o težko sprejemljivih ali sploh nesprejemljivih pojavih, ki med drugim zadevajo izvajanje letošnje projekcije cen. Dobro vemo, kakšnega pomena je ta projekcija in še bolj to, da jo moramo dosledno izvesti, če nočemo priti v še hujše gospodarske in drugačne težave. Ugotavljamo, dav mnogih primerih sicer razpravljajo ■ o višjih cenah, vendar mimo delavcev oziroma s pritiski na skupnosti za cene in druge organe. Ne zagotavljajo pa de-Ilavcem celovite obveščenosti glede cen v lastnem okolju in predvsem ne o tem, kaj bi bilo potrebno storiti za dvig produktivnosti dela, boljšo organizacijo, večji izvoz in tako naprej. Odsotnost vsega tega ali celo zavestno prikrivanje, I skrivanje informacij, so zame osebno oblike napada na naš sistem, gotovo pa zavore hitrejšemu uresničevanju z ustavo opredeljenega ekonomskega in političnega sistema.«
I I
I I
I I
I I
I
PODRUŽBLJANJE SKOZI DINAR?
Verjetno bo kar držalo, da sta oba zakona (zvezni in republiški), ki urejata področje javnega obveščanja —- v ozračju, ko smo že lep čas nagnjeni k takorekoč dnevnemu spreminjanju predpisov — svojevrsten fenomen, saj sta brez večjih sprememb ali dopolnitev »preživela« kar celo desetletje. To leto, ko naj bi ju temeljito »posodobili,« je idealna priložnost, da se o njih izrečejo vsi delovni ljudje in občani. Resda zveni kot fraza, pa ni, saj je naš ugledni sogovornik pribil, da fe načinov in možnosti več kot dovolj. Nam se je ponudila in Marjan Šiftar je bil voljan, da ustreže.
Rdeča nit obeh zakonskih osnutkov je podružbljanje. V pogovoru za mariborski Večer ste dejali, da v mnogih primerih delegati oziroma člani programskih in izdajateljskih svetov dokaj formalistično opravljajo svoje poslanstvo. Kako to preseči?
Ko govorimo o podružbljanju na področju javnega obveščanja, moramo imeti pred očmi celotno paleto oblik in načinov njegovega izvajanja s posebnim poudarkom na vlogi SZDL kot enem ključnih členov in poti pri izvajanju te naloge. V Sloveniji smo glede tega mnogo dosegli, čeprav je res, da so omenjeni programski in izdajateljski sveti pri nekaterih posameznih javnih glasilih oziroma časopisih manj aktivni: sestajajo se le poredkoma, obravnavajo le najnujnejše in člani teh svetov večkrat nastopajo bolj v svojem imenu. Z novim zakonom naj bi izdajateljski oziroma programski sveti, kot ena temeljnih oblik zagotavljanja najširšega organiziranega družbenega vpliva, dobili še večjo vlogo v dvojnem smislu: da se prek njih zagotovi organiziran in kar najširši družbeni vpliv na politično in samoupravno organiziranje delovnih ljudi . in občanov na področju javnega obveščanja in drugič, naj bi bili delovna podpora uredništvom in urednikom v nenehnem ustvarjalnem prežemanju pobud, ki prihajajo iz širšega prostora, s skupnim ciljem in izhodiščem, naj bi bila sredstva javnega obveščanja ustvarjalni člen političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Kako v tem okviru komentirate potezo ČGP Delo, ki ima v skupščini še poseben organ, to je svet za varstvo pravic občanov?
Ta svet bi morali ustanoviti že prej. Gre za obliko, ki jo predpisuje že sedanji zakon o javnem obveščanj u i n s pomočjo sveta naj bi bila uresničena obveznost v zvezi s postopki za objavljanje mnenj občanov.
Zdi se, da ponekod vse preveč vidijo podružbljanje skozi dinar, kar tu pa tam neprijetno spominja na barantanje do načelu: kakor ti meni, tako jaz tebi, v resnici pa peha sredstva javnega obveščanja v gmotno odvisnost ali celo nekakšno podrejanje. Se strinjate?
Barantanje je vsekakor nezdružljivo s temeljnimi izhodišči našega ustavno opredelnega sistema javnega obveščanja. V zadnjih nekaj letih v Sloveniji urejamo vse številnejša, tudi materialna
vprašanja na področju javnega ooveščanja zlasti prek družbenih
ZAPIRANJE IN KOT NAPAD
dogovorov ali samoupravnih sporazumov. Dodati pa je treba, da moramo tudi tu okrepiti stabilizacijsko naravnanost za čim racio-nalneiše gospodarjenje.
FORMULA IN DEŽURNI
KRIVCI
Že na samem začetku razgovora z Marjanom Šiftarjem smo korajžno zagrizli v kislo jabolko, imenovano odpiranje virov infor-
Čim bliže so sredstva javnega obveščanja neposrednemu okolju, tem bolj so podvržena raznim pritiskom, ugotavlja Marjan Šiftar. (Foto: J. Herman)
macij in njihova ter novinarjeva odgovornost. V naslednjih dveh vprašanjih smo šli še dalje.
V razmerah gmotne odvisnosti ali celo nekakšnega podrejanja se v posebej neprijetnem položaju znajdemo novinarji. Pa ne kot »sedma sila«, še manj kot ljudje iz nekakšnega »ministrstva resnice« in najmanj kot — saj to bi bila skrajnos£ — nekakšni »brodolomci na osamljenem otoku«. Kolikšen in kakšen manevrski prostor nam v tej zvezi dajeta oba zakonska osnutka?
Težko je govoriti o tem, kolikšen manevrski prostor naj bi ustvarjala sama po sebi, kajti brez nujno potrebne zavzetosti socialistične zvez in drugih subjektivnih sil ne bosta mogla in tudi objektivno ne moreta spreminjati stanja Lahko pomenita in k temu težimo, da bi pomenila kakovostno osnovo, oporo in podporo za še hitrejše uresničevanje ustavnega koncepta sistema javnega obveščanja.
Za javnost dela gre, ne le za vprašanje odnosa do posameznega novinarja kot nekakšnega posrednika med organom, organizacijo in skupnostjo na eni ter delovnimi ljudmi in občani na drugi strani.
Da bi bili novinarji še ustvarjal-nejši in še bolj vpeti v razvoj in dograjevanje sistema, moramo še več pozornosti namenjati njihovemu nenehnemu strokovnemu in družbenopolitičnemu usposabljanju, hkrati pa zaostrovanju odgovornosti za napake, ki so mnogokrat rezultat neznanja, površnosti, malomarnosti. Po drugi
strani pa moramo zaostriti odgovornost virov informacij za javnost delaoziromazagotavljanje pogojev za delo novinarjev. Pri tem pa ne gre le za odpiranje do novinarjev — za dostop do gradiv in omogočanje navzočnosti na sejah — ampak eno od elementarnih obveznosti virov informacij (organov, organizacij in skupnosti) do delovnih ljudi in občanov. Za javnost dela gre in torej tudi nerazumevanje vloge novinarja kot nekakšnega posrednika med virom informacij in ljudmi.
Najbrž nismo edini, ki vam tožimo, da smo v zadnjem obdobju pomurski novinarji kar naprej nekaj »krivi«; med drugim za nekaj prekinitev dela oziroma izsiljenih sestankov, spodletele referendume o združitvi in nenazadnje za navzdržne razmere v soboškem srednje
šolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve. Kako v teh in takih okoliščinah uveljaviti vašo »formulo« o dveh stebrih obveščanja?
Ne poznam konkretnih primerov in bi se zato težko opredeljeval. Naj zato še enkrat poudarim, da se je vsakršno zapiranje informacij prej ali slej pokazalo kot nesprejemljivo oziroma je bolj škodovalo kot koristilo, čeprav so nekateri v posameznih primerih mislili drugače. Treba paje dodati, da pri tem ne mislimo na primere, ko imamo opravka z gradivi različnih stopenj trajnosti in da nimamo v mislih družbeno dogovorjenih in z ustreznimi akti urejenih načinov in postopkov ravnanja s takimi gradivi. Seveda pa to ne pomeni, da ne bi mogli razpravljati o včasih pretiranem označevanju gradiv z različnimi oznakami tajnosti. Sicer paje bilo o tem veliko povedanega v delegatskih skupščinah in tudi širše je znano, da je šlo za odtegovanje informacij, s čimer se je odtegoval eden temeljnih pogojev za samoupravno in delegatsko odločanje delovnim ljudem in občanom oziroma njihovim delegatom.
UKREPI, ZAPOSTAVLJANJA, PRIVILEGIJI
Minister za informiranje v slovenski vladi Marjan Šiftar se je obširneje razgovoril o odgovornosti novinarjev in jo vnovič »preveril« na poročanju o dvigovanju cen, da bi nazadnje dejal: >Toje le ena plat razprave, druga paje, da mnogokrat zamenjujemo vzroke s posledicami, ko se skuša celotna odgovornost zvaliti na novinarje in iz njih delati dežurne krivce.«
Vzemimo, tovariš Šiftar, da sprejmemo odgovornost za vznemirjanje* že tako ali tako vznemirjene javnosti, toda vprašujemo vas, ali smo pri nas že kdaj (in če, kako) ukrepali zopertistega, ki je zapiral informacije? Na primer zoper kakšnega direktorja?
Žal s konkretnimi primeri ne bi mogel postreči, zlasti ne iz prakse organizacij združenega dela; da bi namreč ukrepali v okviru konkretnih možnosti, ki nam jih v tem pogledu 'omogoča zakon o združenem delu. Lahko pa navržem, da je bilo na to večkrat opozorjeno in da se v tej zvezi stanje v Sloveniji bistveno spreminja na bolje.
Pri obveščanju madžarske narodnostne skupnosti v Pomurju in slovenske v Porabju smo dosegli znaten napredek. Kljub temu pa se v primerjavi s skrbjo — organizacijsko, kadrovsko, gmotno — ki je odmerjena razvoju in krepitvi sredstev javnega obveščanja v republiškem središču (Ljubljani), Mariboru in Kopru v Pomurju počutimo odrinjeni in zapostavljeni. Ali menite, da razmišljamo preveč poenostavljeno, enostransko?
Ne bi 'govoril o občutkih, marveč raje o dejstvih in o tem, kaj naj bi glede teh vprašanj prispeval zakon. Predvsem naj bi v zakonu izrecno poudarili obveznosti in odgovornosti širše in ožje družbenopolitične skupnosti in drugih družbenih subjektov za zagotavljanje pogojev v zvezi z uresničevanjem posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti, opredeljene v 251. členu republiške ustave — tudi na področju
STRAN 2
VESTNIK. 19. JULIJA 1984
je biti sodnik za nazaj, kdo je ustrezneje, pravilneje, celoviteje pisal in poročal o dogajanjih okrog lendavske Ina Nafte. Problem je znan in ga moramo razreševati. Zavedam in strinjam se, da je to
javnega obveščanja. To naj bi v zakonu izrecno poudarili in tudi ustrezno razčlenili. V praksi to med drugim pomeni, da bomo zagotavljali enakopravne in ustrezne pogoje za izvajanje radijskih programov, namenjenih italijanski in madžarski narodnosti. Namreč, da bi se iz RTV naročnine zagotavljala potrebna sredstva za izvajanje teh programov, oziroma da bi se ti programi smatrali kot programi splošnega in skupnega pomena za celotno republiko.
Toda ko govorimo o slovenski radiodifuziji imamo pravzaprav opravka s paradoksalnim pojavom: na eni strani »bele lise«, na drugi pa »prekrivanje«. Lahko bi celo govorili, da so nekatera območja v Sloveniji, kar zadeva pokrivanje z radijskimi postajami, v privilegiranem položaju.
Ja, ta privilegij je žal posledica našega dosedanjega premalo načrtnega, organiziranega in usklajenega, drugače rečeno stihijskega, razvoja na tem področju.
Ta privilegij marsikje pomeni veliko breme pri zagotavljanju materialnih pogojev za nemoteno delovanje vseh teh radijskih postaj.
Ko govorimo o podružblja-nju, bomo morali zagotavljati, da se bodo na straneh časopisa — najsi bo tovarniško, regionalno ali osrednje — v vse večjem številu pojayljali tudi drugi: politiki, znanstveni delavci, kulturni delavci,.. Tudi to je ena od oblik podružbljanja in vsebinske bogatitve posameznega sredstva javnega obveščanja, kajti vse prevečkrat se nam ta vidik — zlasti ko govorimo o odgovornosti — zgubi.
Trenutno deluje v Sloveniji 18 regijskih oziroma lokalnih radijskih postaj. Točno je, daimamo na eni strani »bele lise«, na primer Dolenjska, Notranjska in še bi lahko imenil kakšno, z regijskim radijskim signalom popolnoma nepokrito območje, na drugi strani pa imamo območja, na katerih prihajado dvakratnega ali kar večkratnega prekrivanja z omenjenim signalom. Verjetno se bomo morali v okviru srednjeročnih planskih aktov dogovoriti, xako pri tem naprej, zlasti pa, kako zagotoviti večje medsebojno sodelovanje in povezovanje regijskih in lokalnih radijskih postaj in hkrati dovolj kakovostno pokrivanje vse Slovenije tudi s tem, sicer izredno pomembnim radijskim signalom. Ohranjati sedanje stanje bi bilo nesprejemljivo. Dejstvo je, da imajo praviloma vse radijske postaje izredno velike težave z opremo in zagotavljanjem ostalega in da ravno zato ne bomo mogli mimo krepitve njihovega medsebojnega sodelovanja in še racionalnejšega izkoriščanja že obstoječih materialnih, kadrovskih in tehničnih potencialov, ki so izredno majhni in sedaj izredno razdrobljeni. '
LENDAVA INA-NAFTA IN HIERARHIJA
Ob koncu srečanja je bil Marjan Šiftar pripravljen, da odgovori še na dve, povsem konkretni vprašanji.
Prvo zadeva problematiko lendavske Ina-Nafte. O njej smo novinarji, vsaj na začetku, različno poročali. Osrednji slovenski dnevnik Delo je zelo kategorično in odklonilno pisal, da iz gradnje nove rafinerije ne bo nič, s tem pa enostavno »posredoval« stališče takratne slovenske vlade, medtem ko smo v Vestniku razmišljali, da bi verjetno morali tehtnejše in temeljitejše proučiti to naložbo, posebej še, ker je že začela prihajati oprema za novo rafinerjo. Kako bi to komentirali?
Ne bi kpmentiral, ampak v konkretnem primeru dejal: lahko
■Mi MM MM ■■■
BRANKO ŽUNEC
Analiza v okviru večletnega projekta Delegatski sistem in njegovo funkcioniranje potrjuje izreden pomen prav regionalnih sredstev javnega obveščanja za zagotavljanje objektivnega in celovitega obveščanja, zlasti o dogajanjih v njihovem ožjem delovnem in življenjskem okolju.
načelen odgovor, vendar bi morali za konkretnejšega pogledati same tekste. Nesporno pa je, da nam mora biti pri reševanju tega resnično velikega investicijskega zalogaja, za katerega vzroki so v minulih letih, skupno izhodišče v skladu z odgovornostjo, ki jo po-.samezen dejavnik pri tem ima. To pa je: nastale probleme čimprej odpraviti in zagotoviti, da bo kolektiv začel poslovati na trdnejših, zdravih ekonomskih osnovah z . vključitvijo v mednarodno delitev dela.
Zgolj s tem, da bi probleme ponavljal, časopis ničesar ne prispeva, ampak le s kritičnim osvetljevanjem in nakazovanjem prisotnih predlogov ali tudi lastnim ustvarjalnim prispevkom, kako iskati in najti najustreznejše rešitve. (Mimogrede: po Šiftarju bi novinarji največ prispevali, če bi za opremo za rafinerijo, ki že lep čas leži na dvorišču Ina-Nafte Lendava, našir ustreznega kupca!) V tem pogledu sredstev javnega obveščanja ne bi ne razmejeval, ne kakorkoli kategoriziral. Jasno pa je, da imajo nekateri časopisi — nenazadnje tudi zaradi večje naklade ;n še drugih razlogov —-večji vpliv.
Naravnost položili ste nam vprašanje glede hierarhije.
Ugotavljamo namreč, da recimo regijskih časopisov (a tudi lokalnih in zlasti tovarniških) pri nas večkrat ne jemljejo dovolj resno in nas ponekod odpravijo kar z levo roko, medtem ko se, če gre za RTV Ljubljana, povsem drugače obnašajo.
Sistem javnega obveščanja ni zgrajen po nekih hierarhičnih stopničkah, ampak — če govorim v prispodobi — na principu prirejenosti, komplementarnosti. Konkretneje: na nepogrešljivosti enih in drugih — osrednjih in regijskih, lokalnih, tovarniških ...
Nekaj povsem drugega pa je racionalna organiziranost oziroma morebitna hipertrofija ha posameznih območjih. Dal bom umeten primer: vprašljiva je utemelje-
Tudi lokalizmi se na svoj način odražajo v sredstvih javnega obveščanja. Vendar se postavlja vprašanje, koliko je k temu prispeval novinar in koliko vir informacij. Zame se odgovornost prvega postavlja v tem, da bi se moral biti z ustreznim znanjem in poznavanjem problemov sposoben dvigniti nad loka-listične pritiske in interese. Seveda pa to nikakor ne more in ne sme odvezovati odgovornosti vira informacij.
nost obstoja kar dveh posebnih, enakovrednih občinskih časopisov, ne da bi poprej ugotovili, če se ne da ugotavljene praznine pri javnem obveščanju zagotoviti s tesnejšim sodelovanjem in povezovanjem občinskega in tovarniških glasil v istem okolju. Mislim, da je zelo napak kakršnokoli podcenjevanje kateregakoli sredstva javnega obveščanja. Viri informacij morajo zagotoviti odprtost do sleherpega.
Dolgo vroče poletje v DO Tehnostroj
Dva pomembna sestanka na najvišji ravni vsekakor pomenita nekaj ali gre za velike uspehe ali pa ... V primeru DO Tehnostroj gre za tisto drugo varianto. Tozd Proizvodnja namreč posluje z izgubo in tudi upi, da bo ob polletju bolje, so le upi. Realnost je namreč drugačna, možnost za ureditev pa majhna. Ce pustimo pri miru in ob strani cenovna neskladja med surovinami, reprodukcijskimi materiali in ceno končnega izdelka, ki je značilnost celotne kovinskopredelovalne industrije, potem v glavnem ostajajo samo subjektivni faktorji, ti pa so v delovni organizaciji Tehnostroj: prepočasno ragiranje pri pripravi ukrepov za denarno utrditev gospodarstva in na zakon o zajamčenih dohodkih OZD, ki poslujejo z izgubo in dolžništvu. Na nekatere od omenjenih ukrepov bi se lahko vsekakor pripravili, vključno s spremembo obrestnih mer, ki so to delovno organizacijo najbolj prizadele, saj namenjajo kar 70 odstotkov dohodka samo za plačevanje oblasti. Nadalje moramo omeniti organizacijo dela, nabave in sploh delovno disciplino ter produktivnost v DO Tehnostroj. Vse to je na zelo nizki stopnji. Takšno je torej stanje v tem največjem ljutomerskem kolektivu, ki je obenem tudi nosilec razvoja kovinsko-predelovalne industrije.
Omenili smo torej dva sestanka na najvišjem nivoju: prvi je bil s
Občani za prostorske spremembe
Minule dni so v krajevnih skupnostih soboške občine potekale javne razprave o osnutku sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine v srednjeročnem obdobju 1981 —1985. Za namembnost in kategorizacijo kmetijskih zemljišč ter naj novejši interventni zakon za načine urbanističnega urejanja prostora se je med občani pokazalo precejšnje zanimanje. Osnovna značilnost javnih razprav v krajevnih skupnostih, ki so se jih udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine in Zavoda za ekonomiko in urbanizem, ki so poskrbeli za grafični prikaz sprememb v urejanju prostora, je v tem, da se ljudje strinjajo z zaščito zemljišča za trajno kmetijsko obdelavo. Poleg tega pa
I I
I
I
I
J I
I
VRNITEV ODPISANIH — Z nekaj pretiravanja bi za lendavski Varis, Gorenjev tozd z okoli 140 zaposlenimi, trdili, da se mu je v zadnjem hupu uspelo izvleči iz, še pred meseci takorekoč neprebrodljivih ekonomskih tegob. Ob polletju v poslovnih poročilih menda ne bo več rdečih številk, delavci imajo zagotovljeno delo in socialno varnost, za prodajo sanitarnih kabin imajo tržišče zagotovljeno in prvič v zgodovini organizaciji se jim obeta izvoz teh izdelkov na tuje tržišče — v Francijo. (B. Ž. Foto: J. Votek)
0 socialnem položaju upokojencev
V nabito polni dvorani skupščine občine v Murski Soboti je bila sredi prejšnjega tedna volilno-programska konferenca društva upokojencev, ki so se je poleg delegatov iz pretežnega dela sobbške - občine udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Uvodoma je nastopil pevski zbor soboškega društva upokojencev, kateremu so za triletno uspešno delovanje podelili pismeno priznanje. O minulem dvoletnem mandatnem obdobju je nato spregovoril predsednik izvršnega odbora Ivan Ferbežar, ki je dejal, da ima društvo trenutno 2617 članov. V svojem poročilu se je dotaknil zelo razvejane dejavnosti upokojencev, pri čemer je zlasti omenil uspešno delo poverjenikov na terenu, ki redno obiskujejo bolne na domu, vse bolj pa se uveljavljata tudi vzajemna in tovariška pomoč. V glavnem so ugodno rešili tudi stanovanjsko problematiko upokojencev, nekaj starejših oseb pa je v rakičanskem domu oskrbovancev. S samoupravno stanovanjsko skupnostjo pa imajo sklenjeno
člani SOZD Agros, kjer so v glavnem nezadovoljivo opredelili vlogo in bodoči razvoj Tehnostroja v tem gigantu, drugi pa je bil s člani izvršnega sveta občine Ljutomer. Zadnji je sicer nakazal nekatere rešitve, ki bi jih lahko označili kot kratkoročne in dolgoročne. Hudo je predvsem pri tistih kratkoročnih, saj je časa zanje samo do 30. septembra letos. Do tega dne namreč mora DO Tehnostroj pri banki urediti nekatere pomembne finančne zadeve, ki bi jih morala že do konca junija, a je svet banke v Ljutomeru rok podaljšal do konca septembra. Gre za naslednje: banka je obnovila kredit v višini 25 milijonov dinarjev, obnovila kredit po načelu tekočega računa v višini 40 milijonov dinarjev, jamčilo pa bo tudi za menice do 300 milijonov dinarjev, vendar pod pogojem, da bo tozd proizvodnja postopno zmanjšala izgubo in bo plačilno sposobna do 30. septembra. -Torej se obeta dolgo in vroče poletje celotne DO.
Od dolgoročnih ukrepov pa bi omenili nekatere: dodobra pretehtati poslovno sodelovanje z Agro-som. Ce Tehnostroj dobi svoje mesto in vlogo v njem z zanimivimi proizvodnimi programi in na temelju enakopravnosti, potem je sodelovanje vsekakot koristno, če pa bo v sozdu v podrejeni vlogi, potem verjetno nima smisla še nadaljnje sodelovanje v njem. Drugo: sama delovna organizacija mora narediti zanimiv in dober
dopuščajo možnost, da bi v strnjenih oziroma urbanih območjih dovolili gradnjo tudi na višje kate-
PRELOŽEN EPILOG
TRESEL SE JE CENTER
Ko je že vse kazalo, da bo na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti z okrog 140 zaposlenimi in 1800 dijaki po večmesečnih razčiščevanjih dodobra skaljenih in zapletenih odnosov naposled le razpletlo, se to ni zgodilo.
Epilog je preložen' na jesen. Tako je pred dnevi sklenilo predsedstvo "soboškega občinskega partijskega komiteja z argumentacijo, da je treba teži problemov
pogodbo o nakupu osmih garsonjer in dveh enosobnih stanovanj v novem stanovanjskem naselju na Lendavski ulici v Murski Soboti.
V zadnjem obdobju se je močno uveljavila počitniška dejavnost, predvsem na račun nižjih cen in regresa, do'katerega so upravičeni upokojenci. Tako je v preteklih dveh letih samo v počitniškem domu upokojencev v Izoli letovalo 148 članov, posebno pozornost pa so namenili socialno šibkim upokojencem. Poleg tega jih je 517 izkoristilo popust pri kopanju v Moravskih Toplicah. Zanimiv je tudi podatek, da so v minulih dveh letih organizirali kar 21 različnih izletov in srečanj, lepe uspehe pa so dosegli tudi na kulturnem in športnem področju, predvsem pri rekreaciji upokojencev. Letos so ustanovili še sekcijo godbenikov.
Ob koncu konference so izvolili nov izvršni odbor društva upokojencev v Murski Soboti, ki mu bo predsedoval Dušan Devetak, upokojeni delavec UNZ iz Cernelavec. Gb tej priložnosti so 18 zaslužnim posameznikom podelili tudi priznanja.
Milan Jerše
sanacijski program in program razvoja, ki bo temeljil na vpeljevanju več domačega znanja v proizvodde in zahteval manj materiala in dela. Nekaj takšnih načrtov že imajo. Urediti bo potrebno tudi zabavno službo — tudi z načrtovanjem proizvodnje tistih delov, ki jih na trgu ni ali pa so težko dosegljivi. Tehnostroj je dovolj dobro opremljen za kaj takega. In končno tretjič: odpraviti vse subjektivne dejavnike, tako da bodo zvišali produktivnost, izboljšali delovno disciplino . . .
Uvajanje avtomatske obdelave podatkov in računalništva v DO Tehnostroj je _vsekakot poslovna poteza, ki se bo obrestovala, ampak šele takrat, ko bo kader v celoti' usposobljen za delo z računalniki; do takrat pa bo AOP docela nekoristno breme celotne delovne organizacije. In če smemo za konec napisati nekaj, kar sodi v prihodnost, ki pa je pred vrati: ali v DO Tehnostroj že kaj razmišljajo o uvedbi robotov? Roboti so pred vrati, kazalo bi jim na široko odpreti vrata. Pri uvajanju linij so bili delavci gibčni. Lakiranje, varjenje ... so operacije, ki bi se dale v Tehnostroju z roboti vsekakor opravljati hitreje, natančneje in (-kar je danes najpomembneje) ceneje. V Tehnostroju bo letos torej dvakrat vroče. .Upajmo, da bo jesen toliko prijetnejša.
Dušan Loparnik
goriziranih površinah, ?e ni drugačne rešitve.
M. Jerše
ustrezno vse skupaj temeljito proučiti in šele nato ukrepati. Gre za poročila in ocene, ki so jih pripravili ali pri tem kako drugače sodelovali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije kolektiva, občinski komite ZKS Murska Sobota z delovno skupino in tovariškim razsodiščem, občinski sindikalni svet, občinski izvršni svet kot predstavnik ustanovitelja (občinske skupščine) centra, družbeni pravobranilec samoupravljanja Pomurja in enota Zavoda za šolstvo.
Odveč bi bilo obujati kronologijo dogajanja, saj smo jo doslej dovolj na dolgo in široko obeloda-njali. Kljub temu je le vredno— zaradi izkušenj! — podčrtati več poskusov odgovornih in prizadetih, da bi javnost prepeljali žejno čez vodo. Sprva je tudi kazalo, da je posredi zgolj nekaj nesporazumov, nestrpnosti in pretirane občutljivosti, kar se v vzgojno-izobraževalnih in podobnih organizacijah pogosto dogaja in šele polagoma je začenjalo prihajati na dan ozadje z globljimi vzroki in bogato predzgodovino. Začetne motnje so preraščale v krizo.
Ih ko je že vse obetalo, da bodo večmesečna razčiščevanja dobila epilog, se to ni zgodilo. Tresla se je gora, rodila se je miš!? Tresel se je center, rodila se je preložitev. Toda — le komu neki koristi prelaganje končnih odločitev na jesen? Ali drugače: kdo se — in če se, zakaj? — koga boji?	B. Žunec
S LOVIN
DO »LJUTOMERČAN«
Kmetijstvo in predelava, n. sol. o Ljutomer
69240 Ljutomer, Kidričeva ul. 2
TOZD Ljutomerska klet
Delavski svet TOZD Ljutomerska klet objavlja dela in naloge
VODENJE PROIZVODNJE V PE PRLEK
Kandidati za opravljanje del in nalog morajo izpolnjevati sledeče pogoje
— višja šolska izobrazba
— tri leta izkušenj na delih in nalogah vodenje proizvodnje
Za objavljena dela in naloge se združuje delci za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Kandidati za sklenitev del in nalog so dolžni v roku 8 dni po objavi prostih del in nalog vložiti prošnjo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na delavski svet TOZD Ljutomerska klet. Prošnjo pa je potrebno poslati na naslov Slovin DO »Ljutomerčan« Ljutomer Splošni sektor, Kidričeva ul. 2, 69240 Ljutomer.
Izbira bo opravljena v 15 dneh po poteku razpisnega roka. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
SKUPŠČINA OVS MURA
Dobro vzdrževanje vodnih objektov
Iz poročila izvršnega odbora območne skupnosti Mura, ki so ga na skupščini odobrili delegati iz vseh štirih pomurskih občin, je razvidno, da je v zadnjem času v marsičem osiromašen denar za potrebe vodnega gospodarstva. Zato ni nič čudnega, če komajda sledijo načrtovanemu izvajanju hidromelioracij. Čeprav Je vendarle dosežen določen napredek pri predvidenem opravljanju del na vodnogospodarskih objektih in napravah, pa izvajalci še marsikdaj zaostajajo za določenimi roki. Zato seveda niso mogli v celoti uresničiti fizičnega obsega del na pomurskih vodotokih, spodbudno pa je, da so vsa pre-nešena dela iz prejšnjih let že skoraj uresničena. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja pa je finančno poslovanje območne vodne skupnosti Mura, kot so ugotovili na skupščini zbora izvajalcev in uporabnikov v Murski Soboti, zadovoljivo. Spodbudna ugotovitev velja tudi za združevanje sredstev, ki je izpolnjeno nad 90 odstotkov. Skoraj polovico vseh razpoložljivih sredstev ali natančneje 48,04 odstotka vseh prihodkov pa sp v okviru območne vodne skupnosti Mura porabili za osnovno in najpomembnejšo vodnogospodarsko dejavnost, to je vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni-rabi.
V nadaljevanju zasedanja so delegati sprejeli še rebelans finančnega načrta za letošnje leto, v katerem so že upoštevana priporočila za razbremenitev gospodarstva. Tako se bodo finančna sredstva za povračila iz dohodka poslej znižala za 10 odstotkov, povračila iz katastrskega dohodka pa se nadomestijo z enotno stopnjo 1,2 odstotka. Poleg tega pa so zaradi načrtovane izgradnje elektrarn na Muri morali opustiti nekatere predvidene investicije. Delegati so lahko prisluhnili tudi obrazložitvi, zakaj prihaja do zakasnitve pri regulaciji Ščavnice in Boračevskega potoka. Glede nadaljnje regulacije potoka Ščavnica obstaja dogovor med občinama Gornja Radgona in Ljutomer, pri Center bo treba zagotoviti ustrezno zemljišče za postavitev zadrževalnika. Pred kratkim so se predstavniki območne vodne skupnosti Mura dogovarjali na radgonskem izvršnem svetu o ureditvi teh del, ki so jih že zajeli v prostorskem delu družbenega plana radgonske občine. O nadaljevanju regulacije Boračevskega potoka pa je bilo rečeno, da je strokovna revizijska komisija pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije izdelovalcu projekta vrnila v dopolnitev in presojo tehnične rešitve v kombinaciji z razbreme-nilnikom. Ker gre za solidarnostno združevanje sredstev ostalih območnih vodnih skupnosti v naši republiki bodo morali presoditi ekonomsko upravičenost financiranja tega projekta.
Milan Jerše,
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
STRAN 3
V Centibi je bil tabor
Mladina je zopet raziskovala razmere na narodnostno_ mešanem območju. V taboru v Čentibi so dijake sredjih šol Slovenije in zamejstva seznanili z osnovami metodologije in tehnike terenskega in kabinetnega kartografskega dela ter z geografskim vrednotenjem prostora kot enega od elementov družbenega razvoja.
Vabilu Inštituta za geografijo univerze v Ljubljani so se odzvali dijaki iz nekaterih slovenskih srednjih šol, pa tudi iz Trsta in Celovca so prišli. Žal. ponovno laho ugotavljamo, da na teh koristnih delovnih srečanjih zopet ni bilo mladih Porabcev.
Minuli ponedeljek je bilo raziskovalno delo v taboru kon-
ČIS: petek. 13. julija 1984. med,12. in 15. uro.
KRAJ: sedež regionalnega časnika v Murski Soboti, titova 29/1.
SREDSTVA: telefonski imenik. telefon kot vse pomembnejše ' »sredstvo za samoupravljanje«. . veliko dobre volje in se več potrpljenja.
NAČIN: Izbirat je želi enih Številk s številčno ploščico na
Peter Repolusk: Značilno je ostare vanje prebivalstva ...
čano, rezultati pa javno predstavljeni v lendavski dvojezični osnovni šoli, vodja tabora Peter Repolusk je bil z delom v taboru zadovoljen, in čeprav vsi zbrani podatki še niso strokovno obdelani, je govoril o dokaj pestrih ugotovitvah mladih raziskovalcev. Za Čentibo so rekli, da je tipično podeželsko naselje, kakršnih poznamo v Sloveniji celo vrsto, s tipičnimi demografskimi gibanji. Značilnosti so predvsem: ostarevanje prebivalstva, odseljevanje in izredno visoka stopnja deagrarizacije. Drugo pomembno področje raziskav je bila dvojezičnost in sodelovanje obeh narodov na narodnostno mešanem območju. Tu so iskali predvsem take kazalce, kot so znanje jezika, viri informacij, ki so za obe narodnosti skupni, raziskovali so, v kolikšni meri je dvojezičnost funkcionalna in dvosmerna. Se pravi, da znajo pripadniki večinskega naroda jezik manjšine. Ta del proučevanja je bil pomemben tudi zaradi tega, ker so bili med udeleženci tabora dijaki iz slovenskega zamejstva. J. Š.
varstva
V soboški občini je zelo razvejano dnevno varstvo otrok, saj so lansko leto vanj vključili 1800 otrok, letos pa 1832. Ob naraščanju stroškov uslug so tudi v občinski skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti morali izdelati novo lestvico za prispevek staršev. Letos je le-ta razdeljena v 11 dohodkovnih skupin, pri čemer se v primerjavi z lanskim letom mesečni dohodek na družinskega člana povečuje ■ za 27,8 odstotka. To je v skladu z doseženo rastjo Osebnih dohodkov v soboški občini v letu 1983. Za ponazoritev povejmo, da bodo Starši, kjer znaša dohodek na
Ekonomske cene otroškega
OKREPLJEN VOZNI PARK — Certusova temeljna organizacija Avtobusni promet v Murski Soboti je od nedavna »močnejša« za štiri turistične avtobuse, proizvajalca Tovarne avtomobilov in motorjev (TAM) iz Maribora. Za vsakega so morali odšteti štiri milijone dinarjev — nekaj je lastnih in nekaj kreditnih, bančnih sredstev — namenjeni pa bodo izključno za daljše prevoze, na primer na progah Murska Sobota—Piran, Murska Sobota—Ljubljana, Lendava—Piran, Lendava-—Ljubljana, pa tudi za turistične, potovalne prevoze. (B.Ž.)
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE MIM GORNJA RADGONA n.sol.o.
SOZD INTEGRAL, DO AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, objavlja na osnovi sklepa komisije za ' delovna razmerja TOZD Proizvodnja bivalnih enot naslednja prosta dela in naloge:
- VEČ MONTERJEV
pogoj: KV mizar in 1 leto delovnih izkušenj;
- VEČ KOVINARJEV
pogoji: KV ključavničar ali klepar in 1 leto delovnih izkušenj;
- 2 ELEKTROINSTALATERJA II
pogoji: KV elektroinstalater — energetik in 1 leto delovnih izkušenj.
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati morajo poslati prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh od dneva objave.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku, določenem s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije, ki opredeljuje postopke ga izbiro delavcev.
EIS’S
sasa
Kisle kumarice nadomeščanja
mala anketa
stih. pri katerih se na oni strani žice ni prav nič zgodilo — izvzeto , je kakopak nadležno oglašanje telefona — ie dovolj zanimiv za objavo. Vsekakor je vredno na prvem mestu omeniti soboški PTT. kjer direktorja —kdorkoli je že! — ni bilo v svoji pisarni. (Dvakratni poskus klicanja telefonske številke 21-151 y n' obnesel.) Podobno usodo smo doživeli pri direktorju Pomurskega zdravstvenega centra. na soboških in lendavskih sisovskih skupnih službah, centru za socialno delo v Lendavi, proizvodno-gradbenem podjetju v Ljutomeru, na občinski konferenci socialistične zveze v Gornji Radgoni n enoti mariborskega cestnega podjetja v Lendavi. Vendar pa v zadnjem primeru dopuščano možnost, da so zaposleni »firmo« zaprli in se udarniško razpoloženi' podali na naše razdrapane »samejame«. z drugimi besedami ceste, kar bi se moralo to kat kmalu poznati. Upajmo, da resi?
Drugje so se nam večinoma oglašale tajnice, sekretarke ali administratorke, vendar, da ne bomo preveč posplošili, naj vam nadrobimo le nekaj »ocvirčkov«. V rakičanskem domu oskrbovancev je direktor ponergal nad vročinskim valom in pojasnil, da ga v času dopusta zamenjuje kar računovdja. medtem ko »generalnega« soboškega Potrošnika, ki ta čas uživa zaslužen oddih, uradno nihče ne nadomešča. Na stanovanjski skupnosti v Murski Soboti nam od vodilnih ni uspelo
družinskega člana 4900 dinarjev, od L avgusta letos plačevali 20 odstotkov ekonomske cene dnevnega varstva otroka. Najvišji delež staršev pa bo znašal 70 odstotkov ekonomske cene. Razliko 30 odstotkov, kar predstavlja v strukturi ekonomske cene vzgojni del. pa krije skupnost otroškega varstva.
Podrobnejši pregled ekonomskih cen v vzgojnovarstvenih organizacijah soboške občine kaže, da bodo le-te v primerjavi z lanskim decembrom višje v povprečju za 27,7 odstotkov. Pri.tem
dobili nikogar, kajti tovariš Mekicar »dopustuje«, tovarišica Pračkova. ki ga nadomešča, pa ie ravno ta čas šla po službenih opravkih v banki. Z vodjo medobčinskih inšpekcijskih služb Mlinaričem smo se kar zaklepetali. Zaupal nam ie. da jih je od 38 zaposlenih 7 na dopustu, kar pa še zdaleč ne pomeni, da bi se dali presenetiti. »Vselej smo pripravljeni ukrepati, seve v okviru pooblastil, »je naglasil. Na občinskih partijskih komitejih v Ljutomeru in Gornji Radgoni so — kot smo se uspeli »prepričati« po telefonu — ta čas. ko ni sekretarjev, najbolj obremenjene tajnice, na na ljutomerski delavski univerzi pa računovodja, saj direktor »počiva«. Direktor lendavskega Gradbenika se je bojda službeno mudil nekje na Madžarskem, ravnatelja srednje šole kovinarske. pedagoške in. ekonomske usmeritve v Lendavi pa nam malo po 13. uri ni uspelo dobiti, ker je odšel domov. Tako nas je obvestil hišniki!) Vbrbš.
Nekaj' pred 15. smo nehali v prepričanju, kako zna biti takale telefonska anketa vznemirljiva in koristna hkrati, če že zaradi drugega ne. vsaj zategadelj, ker nam več kot prepričljivo razkrije. kdo. kdaj in zakaj so tisti, ki nadomeščajo šefe, bog zase in batina za kolektov. Pač kisle kumarice nadomeščanja! Pa brez zamere in da ne bodo še bolj kisle!
Branko Žunec Angela Varga
je višina zneskov različna, na kar vplivajo različne vzgojnovarstve-ne storitve, razmere, čas poslovanja in podobno. Nič čudnega, če bo najvišja ekonomska cena 5640 dinarjev veljala za enote vzgojnovarstvenih organizacij v mestu Murska Sobota. Sicer pa ekonomske cene veljajo že od 1. januarja letos, medtem ko jih bodo pri starših značeli obračunavati s L avgustom. Razliko sredstev za prvih 5 mesecev pa bo v celoti pokrila občinska skupnost otroškega varstva.
M. Jerše
Obisk mladinske delegacije iz Kormenda
Na povabilo občinske konference zveze socialistične mladine iz Murske Sobote seje ob koncu tedna na dvodnevnem obisku v soboški občini mudila petčlanska delegacija mladine iz Kormenda v sosednji Madžarski. Sprejel jih je predsednik OK ZSMS Stanko Kerčmar. Gostje so si najprej ogledali brigadirsko naselje republiške mladinske delovne akcije Goričko 84 v Gornjih Petrovcih, kjer so se pogovarjali o možnostih nadaljnjega sodelovanja na področju mladinskega prostovoljnega dela. V letošnji drugi izmeni MDA Goričko 84 namreč sodeluje tudi brigad, iz LR Madžarske. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi delovišče akcije pri Andrejcih, kjer mladi iz SR Slovenije urejujejo cesto. Obiskali so tudi delovni kolektiv Pletilstva v Prosenjakovcih, kjer sp jih seznanili s samoupravno organiziranostjo in proizvodnimi dosežki. Člani delegacije so se zlasti zanimali za uveljavljanje pravic madžarske narodnosti ha narodnostno mešanem ozemlju soboške občine.
Drugi dan obiska pa si je petčlanska delegacija mladine iz Kormenda ogledala še nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti v soboški občini. V pogovorih so poudarili, daje bilo v preteklih sedmih letih, odkar potekajo vezi med mladimi iz okraja Kbrmend in občino Murska Sobota, narejenega precej na področju mednarodnega sodelovanja. To se kaže ne le v izmenjavi delegacij, ampak so nekatere konkretne oblike kulturnega, športnega in prostovoljnega dela mladih prenesli v osnovne organizacije ZSMS. Omenili so zlasti delovni organizaciji Mura in Panonija ter srednje in osnovne šole, ki poglabljajo medsebojno sodelovanje mladih med Železno županijo in soboško občino. Dogovarjajo pase, da bi to sodelovanje razširili tudi v okviru družbenih organizacij in društev, ZKO in ZTKO.	Milan Jerše
Cestno podjetje Maribor, n. sub. o., TOZD za vzdrževanje in varstvo cest
Murska Sobota, n. sub. o.,
Murska Sobota, Lendavska c. 61
Komisija za delovna razmerja in varstvo pri delu Temeljne organizacije za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota
objavlja prosta dela in naloge
— delovodja I — 1 delavec
pogoji: delovodska šola gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj, 2 meseca poskusnega dela;
— delovodja za vzdrževanje — 2 delavca
pogoji: delovodska šola gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj, 2 meseca poskusnega dela.
Delovno razmerje s kandidati bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Cestno podjetje Maribor, n. sub. o., Maribor, Iztokova ul. 30, kadrovska služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od poteka prijavnega roka. >
Osvežilno namakanje v kopališčih
Pa smo jih le dočakali! Prve zares vroče, upajmo stabilnejše, poletne dneve! Nestrpni, da izkoristimo vse tisto, kar nam poletje prinaša — nekajdnevni oddih na morju, v planinah, toplicah. »Indijansko poletje« pa nas prisili, da se zatečemo v senco ali pa iščemo osvežitev v hladni vodi naših jezer in rek in seveda v kopališčih. Tukaj je voda manj nevarna, saj ni tolikšne temperaturne razlike med plastmi vode. Mnogim kopalcem pa različni vodni viri ne služijo le za osvežilno kopanje in hlajenje, ampak tudi za plavanje kot rekreacijo. Ta rekreacijska zvrst pa je dostopna vsem, saj ne zahteva dragih športnih pripomočkov. Sonca željne kopalce smo povprašali, kako so zadovoljni z razmerami v kopališčih, v katerih je že velika gneča. In kaj so nam povedali?
MARIJA KRAMAR — kmetica iz Donjega Pustakovca v Medžimurju: V kopališču Terme Petišovci smo se ustavili slučajno. Vračali smo se iz MurskeSobote, kjer smo nakupovali. Že prej smo se zmenili, da se gremo potem kopat, sin pa je tečnaril in zahteval, da gremo v Petišovce. Tu sem bila
nazadnje pred tremi leti, takrat je bilo boljše, kot je zdaj. Sploh mi ni všeč. Zame je voda v velikem bazenu prehladna. v srednjem pa prevroča. Otroka pa prav uživata. Mi smo kmetje, zato ob delavnikih nimamo (časa, vsak konec tedna, ki je sončen in vroč, pa izkoristimo za kopanje. Redno obiskujemo ptujsko kopališče. Sicer pa je lepo tukaj v Petišovcih.
DUŠANKA BOEDTGER -delavka na začasnem delu v ZR Nemčiji v Hannovru: Zimski dopust preživim vsako leto ' v katerem od morskih letovišč, poleti pa pridem domov k staršem, ki živijo v Peklenici. Že dolga leta nazaj se hodim kopat na Termo. Zadovoljna sem z vsem, postrežba gostin
cev je dobra, voda je zdaj res enkratna. Prav je, da so malo znižali temperaturo vode v velikem bazenu, ali pa se' samo meni tako zdi. Prav vsak dan pridem sem. Z menoj je sestra, srečam še znance in prijatelje, tako daje tudi veselo. Lepo preživljam poletni dopust.
DUŠAN MARTINUZE - iz Kroga pri Murski Soboti, vpisan v prvi letnik srednje veterinarske šole v Mariboru: Na kopališče v M. Soboti pridem vsak dan že zgodaj dopoldne, ostanem pa do treh, štirih popoldne. Pridem: sam ali pa s prijatelji, tako da mi ni nikoli
dolgčas. Na morje verjetno ne grem, zato pa skušam čimbolje izkoristiti počitnice doma. Denar, ki ga porabim na kopališču, mi dajo starši, da si lahko kupim sladoled ali kakšno pijačo za odžejanje. Sicer imam sezonsko karto. Všeč mi je tukaj, ničesar ne pogrešam, glavno je, da lahko plavam.
VILIJEM HAKL - upokojenec iz Murske Sobote: Vsak dan pridem na soboško kopališče. Danes sem tukaj z vnukom, sicer pa pridem tudi sam. Zelo rad plavam. Skrbim za svoje zdravje ' in plavanje je najboljša rekreacija, vsestransko učinkuje na mišice. Tukaj se sprostim. V glavnem sem
zadovoljen, moti pa me. da ni ležalnikov. Postavitev ležalnikov ne predstavlja velikega denarnega problema.
menim, da gre bolj za malomarnost kopaliških delavcev. Ljudje ležijo na brisačah, položenih na beton ali travo, na njih se nabirata pesek in trava, kar potem nosijo v vodo, ki se tako hitreje umaže. Moti me tudi točenje alkohola oz. žganih pijač, kar v večini uživa mladina.
tako vroče, da se moraš
MILAN ERŽEN iz Murske Sobote: Kopat se pridem, če je lepo vreme in imam čas. Pridem zmeraj samo s svojo hčerko, včasih pripeljem s sabo še nečakinjo in kakega majhnega soseda. Danes imam s sabo štiri otroke, na katere moram paziti. Pozneje bomo vsekakor šli tudi na morje, je pa sedaj hladiti tudi v kopaliških vodah.
Do sedaj je bilo vse v redu, na vodi pa plava čedalje več trave, vendar ta ne vpliva na dobro počutje v kopališču. Pričakoval sem večjo gnečo, ne pogrešam pa ničesar. Vse je dobro, zato pa tudi prihajam sem.
Angela Varga foto: Silva Ebry
STRAN 4
USTNIK, 19. JULIJA 1984
kulturna obzorja
V zlatih črkah v zgodovini se berd narodov čini;
le od našega ni glasa, s prejšnjega ne zdanj’ga časa
Simon Jenko
K temu zapisu me je sicer res spodbudil intervju z direktorjem kulturnega centra „Miško Kranjec” tov. Mernikom, toda ne kot vzrok, marveč kot povod in možnost smiselne navezave.
Že dolgo časa lahko opažamo uničujoči primanjkljaj v zastavitvi dela Pokrajinskega muzeja, ki se nujno kaže tudi v kadrovski zasedbi. Muzej strokovno pokriva tri področja: arheologijo, zgodovino NOB in etnologijo. Med arheologijo oz. predzgodovino na eni strani in zgodovino NOB na drugi obstaja več kot tisočletje, petdeset generacij življenja in dela, ustvarjalnih naprezanj, borb, kulturnih in gospodarskih vzponov in padcev, česar delo muzeja kadrovsko, torej eksplicite, ne pokriva.
Ali so Prekmurci in Prekmurje brez zgodovine? Ali je res, da njihova energija in ustvarjalnost v več kot tisočletju bivanja na plodnih, toda nemirnih in viharnih tleh.
20 let ljutomerske gimnazije
KDAJ BO PREPOZNO ?
nista našli drugega polja svojega izkazovanja kot je to ljudska umetelnost ter borba polpreteklega časai Ali lahko obstaja narod, torej tudi del naroda, brez zgodovine? Zgodovina Slovencev in drugih narodov v pokrajini je zvedena na čisto instinktivnost ljudskega.
Takšne avtorefleksije, samomišlje-nja, si ne privoščijo večji narodi s kot samoumevno izpričanostjo veličine svoje kulture niti v trenutkih največje lagodnosti; majhni pa si jo lahko še toliko manj.
Deficitarnost fundainentalnih zgodovinskih in umetnostno-zgo-dovinskih raziskovanj naše pokrajine je več kot očitna; in če razmišljamo o vzrokih zanjo, običajno izgovarjanje na skromna finančna sredstva tudi sdmo priča o njihovem neprimernem vrednotenju, dejanski razlogi pa ostajajo skriti. Narod ne more lebdeti v zgodovini brez korenin in mišljenje, da kljub takšnemu mestu v njej, oziroma samoodnosu, ni vreden prezira, je tragikomična samoprevara.
Zavest o samem sebi je samozavest in kakšna, predvsem pa kolikšna je ta ob tolikšni nezainteresiranosti zase? Samopotiskanje na rob, prepuščanje.raziskovanja in interpretacije svoje zgodovine drugim kljub objektivnim in. subjektivnim možnostim za nasprotno, je neodgovorno pred očmi prihodnjega časa, je vzgoja preko identifikacije s kulturo šmarnice, piitre in liika, ne pa recimo z bogastvom tisočletne umetnostne dediščine, pa če je tudi morda relativno skromna.
V policentričnem kulturnem sistemu je samoumevno, da bi morala kulturna institucija, kot je Pokrajinski muzej, pokrivati vse, kar se je zgodilo v pokrajini, s tem iskati svoje korenine ter se tako zavestno umestiti v času in prostoru. Forma in vsebina te zavesti zahtevata institucionalizacijo na ustrezni ravni. Ni moč pričakovati enake intenzitete dela pa tudi ne enake optike, tako vrednostne kot vsebinske, na primer od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru, kot bi jo imel oddelek za zgodovino in umetnostno zgodovino v okviru Pokrajinskega muzeja.
Ce ta zapis ne bo izzvenel v prazno, če se bo kdorkoli začutil prizadet, dasiravno z vnebovpijočim občutkom nedolžnosti, je dosegel svoj namen.	ignac Meden
| O uspehu gledališča Mi iz Murske Sobote smo že pisali, I torej preostane še samo, da prepustimo besedo glavnim udeležencem in akterjem. O zveznem festivalu amaterskih gledališč J ugoslavije, letos je bil že 28.
I po vrsti, smo se pogovarjali z Milivojem Rošem in Natašo I Matjašec. Režiser in vodja tričlanske ekipe — dramske sku-I pine gledališča Mi — je Milivoj
Roš in na vprašanje, z,kakšnimi upi in pričakovanji so se udeležili festivala v Trebinju je odgovoril takole:
»Na ta festival smo šli z namenom, da pokažemo, kar smo naredili. V svojem ustvarjanju se doslej še nismo srečali z dramskimi stvaritvami amaterjev iz drugih republik, pri tem mislim : na njihov način dela, organiziranost. No, v Trebinju se je izkazalo, da je naša predstava Ionescove Učne ure naredila zelo močan vtis na gledalce, strokovnjake in naše amaterske kolega iz drugih gledališč. Naša pred-। stava je bila tudi otvoritvena.«
Kakšna pa je razlika med Našo | besedo in zveznim festivalom?
»Razlika je velika. Mi «mo rahlo razočarani z vrednotenjem amaterskega gledališča v Slove-. niji, še posebej sedaj, ko smo spoznali, kako se to dela v drugih republikah, kakšna pozornost dajejo takšnim prireditvam. Zanimanje sredstev javnega obveš-I Čanja je bilo zelo veliko. Pri nas govorimo, da bi občinstvu na I periferiji morali dati več gledaliških amaterskih predstav, ker I so profesionalne predrage, da bi podpirali amaterska gledališča
pa imamo denarja, ostaja samo pri besedah. Kar se dogaja v drugih republikah pa je samo za pohvaliti. Samo za primer: skupine, ki so sodelovale na festivalu iz drugih republik so ostale na festivalu ves čas festivala, ZKO Slovenije pa je nam plačala samo tri dni bivanja v Trebinju.«
Nosilka glavne vloge v Učni uri je Nataša Matjašec, ki je v kritikah požela veliko pohval.
USPEH, KI ODPIRA VRATA
Kakšen je njen odnos do vloge učenke?
»V zadnjem času mi odnos do te vloge pomeni vedno več. Prej ko smo predstavo igrali doma v Prekmurju, se mi je zdela predstava normalna, vloga, kot vsaka vloga: zdaj je, nekaj časa bo, potem pa je več ne bo. Po vseh teh predstavah v Gornji Radgoni, Bohinjski Bistrici in Trebinju pa spoznavam, daje v njej nekaj več, mogoče celo nek preobrat v vsem mojem dosedanjem amaterskem gledališkem delu,, zato mi vloga pomeni veliko.«
Kako pa si doživljala Trebinje 84?
Zame je bilo to veliko doživetje, ker pač še nisem dolgo v gledališču. O odnosu do amaterskih gledališč je povedal v
glavnem že Milivoj, dodala bi samo, da pri nas prej jemljejo voljo do dela amaterjem kot pa jih spodbujajo. Največji kamen spotike pri naši predstavi v Trebinju je bil konec predstave, ker naj bi po mnenju mnogih Učna ura imela političen konec, mi pa v bistvu nismo šli toliko v samo politiko marveč rušenje človeškega jaza.«
Uspeh v Trebinju pa bi vsekakor moral vplivati tudi na prihodnji razvoj Gledališča Mi kluba mladih iz Murske Sobote. Kaj o tem meni Milivoj Roš?
»Člani gledališča Mi pričakujemo v bodoče vsekakor drugačen odnos predvsem Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota do nas, ker se pojavlja nekaj, kar je značilno: pri nas so predvsem mladi ljudje in mladinska kultura kot takšna je bila zmeraj zapostavljena. Vseeno pa je Murska Sobota, kjer ni velikih razhajanj v vrednotenju kulture, mesto, kjer bi bilo možnosti za našo skupino, ali skupine, ki prihajajo gostovat. Tu se ustvarja potencial mladih ljudi, na katere bodo morali računati tudi v kulturniških krogih. Iz njih prihaja tudi bodoča publika. Res je, da entuziazem pri nas še je, ampak — traja in traja, zna pa se zgoditi, da se izgubi in da ga potem ne bo več, škoda pa bo velika.«
Takole sta naša sogovornika torej spregovorila o uspehu Gledališča Mi kluba mladih iz Murske Sobote. Besede naslovljene na odgovorne pa naj ne bi ostale brez odmeva. Vsaj to si
zaslužijo.
Dušan
Srednja šola v Ljutomeru praznuje letos 20 let obstoja. Od 1963 do 1981 je bila gimnazija, po reformi srednjega šolstva pa se je preimenovala v Srednjo šolo družboslovne usmeritve. V vseh teh letih ni bilo večjih problemov s številom vpisanih dijakov v 1. letnik.
Gimnazija oz. po novem Srednja šola družboslovne usmeritve je svoj obstoj opravičila že s podatkom, da sedanji profesorski zbor sestavlja skoraj polovica nekdanjih dijakov te ustanove. Spodbuden pa je tudi podatek, da je velik odstotek maturantov uspešno končal študij na višjih in visokih šolah in se danes uspešno vključuje v življenje in delo v občini Ljutomer. V vseh letih obstoja so se učenci uspešno kosali z vrstniki v republiškem in državnem merilu na področjih učno-vzgojnega pro-frama in izvenšolskih dejavnosti, ola je imela tudi republiške in državne prvake v znanju iz nemškega jezika, regijske zmagovalce v tekmovanju za Cankarjevo nagrado in številne najboljše na športnem področju. Kulturno življenje šole je zelo pestro. Dijaki delujejo v mladinskem kulturno-umetniškem društvu Cvetko Golar. To društvo so ustanovili že le-
Tudi to se je dogajalo na zemlji gorički
OBJAVLJAMO ODLOMEK IZ KNJIGE RUŽE VREG PODEŽELSKA ZDRAVNICA. ROMAN “JE PRAVKAR IZŠEL PRI POMURSKI ZALOŽBI. V naslednjih izdajah Vestnika bo izšlo še nekaj odlomkov.
Francka, pritiskale so jo štiri krepke moške roke, je bolj ležala kot sedela na lesenem stolu. Neartikulirano je ugovarjala, se trgala izpod teh živih vezi in kazala zobe. Njena sestra je stala pred njo in jo s pestjo bila v obraz.
,,Ti, kurba prekleta, tiiiiii boš metala meni v obraz hrano, ti prašiča zmešana, tiiiiii, ki te pazim, skrbim zate ...” in spet po obrazu.
Še danes ne vem, dragi, kakšen glas je bruhnil iz mene. Ne vem, vendar so roke v sekundi zlezle k telesom in sestrina pest je zastala v zraku. Francka je planila proti meni.
,,Pazite se, doktorica, napadla vas bo,” je zakričala ..plemenita” sestra.
Razprla sem roke in prestregla Francko v naročje. Krčevito se je oprijela mojih ramen in počasi zdrsnila na kolena. Veš, nekoč, ko sem bila še otrok, sem odšla z očetom na lov na srne. Eno je obstrelil, srna je klecnila in čakala. Tiste oči, ko je čakala na smrtni udarec, tiste njene oči so bile Franckine oči, polne obupa in neizmernega strahu. Počasi sem jo dvignila, pojma nimaš, kako težko je visela na meni, in prekoračila prostor, nabit z moškimi telesi. Potem jih ni bilo več. V sobi sem jo položila na posteljo, ji dala injekcijo za pomiritev, prijela njeno zgarano roko in čakala, da zaspi. Potem pa se je začelo. Ropotanje po oknih, vratih: ..Aufbiks, čreva na plot,
ta 1963, v letošnjem šolskem letu pa je dekliški pevski zbor proslavil 20-letnico obstoja z gostovanjem v Ostrovu na Poljskem, po vrnitvi pa tudi z zaključnim koncertom v Ljutomeru. Ves čas delovanja je zbor uspešno opravljal svoje kulturno poslanstvo na različnih pevskih festivalih v domovini in na tujem. Recitatorji so se vključili v republiško tekmovanje gledaliških skupin Naša beseda, uspešno delujejo tudi lutkarji. Mladi literati izdajajo svoj list Mladostni polet Prlekije, v zadnjih dveh letih pa so izdali tudi glasila v nemškem in angleškem jeziku. V šolskem športnem društvu aktivno deluje preko 100 učencev, ki se udeležujejo vseh tekmovanj, najboljše uspehe pa dosegajo v odbojki, atletiki in streljanju.
V letošnjem šolskem letu je na šoli pričela delovati tudi skupina mladih čebelarjev, imajo pa tudi svoj šolski radio, marksistični kri-žek, klub OZN ter obrambni in foto krožek. Kljub dobrim materialnim in kadrovskim možnostim, ki jih šola nudi, je v prihodnjem šolskem letu še dovolj prostora za vse mlade, ki bi želeli nadaljevati šolanje na Srednji šoli, družboslovne usmeritve Fran Miklošič v Ljutomeru.
Dušan Loparmk
Micka, pijačo ven, ti bomo vrata razbili ...”
Stopila sem ven in tam so stali in razgrajali. Prosila sem jih, naj potihnejo, ker imam hudo bolnico, ki mora imeti mir. Eden od njih, Fonza mu je bilo ime, sedel je že v zaporu zaradi poskusa umora in grabeža, pa mi je rekel, naj se poberem, ker mi bo razbil glavo, in je proti meni zamahnil s prazno pivsko steklenico, Čazi je v avtu začel renčati. A veš, kaj je strah? Seveda veš, saj je tudi tebe moral obliti pot strahu, ko so ti z nožem prvikrat zasekali v meso; tak strah je zajel tudi mene in hrbet je bil v trenutku moker od potu. Pa sem pomislila, da je strah treba ukrotiti s protistrahom. Planila sem mimo njega, odprla vrata avtomobila in rekla Caziju: „Drži!” Z veličastnim skokom je bil zunaj. Napetih mišic, pripravljenih za napad, z naježenim kožuhom in z ušesi ob lobanji se jim je renčaje počasi približeval. In potem je bilo pač tako, kot je moralo biti. Eden je bil na drevesu, drugi je skočil na visoko mizo, tretji se je zabil v kopico sena, Fonza pa je stal kot okamnel pred Cazijem s še vedno dvignjeno steklenico v roki.
,,Pazi, Cazi,” sem ostro ukazala in 'Čazi je Fonzo zgrabil za hlačnico, jo stresal in renčal.
,,Fonza, ne spuščaj roke in bodi pri miru,” sem mu rekla in odšla proti drugim.
Pod drevesom, kjer je čepel nadobudni sin edinec, ki si je zaradi tega vse privoščil, šem si prižga-
STIRINAJSTIC
Priprave za letošnji folklorni festival v Beltincih so v polnem teku. Pod znanim geslom bodo Beltinča-ni v dneh od 2. do 5. avgusta ponovno zaživeli v pravcatem folklornem vzdušju, ki ga bo v prvi vrsti popestrilo čez 400 nastopajočih — ljudskih godcev, pevcev, plesalcev, prikazovalcev običajev, izdelovalcev predmetov ljudske obrti. . .
Letošnji festival prinaša vrsto novosti. Prireditev je pridobila na širini programske ponudbe. S tem, da so jo raztegnili praktično na ves teden, so prireditelji pridobili možnost vključevanja drugih folklornih programov, ne zgolj glasbe in plesa. Tako bo že 29. 7. ob 9.00 odprta razstava izdelkov iz krep papirja, ki bo postavljena ves festivalski teden v čitalnici KUD Beltinci, v četrtek, 2. 8. ob 20.00 pa bo novost — prikaz ljudskega običaja. Letos bodo ta večer nastopili prizadevni vaščani iz Andrejec s predstavitvijo pristnega prekmurskega gostovanja. Tudi drugi dan folklornega festivalskega programa prinaša novost — srečanje ljudskih godcev in, pevcev iz domovine in tujine, na katerem bo nastopilo dvanajst po
la cigareto, puhnila nekaj dimov v zrak in mu rekla: ,,Izgini!” Vsi so izginili, razen Fonze.
Ko sem se vrnila k njemu, sem opazila, da mu pod levo hlačnico yre curek urina. Prijela sem Čazija za ovratnik in ga odtrgala od Fonze.
,,No, Fonza, pa si se le pred menoj podelal od strahu.”
V njegovih očeh se je bliskalo sovraštvo.
Potem je bil mir in tišina. Francka je globoko dihala in spala. Rešilni avto je pripeljal in jo odpeljal v Dom. Tam je menda še sedaj in nihče ji ne meče kosti pred noge, da bi jih glodala.
Cez približno dva meseca sem pohitela na kraj prometne nesreče. Fonza se je z mopedom zaletel v drevo in se hudo poškodoval. Mislim, da je takrat vozil trezen, saj okajenemu se ni nikoli nič zgodilo. Dan je bil soparen in vročina je migotala nad zemljo. Oskrbela sem mu odprti prelom stegnenice in se postavila medenj in sonce, da mu je moje utrujeno telo delalo senco.
,.Doktorica,” se je oglasil, ,.sončarica vas bo. Zakaj skrbite zame, saj sem vas hotel naslednji dan pretepsti. Vi pa res niste normalni. Brcnite me in basta”.
,,Jezik za zobe!” sem zavpila. ,,Sončarica me ne bo, to je moj problem, brcnila pa te bom, ko prideš zdrav iz bolnice, zdaj pa tiho!”
Ko je prišel iz bolnice, je mirno sedel v čakalnici in čakal na vrsto. Prišel je z berglami.
,,Kaj pa dela Čazi?” me je vprašal. ,,Ta pes vam bo požrl pol plače.”
Pesem in ples družita narode
sameznikov oziroma skupin izvirnih ljudskih godcev in pevcev, kot gost pa bo nastopila folklorna skupina naših delavcev na začasnem delu v avstrijskem Predarlbergu. Sobotno popoldne (3. 8.) bo namenjeno prikazu ljudskih iger v beltinskem parku (letos bo bolj demonstrativnega, ne toliko tekmovalnega značaja), zvečer pa bo oder prepuščen nastopom skupin iz tujine (Sakalovci, KOrmend, Gerolfmg-Ingolstadt), istočasno pa bo skupina KRES iz Novega mesta nastopila v Radencih. V nedeljo (5. 8.), bo finalna prireditev v beltinskem parku, še prej pa tradicionalna povorka nastopajočih skupin — teh bo letos osem — po glavni ulici Beltince. Vsem doslej naštetim skupinam se bodo pridružili še gostje iz Poljčan, hrvaškega Nedelišča in domačini. Poleg razstave, ki si jo bo mogoče ogledati vse dni festivala, bo ob prireditvenem prostoru tradicionalno sejmarjenje. Tudi tu so prireditelji poskrbeli za pestrejšo in izvirnejšo ponudbo spominkov.
Da bo folklorno slavje kar najbolj ,,v stilu”, bo naposled poskrbela delovna organizacija Radenska,
Nasmehnila sem se in ga dolgo gledala. Moj zbegani, poškodovani, osamljeni Fonza. V svoji zaprti možganski skrinjici je skrival veliko toplote in dobrote. In Čazi je imel potem — vedno sem našla vrečke s surovim mesom pred vrati stanovanja — obilno prehrano, ki jo je delil s Kalo. Fonza, dragi lopov!
V daljavi je hinavsko bobnelo. Kaplja dežja na šipi je še vedno vztrajala. Lepa, prelepa, kot vrtnica Malega princa, in ko je hotela potovati v mislih z njim skozi vse planete časa in prostora, je zašepetalo:
,,Ne potuj skozi vesolje, tu se ustavi, tu.”
,,Ne bom se, ne! Dovolj mi je ustavljanja in . . .”
Glas jo je vrgel tja, kjer ni nikoli hotela biti.
Prišel je, bil je avgust 1943. leta. Srebrna noč, oblita z mlečno svetlobo, predsmrtno mirna in tiha.
,,Tvoj oče, moj tast, je ležal v krsti dolg, tog in resen. Tako resen in tog, da mu obraza ni kazil niti odrezani nos. Štiriinpetdeset ran sem naštela, ko sem ga umivala. Ostrih, globokih. V vseh je bila smrt.”
,,RuIe,” si mi rekel in stisnil moj obraz z obema rokama. Lasje so ti osiveli, upadel si bil in levo koleno te je bolelo. Ko sem pokleknila in ga pogledala, sem se zgrozila. Koleno je bilo ena sama zagnojena rana, smrdeča in vneta.
,,Nič ni nevarnega,” si zašepetal, me mehko položil na travo in po dolgem času sem bila tvoja. Naslednje jutro sem ti na Venčac prinesla "Tijano, malo lepo
TOZD Zvezda, ki bo vse večere priredila zabavo z dobro glasbo in ponudbo domačih specialitet.
Bistveno pri tem je, da se kljub podražitvam v zadnjem času stro
DIALOGI 6
Mariborska revija za kulturo v vseh oblikah Dialogi je izšla v svoji letošnji šesti podobi. Prinaša obilo proze (Tone Peršak, France Forstnerič, Marjan Cencen, Gregor Grič, Jan Zorec, Tatjana Srebrnič, Danilo Kiš) in še več poezije (Jože Olaj, Marjan Pungartnik, Josip Vandot, Beno Zagrnik, Jakob Renko, Anton Pevec, Jevrem Brkovit). Vladimir Gajšek predstavlja dalmatinskega pesnika Tomislava Bilosniča, Žiga Šmit pa se je lotil prevajanja in predstavljanja epske stvaritve Gaja Valerija Katula Svatba Peleja Tetide. Na tem mestu pa Dialogi prehajajo iz literarne v strokovno-publicistično vsebino. Ponatiskuje (v prevodu seveda) Hermana Hesseja Biblikoteka svetovne literature. Dialogi 6 objavljajo tudi besedilo Miša Hochstatterja z Odprte univerze — Fotografija kot medij. Pozornosti je vreden tudi specifičen zapis Janeza Strehovca Dvogovor na umirajoči gori. V prevodu Franca Friškovca je objavljeno še prvo nadaljevanje razprave Zaton pravne ideje v utilitarističnem duhu časa izpod peresa Harza Otta in že smo pri branih raznoterostih. Djurdja Flerč dovolj zanimivo opisuje svoje gledališko potepanje po Londonu, Milan Vincetič pa se „kljub fakultetnemu znanju” plaho loteva Dediščine, pesniške zbirke Toneta Pravčka. Valentin Cundrič sporoča, da je pesniška zbirka Predrti klic dobra pesniška zbirka. Seveda je v rubriki Miscellanea še več zapisov, vendar jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo naštevati.	—an
dekletce, ki se nikomur m hotelo približati. Proti tebi pa je iztegnila rahitične ročice in te pocukala za sive brke.
,,Mamičica,” vedno me je tako klicala, morda je vedela ali pa vsaj slutila, da sem samo pomanj-ševalnica matere, ,,kdo pa je to?”
,,To . . Najina pogleda sta se srečala. Na dnu tvojih zenic se je zabliskala jeklena iskra. Vem, vem, ne bom povedala, da si njen tata, ker bi lahko izsilili iz nje — jasno, če bo jo dobili v roke, saj so jo četniki javno obsodili na smrt, ,da se stavi pod slovo Z’ (zaklati), da se komunistično seme zatre: podpis: vojvoda Radič in Kalabič — da te je videla in da so bili s teboj taki in taki vojaki.
,,To,” sem ji šepetala v mehke laske, ,,to je dobri striček.”
Razočaranje je preplavilo njeno šibko telesce. Odmaknila je glavico od njegove: ,,Pa tata, kje je moj tata?”
Ti nisi smel biti tata. Bil si samo eden od dobrih stričkov. Potem sva bila zopet sama, zaščitni odred daleč, Venčac pa je globoko sopel okrog naju. Zakaj si se, zakaj, ko si se že prebil skozi četniške zasede, hotel prepričati, ali je stric Mika zunaj nevarnosti, pa so ga zaklali, saj bi ga ne glede na to, ali si se ti hotel prepričati ali ne. Potem pa si padel v zasedo in še časa nisi imel, da bi se sam' ustrelil. Vseskozi si vedel, kaj bodo naredili s teboj, če te dobijo, in si potem, zvezan in priklenjen na kol, pred vso vasjo zatajeval bolečine, ko so te počasi rezali kos za kosom. In le zakaj si, ko so ti pokazali mojo sliko: ,,Danes smo jo zaklali,” zakričal s takim gla
ški te prireditve še vedno gibljejo v načrtovanih okvirih, ne glede na to, da je pestrost programa veliko večja.
—MZ—
som, da se je planina stresla, in si potem brez enega očesa, ki je viselo na koncu Kalabičevega noža, povesil glavo in umrl.
„Cuj,” si mi rekel tisto mehko noč, ko sem ležala v tvojem naročju in je veter prepeval nad nama, „čuj in ne odgovarjaj mi.”
,,Saj ti nikoli nisem. Se še spomniš, kako sem vpijala vase vse tvoje besede? Skrčena sem sedela v tvojem velikem in toplem naročju, gladil si me po laseh, ki so te dražili in si zaradi tega kihal. Oba sva se smejala, pa si me pitem dvignil in posadil v naslanjač ter mi predaval o rimskem pravu. Meni je bilo dolgčas, a sem morala za teboj vse ponavljati. Naslednji dan si me vlekel na pravno fakulteto k Bar-tošu in me vpisal. Nič mi ni bilo nerodno, ko je Bartoš vprašal, ali sem tvoja nezakonska hči, kljub temu, da sem mu molila pod tolsti obraz roko s poročnim prstanom.”
,,Poslušaj me. Testament sem napisal tik pred okupacijo, shranjen je pri zanesljivem človeku.”
Pritisnil si me k sebi, ko sem skočila pokonci. ,,Poslušaj,” in še sedaj poslušam v svoji samoti tvoj glas: ,.Verjetno je, da se ne bom vrnil.” Silovito si me objel, da sem od bolečine zaječala.
,,Pojdi po svoji poti, rešuj Tijano in sebe. Nikoli pa te nihče ne bo ljubil tako, kot sem te jaz. Rule, žalost moja.”
Tri mesece po tvoji smrti, saj veš, kajne, so mi izpraskali iz telesa tvoj plod in mojega otroka. Bil je deček.
Tvoje srce je obstalo 31. avgusta.
(Dalje prihodnjič)
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
STRAN 5
domača kje pamet * - si?
•c
Podžigajo ga — takojšnji učinki
»Pajek opravlja operacije, ki spominjajo na operacije tkalca, čebela pa z gradnjo svojih voščenih celic osramoti marsikaterega človeškega stavbenika. Kar pa že vnaprej najlsabšega stavbenika odlikuje pred najboljšo čebelo, je to, daje zgradil celico v svoji glavi, preden jo zgradi v vosku. Na koncu delovnega procesa pride do rezultata. ki je bil ob njegovem začetku že prisoten v delavčevi predstavi, torej idejno.«
Prej, ko se lotimo »portretiranja« znanega veržejskega obrtnika, si dovolimo —- zaradi razbistritve pojmov — sklicevati se na dobro stoletje utrjeno, zgoraj povzeto spoznanje klasikov marksistične misli, kije tudi sicer ravno pravšanje, ko je posredi vsakršen ustvarjalni nemir ali iskanje. Marjan Mulec. 59-letni zasebni strojni ključavničar iz Veržeja — v »kooperaciji« z ženo Marijo — prav gotovo sodi v ožji izbor tistih, ki jim zlepa ne zmanjka idej. Vredno in hvaležno jih je predstaviti.
PAPEŽEVA MEDALJA ZA »INOVACIJO«!_______________
Že njegov oče je bil »kam-peljc«. da mu v bližnji in daljnji okolici ni bilo najti para. Odtlej, ko je lokomobilo (to je mlatilnica na parni pogon) predelal v i cestni valjar in je ta vrsto let s l pridom služil Veržencem, je j preteklo ničkoliko vode po Mu-i rini strugi. Pogruntal pa je še ! marsikaj drugega in smeli bi ; priseči, da je sin veliko te nova-' torske žilice podedoval po očetu. | No. kakorkoli že, najprej se i moramo ustaviti pri nevskadanji tehnični izboljšavi, kije resda ni patentiral, sije pa z njo prisluži’ v uradnih cerkvenih krogih izjemno visoko priznanje: pismeno »diplomo« in zlato medaljo samega papeža Janeza Pavla II.
»Zvonarjev skoraj ni več in tako nikogar, ki bi v cerkvah sploh še zvonil. Različni italijanski. ameriški, francoski in nemški sistemi zvonov delujejo na osnovi elektromehanike, se pravi, da se motorji pri vsakem nihaju obračajo levo in desno in dirigirajo, da vse deluje, kot je potrebno. Ko sem razmišljal o teh sistemih, se mi je posvetilo, kako bi bilo mnogo enostavneje, če bi se motorji vrteli samo v eno stran. Rečeno — storjeno. S Se-recom iz Ljutomera sva jela razglabljati in potlej razvila sistem. po katerem motor ves čas deluje v eno stran, s čimer je dosežena regulacija zvonov, da ne udarjajo vsi hkrati kot na primer pri nemškem ali avstrijskem sistemu. S tem sva vse skupaj poenostavila in poslej ni treba več uvažati nekaterih priprav. saj je zdaj več mehanskega dela. Sistem je vgrajen in deluje v 24 cerkvah širom Slovenije, v Pomurju pa ie v protestantski cerkvi v Križevcih in v dveh kapelah. Zanj je dokajšnje zanimanje. za kar sta med drugim dokaz papeževo priznanje in medalje. Patentirati ga nisva dala, saj ne služi širšim družbenim interesom in potrebam, sva pa dovolila, da ga izkoriščajo tudi v druge namene.« Tako seje o »inovaciji« razgovoril znan veržejski obrtnik Marjan Mulec.
SPOSOBNOST PRILAGAJANJA ZA MALE SERIJE
Da bi nekatere od strojev, ki jih ima v svoji delavnici, usposobil za proizvodnjo — šlo je za stare, tudi odslužene tovarniške stroje, domače in tuje — je moral spreminjati njihovo namembnost. Omenimo le stružnice in rezkalne stroje, kijih je bilo potrebno remontirati oziroma jih prilagoditi za proizvodnjo povsem drugih izdelkov kot poprej. Da bi mu pri tem kakorkoli pomagala »oblast«, se ni zgodilo in tudi glede kakršnihkoli olajšav pri obdavčevanju je ostal praznih rok.
»Zdi se mi. daje obrtništvo v
zadnjih desetletjih ubralo napačno pot, saj so obrtnike zvabila različna podjetja in jih pritegnila v serijsko proizvodnjo določenih izdelkov. Spočetka se je obneslo in dajalo čedne denarje, a kmalu so začeli nekateri serijski proizvodi ostajati v trgovinah ali skladiščih' in so tako le redkokdaj služili svojemu namenu,« smo razumeli sogovornika, ki mu je — kot nam je dal vedeti — najbolj pogodu skromnost. »Skromna naj bo tudi moja predstavitev v časopisu. če že mora biti,« je navrgel bolj mimogrede. Naj se nam ne zameri, če dogovor nekoliko »kršimo«.
Sicer pa ga mnogo bolj podžigajo problemi, ki nenehno ali j takoj dajejo prispevek našemu j gospodarstvu. Drugače pove- 1 dano: »Če se nekje ustavi kak i stroj, ki ni naše proizvodnje, ali j je zanj težko dobiti rezervne dele, tu je naše mesto, da priskočimo in pomagamo. Saj si na primer večja tovarna česa takega ne more privoščiti, da bi namreč šla v izdelek ali dva... V moji delavnici nismo zainteresirani za serijsko proizvodno, kajti utrujajoča je in nič ne napredujemo. Vrh tega je nihče od naših obrtnih združenj ali zadrug ne podpira, ampak so za večje kooperacijske pogodbe, ki jim prinašajo ogromno denarja. Prepričali smo se, da je tudi v posameznem delu odličen zaslužek, saj doslej še nobeno od podjetij ni terjalo kakršnegakoli povračila ali se pritoževalo, da bi bil račun prevelik. Nasprotno: srečni so 'bili, samo da so dobili rezervni del ali izdelek, enak tistemu, ki je prišel od zunaj.«
ODPIRANJE OBZORJA NA TUJEM______________________
Z razvojem tehnologije doma in v svetu je veržejski obrtnik očitno dokaj dobro seznanjen. Dokaz temu je med drugim čedalje resnejše razmišljanje p tem, da bi računalniško »podprl« obrtno dejavnost v svoji delavnici, za kar bi še rabil znanja in sredstev. »V zadnjem letu sem si nabavil stroj za ’Spiralno ozobljenje’. Gre za vrhunsko napravo, s katero izdelujemo pogonske zobnike za diferenciale. To je tehnično tako zahtevno, da je moja izobrazba iz nekdanjih časov, ko sem hodil v meščansko šolo oziroma se učil obrti, preskromna in nastajajo vrzeli. Kljub stikom z nekaterimi našimi strokovnjaki (inženirji, tehniki), ki so zaposleni v podjetjih, s katerimi sodelujem, mi ni uspelo, da bi kogarkoli dobil, ki bi mi pri tem priskočil na pomoč. Vsekakor bi jo nujno rabil, vsaj kar zadeva usmeritve za delo, da bi bili izračuni krajši, hitrejši, točnejši. Skratka, nekoga bi rabil, da mi odpre zoborje in me usposobi — ali katerega mnojih delavcev — da bi se z vsem tem ukvarjal, s tem pa dosegel kakovostnejše izdelke.«
Mulec namerava v ta namen porabiti letošnji dopust. Navezal je stike s švicarskim podjetjem iz Zuricha. kjer je stroj za »špiralno ozobljenje« nabavil, da bi mu omogočili ogled, kako z njim sami ravnajo. »Vendar ne bom šel v Švico, marveč v podružnico omenjenega podjetja v Frankfurt, kjer računam, da bom dobil ustrezne podatke. Seveda pa ne verjamem, da bi mi pri nas kdorkoli priznal stroške za tovrstno posodobitev obrtne dejavnosti.« je nekoliko zagrenjeno sklenil. Podobne zagrenjenosti se ne more znebiti, ko nanese Seseda na izkoriščanje vodnih zmogljivosti reke Mure — gradnja velikih in malih elektrarn — vendar je to že zgodba zase.
B. Žunec
Koliko zdomcev še
V tem poletnem času večkrat nanese beseda o naših delavcih na začasnem delu v tujini. Mnogi so že izkoristili letni dopust, marsikdo pa se bo v kratkem ali čez nekaj časa ponovno vrnil v svojo domovino. Toda, ali vemo natančno število naših delavcev na začasnem delu v tujini? Tako je bilo leta 1980 na delu v tujini 6352 Pomur-cev; od tega iz soboške občine 3084, lendavske občine 1751, ljutomerske 805 in iz radgonske občine 712 ljudi. Pri tem pa je treba povedati, da so v evidenci upoštevani le zaposleni delavci. Dejstvo je, da v tej populaciji nastajajo zaradi povratnih migracij nenehne spremembe, število zaposlenih delavcev v tujini pa se iz leta v leto zmanjšuje. -
Po dogovoru z izvršnimi sveti skupščin občin je strokovna služba za zaposlovanje lansko leto s pomočjo krajevnih skupnosti preverjale podatke o občanih, ki delajo v tujini. Tako dela v tujini iz soboške občine še 2400 delavcev; od tega jih je celo 2166 v ZR Nemčiji in Avstriji, delež ostalih držav pa je skoraj neznaten (234 delavcev). Od skupnega števila zdomcev je 806 žensk. Sicer pa se je v treh letih vrnilo 968 naših delavcev. Pri tem so v zunanjih migracijah v ospredju goričke krajevne skupnosti, kot so Grad, Kuzma, Rogašovci, Cepinci,
Ido 600 tisoč oziroma od 200 do 500 tisoč in milijon kilometrov. Iz Certusovega tozda Avtobusni promet v Murski Soboti so jih letos dobili naslednji vozniki: Štefan Časar. Rudolf Žekš, Adolf Horvat, Štefan Koren. Jože Donša, Štefan Šiplič, Franc Kulič, Ernest Gomboc, Ludvik Gomboc, Jože Gabor, Štefan Karba, IJože Voroš in Pavel Trajber za prevoženih 300 tisoč kilometrov z vozili TAM. Enkrat več so na vozilih iste tovarne brez generalke prevozili Franc Voroš, Martin Balažek, Bela Zrim in Roman
IBehek. Matija Jerebic in Jože Flisar pa sta z voziloma Mercedes »nabrala« nič manj kot milijon kilometrov. Dodajmo še, da v omenjenem tozdu ugotavljajo, da se število nagrad in priznanj iz
L leta v leto povečuje, kar priča o vestnem ravnanju voznikov z vozili (avtobusi).	(B.Ž.)
■ MM MM MHM MM MM Ml
POMURSKI ŠOFERJI IN AVTOMEHANIKI PROSLAVILI SVOJ DAN
CE NI GORIVA, GRE TUDI PEŠ
Tako hudo za več sto pomurskih šoferjev in avtomehanikov v vseh štirih občinskih društvih seveda ni, vendarle pa so tudi na nedavni medobčinski proslavi svojega dne — 13. julija — pokazali, da znajo varčevati. Dopoldne so se ob spremljavi godbe na pihala za spremembo peš podali po radgonskih ulicah do stadiona Bratstvo in enotnost, kjer so jim člani DŠAM Gornja Radgona skupaj z Avtoradgono, generalnim pokroviteljem, pripravili proslavo. Lepo je bilo videti k kšnih 60 uniformirancev. ki so večkolesne’ velikane zamenjali z lastnimi nogami. Uspelo proslavo so pripravili kulturni delavci KUD SVOBODA AV-TORADGONA. v programu pa so sodelovali črešnjevski tamburaši, učenci radgonske OŠ Jože Kerenčič in pevci okteta Avtoradgone. Slavnostni govornik je bil Tone Slavic, direktor Avtoradgone.
Nedeljska slavnost je bila le sklepni del letošnjih praznovanj pomurskih šoferjev in avtomehanikov. Ze v petek so se na radgonskem stadionu pomerili v znanju cestno-prometnih predpisov, v malem nogometu, streljanju in vlečanju vrvi. Najuspešnejši so bili gostitelji. Ti so se tudi sicer na pomursko obeležitev svojega dne, v spomin na ustanovitev prve partizanske motorizirane enote — 13. julija pred 41. leti, dobro pripravili, na pomoč pa je priskočilo tudi združeno delo. Najbolj požrtvovalnim: Avtoradgoni in Radenski so v zahvalo podelili zlati, Gorenju Varstroj pa srebno plaketo. Številna priznanja pa so prejeli tudi mnoei izmed 220 članov radgonskega društva šoferjev in avtomehanikov, vp
N
Razmišljate o novogradnji? Morda tudiže gradite?
Bi radi obnovili ali popravili svojo hišo?
Celo iz stare lahko napravite novo ali bolj prijetno!
Mi vam bomo pomagali z naslednjimi našimi izdelki:
industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica
partizanska 3
telefon (061) 861-411 telegram: inles ribnica telex: 31262 yu inles
Cankova in Gornji Petrovci. Po mnenju strokovnjakov je vzrok v tem, da se je to območje soboške občine kasneje industrializiralo in prometno povezalo z občinskim središčem Mursko Soboto, poleg tega pa ima tudi slabše možnosti za kmetovanje. Zato se je od tod večji del delovno aktivnega prebivalstva sezonsko in trajnejše zaposlil izven naših meja. Sicer pa so se v tujini v glavnem zaposlovali mladi delavci, saj jih je več kot polovica vseh zaposlenih zunaj domovine starih od 20 do 39 let.
Ce se opremo na nepopolne podatke o šolski izobrazbi zdom-
Pestra aktivnost soboških sindikatov
Stališča in sklepi 10. kongresa ZSS in 9. kongresa ZSJ ter dolgoročni program gospodarske stabilizacije, družbenoekonomske in politične razmere, cilji gospodarskega in socialnega razvoja opredeljujejo operativni program občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti v drugem polletju letos. Med drugim bodo posebno pozornost namenili analizi poslovnih rezultatov organizacij združenega dela gospodarstva in negospodarstva v
v tujini?
cev — uspelo jim je zajeti le 30 odstotkov obravnavane populacije — potem lahko rečemo, da okrog tri četrtine naših delavcev na začasnem delu v tujini nima strokovne izobrazbe. Preostalo število pa so kvalificirani delavci, medtem ko je delež delavcev s srednjo šolo precej majhen. V primerjavi s slovenskim povprečjem, kjer prevladujejo kvalificirani delavci, je to ravno nasprotno. Ob ohranitvi enostranosti migracijskih tokov pa se bo število naših delavcev na začasnem delu v tujini nenehno zmanjševalo.
Milan Jerše
prvem polletju letošnjega leta, upoštevajoč oceno uresničevanja dogovora o razporejanju dohodka. Sproti bodo obravnavali tudi izvajanje politike gospodarske stabilizacije. Zanimiva bo tudi analiza plana zaposlovanja v prvih šestih mesecih. Ne gre pozabiti tudi na analizo razvojnih možnosti soboške občine v obdobju 1986—2000, spodbujanje in aktivno sodelovanje pri pripravah za izdelavo planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, kjer se morajo angažirati vsi nosilci planiranja v občini.
Soboški sindikat načrtuje še več drugih aktivnosti. Tako bo veliko govora o zagotavljanju socialne varnosti delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki, kjer se pričakuje velika vloga sindikata, ustreznih služb v OZD in centra za socialno delo. V tem smislu bodo obravnavali položaj delavcev v organizacijah, ki poslujejo z izgubo, oziroma na meji rentabilnosti. Ustrezna skrb bo v soboških sindikatih namenjena tudi družbenopolitičnemu usposabljanju članstva, mreži šol srednjega usmerjenega izobraževanja itd. Nič manjšega pomena ne bo spremljanje kulturnega udejstvovanja delavcev v OZD, kakor tudi vključevanje delavcev v delavske športne igre in zagotavljanje organiziranega oddiha delavcev.
Omenjene naloge so seveda le del aktivnosti, ki jih bo v drugem polletju letošnjega leta opravil soboški sindikalni svet s svojimi organi. Pomembno pa je, da bo več prizadevanj usmerjeno v konkretno delo z osnovnimi sindikalnimi organizacijami, da bi sproti reševali tekočo problematiko. Poleg tega bo operativni program dopolnjen še z aktivnostmi na področjih, ki bodo najaktualnejša v posameznem obdobju oziroma mesecu.
Milan Jerše
Komisija ža delovna razmerja Delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota, objavlja v skladu s 70. členom Statuta delovne skupnosti dela in naloge
HIŠNIKA — KURJAČA za nedoločen čas
Pogoji:
— končana poklicna šola tehnične smeri
— izpit za kurjača centralne kurjave
— delovne izkušnje najmanj 6 mesecev.
Nastop dela 1. oktober 1984.
Na voljo hišniško stanovanje.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh od objave na Skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota, Titova 24.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata
garažna vrata lamelirane plošče
VRTCA V RADENCIH IN NA JANŽEVEM VRHU Pod skupno streho
Kolikor težje se je začelo premikati, toliko hitreje je steklo. In — kot napovedujejo prvi argumenti — se bosta dolgo pričakovani in zahtevani proces združevanja računovodskih del in sploh racionalizacija dela v vzgojno-izb-braževalnih in varstvenih organizacijah v radgonski občini pričela z združitvijo dveh od treh WO v občini — vrtcev na Janževetn vrhu in v Radencih. Osnutek za to je komisija za proučitev možnosti združevanja WO že pripravila, podprli pa so ga na zadnji seji tudi člani občinskega izvršnega sveta.
Akcija za združitev je prvi pomemben korak pri racionalizaciji otroškega varstva v občini. Predvidena združitev je še toliko bolj utemeljena, ker se bo že ta|co majhen vrtec na Janževem vrhu še zmanjšal za oddelek otrok. Pa tudi sicer na tehtnici argumentov za in proti kaže jeziček v prid prvim, ne glede na doslej dobro gospodarjenje vrtca na Janževem vrhu, kjer so s precej pridelane lastne hrane še uspevali najti protiutež vse dražjim otroškim ustom. Na drugi strani pa ima majhnost slabe lastnosti, predvsem v izgubljanju časa in energije pri pripravi venomer spreminjajočih se aktov in opravljanju zahtevanih računovodskih del. Pa tudi prednost predlagane združitve bi naj bila v tem, da so večje organizacijske oblike vsaj nekoliko cenejše. Lažje je razporediti kader, bolj kakovostno je mogoče samoupravljati in nenazadnje odpadejo razna opravila, ki veljajo tudi za majhne organizacijske oblike.
Predvidena združitev pa zahteva dva nova zaposlena, vendar predvsem zaradi že dalj časa trajajočih potreb in novih dveh oddelkov v Vidmu in na Kapeli: finančno-administra-tivnega delavca in hišnika. Tri delavce z Janževega vrha pa bi razporedili drugam. Sicer pa bodo imeli zadnjo in odločilno besedo delavci v obeh WO. O osnutku bodo na zborih razpravljali že konec meseca, tako da bo lahko prišlo do predloga že zgodaj jeseni. In če se bodo na referendumu odločili za združitev bosta vrtca pod skupno streho od L 1.1985.
V. Paveo
STRAN 6
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
kmetijska panorama
Če smo takorekoč do začetka letošnje žetve ugibali, kakšne bodo dokončne cene krušnih žit, so te zdaj dokončno znane. Zvezni izvršni svet je že pred začetkom žetve določil enotno ceno 21 dinarjev za kilogram pšenice drugega kakovostnega razreda, ta cena velja za vso državo, po republikah
Zavarovanje posevkov
Po letu 1978, ko je katastrofalna toča v Pomurju takorekoč povsem uničila kmetijske pridelke, so začeli na območju pomurske območne zavarovalne skupnosti množično uvajati skupinsko zavarovanje posevkov. Medtem ko ima družbeni sektor zavarovan ves pridelek, je bilo v lanskem letu v to obliko zavarovanja vključenih nekaj več kot 5 tisoč hektarjev kmečkih površin. Letos pa ponovno ugotavljajo, da se zavarovane površine znižujejo, vzroke za to pa je iskati predvsem v obrambi pred točo, saj so tako tudi možnosti za točo manjše. Nekoliko večje zanimanje za tovrstno zavarovanje so letos zabeležili le v TZO Petrovci, Prosenjakovci in Apače, v vseh ostalih pa so zavarovane površine v primerjavi z lanskimi manjše. Posebej zaskrbljujoč ob tem pa je podatek, da v lendavski občini v zavarovanje ni vključen niti en hektar kmečkih površin. L. K.
Cene določene
pa naj bi se dogovorili še za enotne premije. V Sloveniji so k tej ceni dodali še 2 dinarja republiške premije in 1 dinar regresa, tako da je cena kilograma pšenice drugega kakovostnega razreda 24 dinarjev, pšenica prvega kakovostnega razreda pa je za 1 dinar dražja.
Tisti, ki se odločijo za prodajo pšenice, bodo tudi letos deležni nekaterih ugodnosti. Pod enakimi pogoji kot lani bodo kmetje lahko zamenjali pšenico za koruzo, namesto koruze pa bo moč dobiti tudi nekatere beljakovinske koncentrate. Tako imajo v vseh Intesovih skladiščih na voljo sojine in sončnične tropine ter pesne rezance, ki jih interesenti lahko dobijo namesto koruze. Po zagotovilih predstavnikov Intesa je koruze dovolj, na račun letošnjega pridelka pšenice pa so je kmetje doslej zamenjali že okrog 2500 ton. Koruzo izdajajo vsako sredo in petek, opozarjajo pa, da v času žetve, ko bo odkup pšenice na višku, kmetje ne bi preveč pritiskali na zamenjavo, saj bo to oviralo sam odkup.
Tisti, ki v zameno ne bodo vzeli koruze ali drugih beljakovinskih komponent, bodo letos upravičeni še do 6 dinarjev pri kilogramu, tako da bo cena pšenice dejansko dosegla 30 dinarjev. Določili pa so tudi ceno rži, ki velja 29 dinarjev kilogram, tisti, ki v zameno ne bodo vzeli koruze, pa bodo prav tako upravičeni do 6 dinarjev stimulacije, da si sami zagotovijo živinsko krmo.
L. Kovač
Manj zanimanja za preživninsko varstvo Kljub temu, daje socialna problematika ostarelih kmetov v Pomurju še precej pereča, se jih še vedno premalo odloča za preživninsko varstvo. Z uveljavitvijo novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se je zanimanje za to obliko zagotavljanja socialne varnosti med kmeti še zmanjšalo, za ilustracijo pa naj zapišemo, da je doslej v soboški občini vključenihv preživninsko varstvo le 20 kmetov. V glavnem so to ostareli kmetje brez naslednikov, saj so v mnogih primerih prav otroci, dediči, tisti, ki ovirajo večji obseg za pridobivanje tovrstne socialne varnosti.
V zagotavljanje preživninskega varstva se v zadnjem času vse bolj vključuje tudi kmetijska zadruga, kije v soboški občini prevzela zemljo in tako zagotovila socialno varstvo doslej že sedmim lastnikom kmetijskih zemljišč. Ob tem, da s preživninskim varstvom zagotavljajo ostarelim kmetom socialno varnost pa je pomembno tudi to, da se zemlja teh kmetov ponovno vključi v intenzivno obdelavo.
Marija Skledar, dipl. ing. agr_
Nekaj več o semenu
Poleg gnojenja in obdelovanja zemlje je setev kakovostnega semena temeljni ukrep za povečanje količine pridelkov. Seme je nosilec lastnosti rastlin, ki iz semen vzniknejo. Če je seme v svojih dednih lastnostih prvovrstno, je uspeh že prvo leto, če ga ob ustrezni agrotehniki posejemo in oskrbujemo. Uvedba intenzivnih sort pšenice in hibridne koruze je dokaz, kaj pomeni setev dobrih rodnih in za določene razmere ustreznih sort. Vedno velja pregovor »Kakršno seme, takšna žetev«.
SEME IN SEMENSKO BLAGO
Semena in plodovi so organi, ki se razvijejo po oploditvi. V kmetijskem svetu ima beseda seme širši pomen. Z njo označujemo vsak organ, ki služi razmnoževanju, torej tudi vegetativni organi, npr. gomolj, čebulica, stroki česna itd. Še širši pomen kot seme ima semensko blago. Semensko blago je vse, kar služi razmnoževanju rastlin, cepiči ali celo očesa z matičnih dreves.
Vrednost semenskega blaga
Semensko blago, kije namenjeno setvi, mora biti v vsakem pogledu brezhibno in popolno znotraj in zunaj. Semenska vrednost je torei odvisna od notranjih ali dednih in od zunanjih lastnosti. Prve niso direktno vidne in so tipično sortne lastnosti. Ugotavljamo jih pri pregledih semenskih posevkov na njivi, dokler rastejo.
Zunanj e lastnosti pa so tiste, kijih brez težave ugotovimo nasemenu samem.
Zunanje vrednostne lastnosti semena
Semensko blago, kije v prodaji, mora biti po predpisih preizkušeno če ustreza določenim normam. Semensko blago, ki ne dobi potrdila — certifikata o semenski vrednosti od postaje za kontrolo semena, ne sme priti na tržišče kot priznano seme in se ne sme prodajati.
Za presojo prednosti semena ugotavljamo zlasti tele zunanje lastnosti: čistoto, kalivost. velikost semena, teža semena, barvo in lesk semena ter vlažnost in zdravje semena. Te lastnosti so odvisne od sorte, pa tudi od pridelovalnih razmer, npr. gnojenja, vremena, načina žetve, čiščenja in dr. Ugotavljanje zunanjih lastnosti opravimo z analizo semena. Da bo ta čim bolj realna, moramo vzeti povprečni vzorec semena, ki ga nameravamo analizirati.
ČISTOTA SEMENA
Če pregledujemo seme, najdemo poleg zdravih,.celih in normalno razvitih zrn temeljne rastline, še zdrobljena semena, semen brezkalčkov, plevelno seme ter razne smeti, kamenčke, pleve, zemljo in drugo.
Čistota kot semenska vrednost je utežni odstotek polnovrednih, nepoškodovanih zdravih semen v semenskem blagu.
Tako 96 % čistota pomeni, da je 96 % pristnega semena in 4 % primesi.
Za presojo kakovosti semena moramo vedeti, kakšne so primesi. Vse niso enako nevarne. Škodljiva so plevelna semena, semena drugih poljščin, škodljivci in organi rastlinskih bolezni, npr. rženi rožički v semenu rži.
Primesi so torej škodljive in neškodljive. Neškodljive so npr. pleve, zemlja, poškodovana zrna.
Od škodljivih primesi je posebno nevaren plevel. Ugotavljamo ga v odstotkih. Posebno nevaren je tako imenovani karantenski plevel, poimensko in številčno. Tega ni dovoljeno niti zrno ali le določeno število zrn v analiziranem vzorcu. Če je plevela več, se tako seme izloči za nesemensko blago. Karantenski pleveli v detelji so npr. pojalnik, pre-denica, ozkolistni trpotec, ščavje. Zaradi večje možnosti zatiranja plevela je dandanes karantenskih plevelov manj, še posebno v žitih.
KALIVOST SEMENA
Seme mora imeti ustrezno kalivost. Ugotavljanje kalivosti je obvezno za vsako seme, ki gre v promet. Prav tako preizkusimo kalivost sumljivega semena.
Laboratoriji za kontrolo semen ugotavljajo:
— kalilno sposobnost semena (odstotek kalivosti).
— hitrost, energijo ali kalilna moč semena (v %),
— prodornost ali probojna moč klic (v %).
Kalilna sposobnost nam pove, kolikšen odstotek polnovrednih semen pri kalitvi razvije normalne kali, ki so sposobne, da se v razmerah na njivi razvijejo v normalne rastline.
Kalivost ugotavljamo tako, da damo v posebne kalilne posode 4-krat po 100 semen in po določenem času ugotovimo, koliko jih je vzklilo. Aritmetična sredina nam da odstotek kalivosti. V laboratorijih ugotavljajo kalivost v optimalnih pogojih, to je pri temperaturi 18q — 21 °C, ob rednem zalivanju in primerni zračnosti okolja, v katerem seme kali.
Če nimamo za ugotavljanje kalivosti posebnih posod, lahko uporabimo tudi krožnik, ki ga skoraj do roba napolnimo z materialom, ki dobro zadržuje vlago, npr. mivka, opečni prah, droben pesek, žaganje, zemlja. V laboratorijih uporabljajo sterilni kremenčev pesek (mivka). V tako namočen material posadimo 4-krat po 100 zrn tako, da se ne dotikajo med seboj. Nato pokrijemo posejano seme s filtrirnim papirjem (pivnikom) da zmajšamo izhlapevanje vlage. Vsak dan kontroliramo vlažnost. Z zalivanjem ne smemo pretiravati, da seme ne plesni ali se drugače kvari. Vaja!
V laboratoriju traja kalilni preizkus za določene vrste rastlin določeno dobo tako npr.
— za rž, ječmen in koruzo 7 dni,
— za pšenico, oljno repico, repo, kavlo, lan, deteljo 10 dni,
— za papriko, mnoge trave 14 dni.
— za korenje, špinačo, večino trav 21 dni.
Vznikla semena štejemo dvakrat. Prvo štetje služi kot vrednost za energijo kalivosti.
Hitrost, energija ali kalilna moč predstavlja število vzniklih semen v določenem kratkem času, kije za žita 4. za peso pa 7 dni. Kalilna moč nam pokaže, kako hitro neko seme kali. Čim hitreje vzklije, tem boljše je seme, kajti seme, ki počasi kali, rado v zemlji propade. Od dveh semen isto kalivostjo je kakovostnejše tisto, ki v štirih dneh vzkali v večjem odstotku.
Prodornost ali probojna moč klic. Ugotavljamo jo tako, da seme pri kalilnem poizkusu pokrijemo z debelejšo plastjo kremenčevega peska (npr. 4 cm). Klice s slabo energijo pri prodiranju prej propadejo, zato vznikne manj rastlin kot pri navadnem kalilnem poizkusu. S tako določeno kalivostjo se deloma približamo razmeram v naravi.
Hladni (could) test semena je postopek za ugotavljanje kalivosti semena rastlin, ki so občutljive za neugodne razmere, npr. koruza. Da vidimo, kako seme v takih razmerah uspeva, ugotavljamo kalivost v laboratoriju v podobnih razmerah, kot vladajo v naravi ob setvi. Za koruzo napravimo hladni test takole: kalilno posodo napolnimo s težjo zemljo, posadimo semena, zemljo navlažimo, vzdržujemo pri temperaturi -l— 9°C dokler to ne kali, ko je seme nakaljeno, s kalilnim poizkusom nadaljujemo pri 18°C.
Gospodarska ali uporabna vrednost semena
Uporabljamo jo le pri določanju količine semena za setev.
Uporabno vrednost semena izračunamo tako, da pomnožimo % čistote s % kalivosti semena in vsoto delimo s 100	“
100
Gospodarska vrednost nam za kakovost semena ničesar ne pove, ker ne upošteva niti prodornosti niti količine plevelnih semen v vzorčnem semenu.
Turnišče: cene pujskov
Minuli četrtek so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 138 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Za par so iztržili od 6 do 8 tisoč dinarjev, prodali pa so 70 pujskov. Sejem se prične vsak četrtek ob 6. uri.
VTISI 0 MADŽARSKEM KMETIJSTVU
Znani so napredki madžarskega kmetijstva v zadnjih 10 — 15 letih. Tehnološke rešitve v različnih področjih služijo v pomoč ne samo domači, temveč tudi kmetijski proizvodnji izven meja.
Da bi se tudi naše področje spoznalo z njihovimi dosežki znanosti na področju kmetijstva, ki se zelo hitro prenaša v prakso, je bila v letu 1983 na pobudo Medobčinske gospodarske zbornice organizirana strokovna ekskurzija za ogled poljedelskih obratov. Skupina sije ogledala področje Železne županije (Vasmegye), kjer so prikazana območja vzbudila pri naših strokovnjakih veliko zanimanje. Dosežki na področju proizvodnje travnih in deteljnih semen, proizvodnja zrnatih stročnic, ječmena, pšenice in koruze so na zavidljivi ravni
Železna županije je med 19 madžarskimi županijami manjša. Ima okrog 290.000 prebivalcev (100 preb, na km2) z glavnim mestom Szombathely, poleg tega še tri večja mesta in okrog 200 vasi. S predalpsko hladno klimo in 600—700 mm padavin se približuje našim razmeram. Značilno za Železno županijo je tudi to, da je med ostalimi najbolj gozdnata s 24 % površin, poraščenih z gozdom.
Na osnovi lanskoletnih kontaktov je Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov s področja Železne županije izrazilo željo, da se poveže z našim društvom. Obisk predsednika društva Ladislava Antala, ki je obenem namestnik načelnika za kmetijstvo, na našem Kmetijsko-živilskega sejma v G. Radgoni je po^dil dogovor o nadaljnjem sodelovanju.
Tako je Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Prekmurja organiziralo za svoje člane ogled poljedelsko-živinorejskih obratov na dveh območjih.
Zanimivost madžarskega kmetijstva je organiziranost kmetijskih zadrug in državnih posestev. Po letu 1975, ko je kmetijstvo na Madžarskem doseglo nagel vzpon. so kmetijske zadruge zajele 70 % obdelovalnih površin. Okrog, 75 % kmetijskih delavcev je bilo kljub naglemu uvajanju najsodobnejše mehanizacije zaposle
nih v zadrugah, ne glede na izvor in politično pripadnost.
Status članov zadruge se je izenačil z ostalimi zaposlenimi delavci. Pravica do pokojnine dobijo ženske s 55, moški pa s 60
TRAKTORJI Raba Steiger s priključki velikih zmogljivosti.
let. Matere z otroki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka do 3. leta starosti otroka itd.
Ogled, opisanega dela madžarskega kmetijstva je potrdil osnovne informacije. Čvrsto zastavljeni in preštudirani programi, katere spremljata določen red in disciplina, vodijo k zastavljenim ciljem, ki dajejo sigurne rezultate.
Kmetijska zadruga Panonia —-obrat Kisunyom z delovišči
Kmetijska zadruga je danes po združitvi 3 zadrug kmetijska organizacija, katere osnovna dejavnost poljedelstvo — živinoreja.
Skupaj imajo 4713 ha. od katerih je 2815 ha njiv, 480 ha travnikov in gozdne površine. Obdelovalne površine so v glav
nem urejene glede na režim vlage, rodovitnost in imajo potrebno komunalno ureditev. Vse glavne ceste — tudi pretežni del stranskih dovoznih — so asfaltirane.
V zadrugo je včlanjenih 712
Članov, od katerih je 420 aktivnih, 290 članov pa je v pokoju. Od aktivnih članov je 115 stalnih delavcev, ki so povprečno stari 31 let, povprečna starost člana pa je 39 let.
Vodstvo zadruge predstavlja 38 delavcev, med katerimi je 7 pripravnikov. Kadrovska politika je usmerjena tako, da stalno vklju
čujejo mlade ljudi — pripravnike, tako da je po potrebi možno nadomestiti starejše delavce, tudi strokovnjake, z mlajšimi. 31 vodstvenih delavcev ima visoko šolo.
V upravljanju zadruge velja načelo skupinske zadružne lastnine. Prvotno so zadrugo ustanavljali samo člani z zemljo, danes seveda to ni več možno, kar vsi člani o zemlje ne posedujejo več. Člani zadruge dobijo v obdelavo 0,60 ha zemlje, usluž benci 0,30 ha. Člani zadruge imajo večje pravice kot uslužbenci. Ohišnice se dodelijo za daljše obdobje, ali pa se dodelijo vsako leto v določeni fazi razvoja posevka. Zadruga namreč površine tudi obdela, poseje, oskrbi s potrebnimi osnovnimi kemičnimi sredstvi in nato dodeli v nadaljnjo nego članom (okopavanje, zaščita. spravilo, krma za živino ipd). Povprečni dohodek na člansko ohišnico v preteklem letu je okrog 800 forintov.
Zadružna samouprava se manifestira na občnih zborih, kjer odločajo o potrebnih ukrepih, sprejemajo tudi statut. Jedro samouprave predstavlja 94-članski zbor delegatov, ki se sestaja 2-krat letno. Vodstvo zadruge pa se sestaja dvakrat mesečno, kjer sprejemajo poslovne in strokovne odločitve. Vtis iz celotnega programa ekskurzije je bil ta, da je omenjeno območje na strokovno zavidljivi ravni.
Jasno jg. da proizvodnja teče po zastavljenih programih, ki se dosledno izvajajo. Neizpolnjevanje planov in izpad v proizvodnji pomeni tudi zamenjavo dogovornih delavcev in premestitev na nižja delovna mesta. Opazno je bilo, da so področja dela strogo opredeljena, saj so predstavniki zadruge odgovarjali na zastavlje
na vprašanja — vsak samo s svojega področja, nobeden ni odgovarjal na vsa vprašanja,
Dejavnost zadruge se v grobem deli na 4 dele, to sta že omenjeni rastlinska proizvodnja in živinoreja. spremljajoči pa sta še tehnična in industrijska dejavnost.
Rastlinska proizvodnja (v glavnem poljedelstvo) ustvarja 50 milijonov forintov prihodka. Usmerjena je v proizvodnjo pšenice, koruze, industrijskih rastlin, soje, sladkorne pese, sončnic in krmnih rastlin. Iz prikazanega je razvidno, da imajo na njivah vpeljan pester — biološko zdrav kolobar. Tega se sami dobro zavedajo, na kar pri nas zelo radi pozabljamo.
Pri pšenici dosegajo povprečne pridelke 45-50 dt/ha suhega zrnja. Imajo vključene domače sorte, med katerimi ima vodilno vlogo sorta MV 8 (martanvasari). Pomemben delež v proizvodnji pšenice imajo jugoslovanske sorte kot so superzlata. mačvanka, ba-ranjka. lonja, sava itd. V preteklem letu si je omenjena skupina
naših strokovnjakov imela pri-ložnostogledatimakroposkusz 18 sortami, v katerem je bila polovica najboljših jugoslovanskih sort. Rodnostni potencial jugoslovanskih sort je strokovnjakom tega področja zelo dobro znan. Posamezna sorta v makroposkusu je posejana na površini 2,0 ha. Tehnologija pridelovanja je podobna naši, 1 da pri herbicidih uporabljajo še kombinacije hormonskih preparatov. V večini primerov je že vpeljana zaščita proti boleznim, kjer uporabljajo standardno rešitev bayleton WP 25.
Naši strokovnjaki s področja zaščite rastlin zatrjujejo, daje pri Madžarih organiziranost pri zaščiti rastlin med najvišjimi. Novejše in zanimivo je pri pšenici mešanje in setev dveh sort, ki je dobro pozitiven učinek pri povečanju pridelka, saj so tukaj prebili mejo 80 dt/ha. Povečanje pridel- • ka pripisujejo boljši uporabi hranilnih snovi, odpornosti proti boleznim in še nekaterim lastnostim omenjene kombinacije.
Sodobna mehanizacija za spravilo koruze in žit.
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
V tekmovanju za najlepšo na svetuje zmagala švedska bolničarka Yvonne Ryding (21). Poleg slave je prikupni plavolaski vrglo lepotno tekmovanje, ki je bilo pred kratkim v Miamiju, poleg številnih dragocenih daril še 175 tisoč dolarjev.
Etiopija in Kalifornija otoka
Na geografski točki, kjer so se alpski smučarji letos potegovali za sarajevske olimpijske medalje, bodo morda ne-' koč svoje umetnije izvajali smučarji na vodi, če bo še kakšen tlačil to našo ljubo zemljo.
Morje bo počasi, centimeter za centimetrom, prekrilo južni del Balkanskega polotoka, Jahorina bo nekaj časa otok, nato pa se bodo tudi nad njo zbrnili valovi.
Podobne spremembe se v zelo oddaljeni prihodnosti obetajo tudi drugim delom Zemljinega kopnega. Sredozemlje bo s pomočjo zelo širokega Rdečega mora spojeno z Indijskim oceanom. Sueški prekop bo potopljen, nepotreben in pozabljen. Enaka usoda čaka Panamski prekop, ožina z istim imenom bo namreč pod morjem. Dela za tedanje Lessepse pa ne bo zmanjkalo. Če bodo ladje še plule, če bo še veljalo reklo »havigare necesse est«, bodo morali ljudje prebiti Antilsko ožino med Severno in južno Ameriko. Turisti bodo lahko obiskali otoke po imenu Ka-
lifornija, Etiopija in Uganda. Tisti, ki bodo bolj zaupali trdim tlem pod nogami, se bodo po kopnem odpravili od Anglije preko Evrope in Azije, Sibirije, Kamčatke, Japonske, Filipinov, Indokine in Sun-dske ožine vse do Avstralije, Nove Zelandije in Tasmanije.
Ne gre za nikakršno znanstveno fantastiko, omenjena in še druga predvidevanja sprememb Zemljine površine so sad najnovejših znanstvenih raziskav, ki jih je pred nekaj dnevi sporočil javnosti David Smith, direktor Ge-odinamičnega programa ameriške vsemirske agencije NASA. V programu sodelujejo znanstveniki iz 25 držav.
Smith je novinagem med drugim povedal, da se na primer Atlantski ocean vsako leto razširi za 2 centimetra, Havaji potujejo proti zahodu s hitrostjo 5 centimetrov na leto, Avstralija potuje proti Japonski.
Natančno merjenje premikanja kopnega omogočata dva tehnološka postopka, oba sta sad ere vesoljskih raziskovanj. Prvi »meter« je
Na nosorogovem hrbtu
Grozljivi film »Ptiči« na ljubljanski TV lani je zbujal grozo gledalcev po vsem svetu/ Galebi so zasledovali in napadali ljudi ter do smrti oklj uvali vsakega, ki so ga dobili v kremplje. Vdirali so celo v hiše. To je sicer proti vsem izkušnjam, ki jih ima človek z galebi, toda gledalci filma so bili vendarle neznansko preplašeni.
Našim izkušnjam nasprotuje tudi to, kar se človeku v resnici lahko dogodi na otokih Galapagos, kjer letijo jastrebi, sokoli, drozgi na kilometre daleč za človeškimi vsiljivci, to pa zgolj zato, ker sploh ne poznajo ljudi. Ce pomislimo, je to početje bolj naravno kot pa napad galebov na človeka, ki zares ni bil nikoli ptičja hrana.
Če hočemo galebe pripraviti do tega, da planejo na človeka, tedaj moramo napraviti tako kot krmilci ptičev v parkih: živali morajo vohati pri človeku hrano. Ptiči so povečini stalni jedci in sposobni najti tudi zelo skrita nahajališča hrane. S potrpljenjem jih lahko navadimo, da ulovijo hrano, ki jo leteč vržemo prek glave; poiščejo jo pa tudi v gubah človeške obleke. Ptice, ki se držijo v jatah, se stalno opazujejo med seboj, zato takoj prileti skupaj cel roj, brž ko je katera našla kaj za »pod kljun«. Tako se lahko izvede dresura za fil-manje in gledalec ima vtis, da hočejo ptice požreti tudi človeka.
Prirodno zadržanje živali filmsko prikazati v napačni luči, je najbolj pogosten, kar najcenejši filmski trik. Rafi-niranost, s katero je Hitchcock izrabil požrešnost ptic, je še
kar pozitiven primer. Mnogo bolj okorno pa so pripravljene neskončne serije, kot na primer Lassie, Flipper in neka-
prilagodil človeku in njegovim željam, psu nerazumljivim. Že za dresuro domače mačke bi potrebovali nadvse
tere druge, kjer kažejo občinstvu odnos živali do človeka, ki v resnici ni mogoč. Tako naj bi Lassie rešila otroka iz vode. (Horst Stern pripominja: živali samo na televiziji ravnajo iz prepričanja.) Za takšen prizor potrebujejo predvsem vse polno primerkov ene in iste vrste živali. Filmska žival, ki bi vse znala kot Lassie, ne obstaja. In tako izberejo iz svoje zaloge psa, ki najbolje zgrabi in prinese predmet, ga obarvajo »na Lassie«, mu ukažejo pobrati in prinesti zavitek, ki diši po človeku, a je povezan z bodečo žico. In noben pes ni tako neumen, da bi vanj ugriznil, ko ga mora prinesti iz vode, marveč ga
S
Takšen objem bi se v džungli v sekundi spremenil v tragedijo
genialnega učitelja živali, pa ■zelo veliko zalogo mačk.
Vendar bi se zaman trudili, da bi domačo mačko naučili nečesa, kar sama noče storiti.
Cirkus zbira svoje živali po njihovi.daroyitosti.Pri velikih živalih so dane določene meje, ki vedno bolj otežkočajo njihovo dresuro. Kako na primer pripravimo nosoroga do tega, da bo trpel na svojem hrbtu človeka kot stoječega jezdeca? Nositi na hrbtu veliko tujo žival, je pač zadnje, kar bi si mogel predstavljati nosorog, ko bi si sploh kaj predstavljati mogel.
In vendar je Švicar Fredy Knie, potomec najslavnejše družine živalskih učiteljev
nosoroga na cirkuški podij, od koder mu je skočil na hrbet. Kako mu je to uspelo?
Fredy Knie je dve leti prijateljeval z nosorogom na ta način, da gaje vsak dan malo čohal okoli oči. Potem ga je spravil v hlev s sloni, ga namestil poleg nilskega konja, ga jemal s seboj na cirkuška potovanja in ga z dobro poslastico zvabil v manežo na določen prostor. To je šlo vedno mimo, brez kričanja, žival se je postopoma, korak za korakom privadila temu, kar so hoteli imeti od nje. To je dosegel Fredy Knie z nepopisno potrpežljivostjo: nobena žival se ga ni bala, niti nosorog, niti žirafa, ki ju je jezdil, niti nilski konj, ki ga je pripeljal pod kupolo maneže.
Skrajno nasprotje pa doživimo skoraj v vsakem španskem ali italijanskem cirkusu, kjer se plazijo sestradani, zastraševani tigri, levi, medvedje ob železnih reštkah maneže, pihajo polni odpora, ko jim krotilec pomoli nasproti dolgo železno palico ter zbezljajo po maneži, ko poči z bičem. Občinstvo instinktivno čuti kaj se tu dogaja: ta človek je ukrotil zveri! Pa mu navdušeno ploskajo, saj mu je uspelo, da je divjim zverem pognal strah v kosti.
In zares to lahko stori celo šibak človek: treba je samo železno palico dovolj razbeliti v ognju, preden spravi neposlušnega tigra na podij. Bolečine opeklin žival ne pozabi vse žive dni in v bodoče se bo varovala priti v dotik z razbeljeno palico.
umetni satelit »Lageos«, ki so ga izstrelili leta 1976. V premeru ima samo 60 cm. Njegova edina naloga je, da odbije nazaj na Zemljo kratke. vendar zelo intenzivne impulze laserskih žarkov, s katerimi ga obstreljujejo z zemeljskih postaj. Nadvse natančne ure merijo čas, ki’ga žarek potrebuje za pot do satelita in nazaj. Razlika časov v daljšem obodobju kaže na pomikanje zemeljskih kopnin.
Druga tehnologija merjenja uporablja vesoljske objekte, ki so neprimerljivo večji od drobcenega »Lage-osa«. Pri tako imenovani ra-diointerferometriji uporabljajo dve radioteleskopski anteni, ki sta postavljeni na dve zelo oddaljeni točki zemeljske obale. Anteni simultano sprejemata ritmične radijske valove, kijih oddajajo kvazarji globoko v vesolj u. Drobcena razlika v času sprejema teh valov pomaga določiti točno oddajenost med antenama. Meritve tečejo leta in leta.
Računalniško obdelani podatki obeh metod so dali pričakovano, vendar kljub temu presenetljivo sliko premikanja plošč, iz katerih je sestavljena Zemljina skorja. Na mestih, kjer te plošče rinejo ena v drugo ali pa ena pod drugo, se zemeljsko kopno guba (lep primer je Himalaja), oddaljevanje konti-
nentalnih plošč pa pušča z; sabo neznanske morske glo bine.
Ta dogajanja so znana ž< precej časa. Najdbe okame nelih školjk in ostankov dru gih morskih živali na planin skih vrhovih so znanstvenik pripeljale do misli, da najbr; ne gre samo za posledic« orjaških, vendar še vednc samo lokalnih geoloških ka tastrof, ampak za premike ir spremembe kontinentalni! razmerij.
Prvo zaokroženo teorijo c gibanju celin je leta 19K objavil nemški meteroolog Alfred Wegener. Velike zasluge pri proučevanju potovanja celin ima tudi hrvaški geofizik Andrija Mohorovičič. V globini nekaj deset kilometrov je s pomočjo potresnih valov zaznal sloj (danes mu pravijo Moho, kar pomeni Mohorovičičeva diskontinuiteta), ki ločuje pretežno iz silicija in aluminija zgrajene celine od tistega dela Zemljine sredice, kije zgrajen iz niklja in železa.
Naj novejše meritve sc znova potrdile Wegenerjevo teorijo o potovanju kontinentov. Pred 300 milijoni let, ko seje Zemlja ohladila, je bil en sam kontinent — Pangea, ki seje kasneje razdelil na severni in južni del.
Današnji zemljevidi so torej samo prikaz trenutnega stanj a nenehno se premikajočega kopnega. Zemlja ne glede na človeška prizadevanja ne pozna dokončnih in vekomaj veljavnih zemljevidov.
I	Kitajci so uporabljali in poznan zobne ščetke s seveda pravimi m
ščetinami že ob koncu 15. stoletja. Evropejci pa so se s to higiensko I napravo srečali šele okoli leta 1700. Čeprav zobna ščetka v svoji " današnji obliki nima tradicije, tega ne bi mogli trditi za higieno ust.
I Grški filozof Aristotel, ki je živel' v četrtem stoletju pred našim ■ štetjem, je svoje učence prepričeval, naj zobe vsako jutro dobro I očistijo z laneno krpo. Tudi Rimljani so zobe loščili z mehkimi ■ krpami. Na Kitajskem so našli dokument iz leta 272, ki v smislu
I današnjih reklam priporoča prašek za čiščenje zob, ki je »bel kot ■ sneg«. Koran, sveta knjiga islama, uči, da morajo muslimani zobe I negovati s prožno leseno paličico, ki je na enem koncu razcepljena ■ v nekakšen čopič. V srednjem veku so zobe negovali s krpami, rposutimi s praškom za zobe, zoper hadah iz ust pa so uporabljali ■ dišave iz drevesne skorje.
Drugje smo prebrali
Potovanje od Moskve do Pekinga (seveda tudi obratno), traja osem dni.
XXX
Na nekem pokopališču v angleškem Salisburyju je nagrobni spomenik z napisom: »Tukaj počiva stari gospod Richard Toley, kije živel 103 leta. Ob njem je njegovih devet žena, ki se jim bo pridružila tudi deseta, ko bo umrla.«
XXX
Slon spije do 140 litrov vode dnevno.
V Veliki Britaniji so začeli izdelovati okna, ki se ob prevelikem hrupu sama zapirajo.
lepo previdno prime in položi dreserjev, dosegel, daje zvabil
na suho. In prav tako stori pri filmanju z otrokom.
Med živalmi, ki jih dresiramo, je pes poseben primer. Potomec volka se je po udo-mačenju od vseh živali najbolj
(konec prihodnjič)
Poziv bralcem Vestnika
vsako ।
leto
... da bi bilo takšno kot je letos. Mnogi naši bralci — predvsem starejši, si že leta in desetletja zapisujejo, kakšno je bilo vreme tega ali onega leta. Spominjajo se, ali pa so si zapisali, kakšni so bili takrat ti ali oni pridelki (pšenica, rž,
NAČRT ZA BODOČNOST
— Mirica, ko bom velik, bom zaslužil toliko denarja kot oče.
— Ko pa bom jaz velika, bom porabila toliko denarja kot mamica...
ODKRITOSRČNOST
Dekle sprašuje simpatičnega fanta:
— Kadiš, piješ, kvartaš?
— Ne eno ne drugo ne tretje.
— Potem pa nimaš nobene napake.
— Imam. Rad lažem...
NA SODIŠČU
— Obtoženi, zakaj ste se vrnili in tožitelja udarili še enkrat?
— Vlak je imel zamudo!
Petnajstletna Angležinja Tracey Bates bo v kratkem govorila s pritiskom na gumbe aparata. Njen glas bo glas nekega drugega dekleta. Tracy je zaradi virusne infekcije že kot otrok ostala brez glasu. Zdaj soji naredili žepni elektronski stroj za »delanje glasu«. Skupina strokovnjakov pri centru za komunika-
mladenka.
Bioženir dr. Clive Thur-sfield. ki je vodil skupino, je izjavil, da bi bilo za Tracey psihološko najboljše, če bi glas vzela za svojega. Zelo veliko truda so porabili za iskanje primernega glasu s pravim naglasom. »Stroj za glas« premore besednjak, sestavljen iz 250 najbolj po-
cijske pripomočke v West gostih in uporabnih besed.
Bromwichu nedaleč od Birminghama je mislila celo na
Tracey izbira besede s pritiskom na številčnico. Seveda je
to, da stroj govori z naglasom mogoče tvoriti tudi preproste
okoliša, kjer živi doslej nema
stavke.
oves, krompir, koruza, sadje, grozdje itd.). Napišite nam o S teh svojih izkušnjah iz preteklih desetletij in poskušajte iz I tega sklepati KAKŠNA BO LETOS JESEN! Vaše pisanje ” pričakujemo do 15. avgusta na naslov: VESTNIK, 69000 B Murska Sobota (LETOŠNJE VREME), Titova 29.
Avtobusi niso vami
Trije neznanci so ugrabili avtobus s 44 ameriškimi letoviščarji, ki so si malo pred tem ogledali ostanke Pompejev. Italijanska policija sporoča, da sta bila pri tem dva turista ranjena. Napadalci so prisilili šoferja avtobusa, da je zavil proti bližnjemu mestu, med vožnjo pa so potnikom pobrali denar, nakit in potne liste, potem pa izginili.
J Zdravilo proti kajenju
V Sovjetski zvezi so začeli izdelovati zdravilo proti kajenju in * to v obliki žvečilnega gumija, ki s posebno snovjo izzove proti-nikotinsko reakcijo.
V SZ so naredili že več podobnih poskusov, za tega pa trdijo, I da je stoodstoten. Še tako strastnega kadilca mine želja po ■ tobaku, če žveči omenjeni gumi, ki ga bo moč dobiti le na zdravniški recept, izdeluje pa ga neka tovarna sladkarij v Ere-■ vanu.
STRAN 8
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota
VECTilV ukadme ra mili objave
Leto XIX	Murska Sobota, dne 19. julija 1984	Št.: 22
196.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava
197.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij v občini Lendava
198.	Odlok o imenovanju ulic v delu centralne cone v mestu Lendava
199.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Ljutomer
200.	Statut kulturne skupnosti Murska Sobota
201.	Statut občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota
202.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipovci
203.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Dolga vas
204.	Popravek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota
205.	Popravek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Murska Sobota
196
Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81 in 29/83) ter 1. in 6. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 10/7-1984 sprejela
STRAN 9 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Lendava (Uradne objave št. 9/83 in 34/83) se 12. člen spremeni tako, da glasi:
,,Zavezancem davka iz kmetijstva, se prizna posebna olajšava če vlagajo sredstva za izvedbo melioracije. Olajšava se prizna v višini odmerjenega davka od melioriranih zemljišč za dobo 10 let. Melioracija mora biti strokovno pravilno izvedena na osnovi tehnične dokumentacije.”
2.	člen
Za 12. členom odloka se doda novi 12.a člen, ki se glasi:
,,Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine, se prizna posebna olajšava.
Do davčne olajšave so upravičeni davčni zavezanci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so podpisali s kmetijsko organizacijo pogodbo o proizvodnem sodelovanju v skladu s proizvodno usmeritvijo kmetije, upoštevajoč pri tem setveni plan občine pri pridelovanju poljščin, ekonomsko zmogljivost kmetije za živinorejsko proizvodnjo ter prodajo tržnih viškov v skladu s sklenjeno pogodbo;
—	da dosežejo tržne viške', ki so po tem odloku osnova za davčno olajšavo. Osnova za količino tržnih presežkov je katastrski dohodek kmetije izračunan po merilih, veljavnih 31. 12. 1983. Tržni presežki imajo svojo točkovno vrednost, ki je določena s tem odlokom.
Davčna olajšava se prizna v višini, ki ustreza tržni proizvodnji v odnosu na katastrski dohodek kmetije in sicer:
—	70 % od odmerjenega davka iz kmetijstva tistim zavezancem, ki dosežejo nad 10 točk na 1 dinar katastrskega dohodka in v celoti izpolnjujejo setveni plan občine;
—	50 % od odmerjenega davka iz kmetijstva davčnim zavezancem, ki dosežejo od 6 do 10 točk na 1 dinar katastrskega dohodka.
Število točk, se določa po naslednjih merilih:
1.	Pšenica, rž za 1 kg tržnega presežka	15 točk
2.	Koruza za 1 kg tržnega presežka	9 točk
3.	Sladkorna pesa za 1 kg tržnega presežka	3 točke
4.	Krompir za.l kg tržnega presežka	2 točki
5.	Pitani prašiči za 1 kg žive teže trž. preš.	50	točk
6.	Odojki (do 23 kg) za 1 kg žive teže trž. preš.	75	točk
7.	Pitana goveda za 1 kg žive teže trž. preš.	50	točk
8.	Teleta (do 120 kg) za 1 kg žive teže trž. preš.	75	točk
9.	Mleko za 1 1 tržnega presežka	12	točk
10.	Grozdje in sadje za 1 kg tržnega presežka	8	točk
Pri kmetijah, ki so izrazito živinorejsko usmerjene, in ki se preko KZ oskrbujejo s teleti ali odojki za pitanje, se kot tržni presežek računa teža prirastka živali.
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka iz kmetijske dejavnosti na podlagi podatkov, ki jih zagotovi najkasneje do 15. februarja tekočega leta za preteklo leto kmetijska organizacija s sodelovanjem Uprave za družbene prihodke.”
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se že pri odmeri davka iz kmetijstva za leto 1984.
Številka: 422-1/82-8
Datum: 10/7-1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.
197
Na podlagi 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS št. 26/73) in 276. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave občin Pomurja št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. 7. 1984 sprejela
ODLOK
« spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij.
L člen
Za 2. odstavek 4. člena odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev —- kmetij. (Uradne objave Pomurja št. 23/77), se doda novi 3. odstavek, ki glasi:
»Vsakih pet let se na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Lendava opravi revizija seznama zaščitenih kmetij, s tem. da pa zbori SO Lendava lahko še pred potekom pet let. na osnovi utemeljenega predloga Kmetijske zemljiške skupnosti občine Lendava, s sklepom spremenijo seznam (vpišejo ali izbrišejo posamezne lastnike oz. kmetije)«.
2.	člen
V zaščiteno kmetijo se ne štejejo kmetijsko obdelovalna zemljišča, to so zemljišča, ki so s prostorskim oz. urbanističnimi dokumenti namenjena za graditev.
3.	člen
Sestavni del odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij, je novi seznam lastnikov zaščitenih kmetij.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan poobjavi v Uradnih objavah občin Pomurja.	,
Številka: 320-8/74-3
Lendava: 10. 7. 1984
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
Mirko HAJDINJAK 1. r.
198
Na osnovi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS. št. 5/80) ter 177. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin številka 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora Krajevnih skupnosti, dne 26.4.1984 ter Skupščina SIS za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti na seji, dne 17. 5, 1984 sprejela
ODLOK
o imenovanju ulic v delu centralne cone v mestu Lendava
1.	člen
Za območje dela zazidalne cone v mestu Lendava se uvede ulični sistem oziroma se imenuje naselje kot je razvidno iz 3. člena tega odloka in grafične priloge.
2.	člen
Območje ulic oziroma naselja obsega zazidalne površine in pripadajoče objekte, ki sodijo k ulici oziroma naselju, samo naselje z njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami ter predvidene površine na osnovi zazidalnega načrta.	»
3.	člen
S tem odlokom se določi območje naselja in sicer:
NASELJE PREKMURSKE BRIGADE - »MURANTULI BRIGAD« TELEP
Obsega območje jugozapadno od Partizanske ulice in poteka ob severni meji pare. št. 4086/2 do pare. št. 4082 proti jugu do pare. št. 4257/1 nato pa proti severozapadu do pare. št. 4085/3 proti severovzhodu vključno do pare. št. 4075/2 kjer se pri pare. št. 4076 priključi na Partizansko ulico.
4.	člen
Grafični prikaz ulic in hiš oziroma naselja je izdelan na topografskem načrtu 1:5000. kije sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 0224/84-2
Datum: 26. 4. 1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak. 1. r.
199
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 212. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 44/81) in odloka o razglasitvi sprememb in dopolnitev Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 12/83) je izvršni svet skupščine občine Ljutomer na seji, dne 5/7-1984 sprejel
ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Ljutomer
1.	člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitame preglede za potrdila in dovoljenja iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, štev. 43/76), 25., 27. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, štev. 18/77).
2.	člen
Pri določitvi pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede se določi urna postavka 523,00 din, v kateri je zajeti tudi 15% prispevek za republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni.
Stroški za Veterinarsko-sanitarni nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav v pooblaščenih delovnih organizacijah plača zavezanec veterinar-sko-sanitarnih pregledov neposredno in po dejanskih stroških.
3.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitami nadzor mesne predelave DO ,,Ljutomerčan” TOZD Mesna predelava ,,Simentalka” Ljutomer ter za pregled klavnih živali, ki jih ,.Simentalka” kolje izven sedeža občine, se plača pristojbina po dejansko opravljenih urah.
4.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitami nadzor valilnice KZ ,,Ljutomer-Kri-ževci”, TOZD ,,Mursko polje” Križevci se določi pristojbin^ znesku 2,10 din za 100 komadov jajc, oziroma izvaljenih piščancev.
5.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni nadzor proizvodnje v mlekarni DO ,,Mlekopromet” Ljutomer se plača pristojbina po dejansko opravljenih urah.
6.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede parklarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenja za promet z mlekom, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ljutomer plačujejo naslednje pristojbine:
I.	Veterinarsko-sanitami pregledi pošiljk pri nakladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov:
a)	za kamion ali vagon	520,00	din
b)	za kamion z enodnevnimi piščanci	320,00	din
c)	za kosovne pošiljke
—	za kopitarje in goveda od komada	170,00	din
—	za teleta od komada	66,00	din
—	za prašiče in drobnico od komada	66,00	din
—	za čebeljo družino	17,00	din
—	za meso, mast in drobovino parklarjev in perutnino od kg 0,40 din — za mesne izdelke razen konzerv od	kg	0,40	din
—	za ribe, rake in polže od kg	1,35	din
—	za mleko od litra	0,05	din
—	za mlečne izdelke od kg ali litra	0,25	din
—	za jajca od komada	0,40	din
—	za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,07 din
II.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk, ki se ženejo izven območja občine:
— za pregled kosovne pošiljke za vsako veliko žival oz. za
vsakih začetih 10 mladih živali ali vsakih začetih 50 kosov
perutnine	170,00 din_
III.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pri nakladanju, razkladanju in prekladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parklarjev:
a)	za kamion ali vagon	540,00 din
b)	za pošiljko semena	235,00 din
c)	za kosovne pošiljke	235,00 din
d)	za kosovne pošiljke divjačine lovskih turistov
—	do 20 kom. male divjadi ali 1 kom. velike divjadi	550,00 din
—	za vsakih začetih nadaljnjih 20 kom. male divjadi ali
1	kom. velike divjadi	107,00 din'
IV.	Veterinarsko-sanitami pregledi klavnih živali: a) za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice — za goveda in kopitarje od komada	270,00 din
— za teleta, drobnico in prašiče od komada	200,00 din
V.	Veterinarsko-sanitarni pregledi mesa parklarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka in njihovih izdelkov, medu, rakov, školjk, polžev
in žab, namenjenih z hrano ljudi:
a)	na kraju skladiščenja
—	meso od kg	0,135 din
—	mesni izdelki od kg	0,135 din
—	visoka divjad od komada	25,00 din
—	divji prašiči, medved od komada	50,70 din
—	divji zajci od komada	5,00 din
—	divja perjad od komada	5,00 din
—	meso in izdelki v hladilnici od kg	0,08 din
—	jajca od komada	0,02 din
— mleko od litra	0,035 din
—	med od kg	1,70 din
—	ostalo od kg	1,70 din
b)	na tržnici preden gredo v promet:
—	meso perutnine od kg	3,50 din
—	mleko.od litra	5,50 din
—	mlečni izdelki od kg ali litra	3,50 din
—	jajca od komada	0,45 din
—	ribe in ostalo od kg	1,80 din
VI. Veterinarsko-sanitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno domačo rabo:
— teleta, prašiči in drobnica od komada	100,00 din
VIL Za vsa zakonska določila dela iz veterinarsko-sanitarnega nadzora, ki niso zajeta v prejšnjih točkah, se zaračunavajo, za vsako začeto uro porabljenega časa	520,00 din
VIII. Kadar doseže obračun pristojbin po kosovnih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu, se obračunava pristojbina za kamionsko oziroma vagonsko pošiljko.
7.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo iz drugega in tretjega odstavka 25. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico v gospodarstvih z manj kot 20 krava-
STRAN 10 VESTNIK. 19. JULIJA 1984
STRAN 11 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
mi 173,50 din, oz. 248,00 din v gospodarstvu z več kot 20 kravami. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroški pregleda molznic za tuberkulozo.
Od kooperantov zbere pristojbine organizator proizvodnje in odkupa mleka do konca meseca septembra za tekoče leto in jih odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna skupščine občine Ljutomer, št. 51930-637-50454.
Na isti račun in v istem roku odvede pristojbine tudi družbeni sektor za krave molznice v družbeni lasti.
8.	člen
Ce živina ali blago, ki pri nakladanju, prekladanju oziroma razkladanju ni pripravljena za pregled ob napovedanem času, se zaračunava za vsako začeto tiro zamuda časa po veljavni urni postavki. Za pregled pošiljk izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 % za preglede pošiljk v nočnem času ob nedeljah in praznikih pa za 100 % kakor tudi vsi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitarnega pregleda je dolžan obvestiti veterinarsko organizacijo, ki preglede opravlja, najmanj 12 ur pred pregledom.
9.	člen
Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Ljutomer o plačilu pristojbine.
Posebne stroške in zamudnine si obračunava delavec veterinarske postaje, oz. veterinarska inšpekcija, ki je pregled opravila neposredno pri organizaciji združenega dela in občanu, ki je pregled zahteval.
10.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v občini Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev, 29/83).
Številka: 322-1/84
Datum: 5/7-1984
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ljutomer:
Anton KOSI, 1. r.
200
Na podlagi 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota številka 103:1981-4 je skupščina Kulturne skupnosti Murska Sobota na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. decembra 1982 sprejela
STATUT
KULTURNE SKUPNOSTI MURSKA SOBOTA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Kulturna skupnost Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom številka 103/1981-4 kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev kulturne dejavnosti zaradi uresničevanja skupnih ter splošnih družbenih potreb in interesov na področju kulturne dejavnosti.
2.	člen
Ta statut podrobneje ureja:
—	statusne določbe,
—	dejavnost skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti in organe ter delovna telesa skupščine skupnosti,
—	združevanje in sodelovanje skupnosti z drugimi skupnostmi,
—	družbenoekonomske odnose v skupnosti,
—	samoupravno sodišče skupnosti,
—	obveščanje in javnost dela,
—	postopek za sprejemanje samoupravnih splošnih aktov in
—	položaj strokovne službe.
II. STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Kulturna skupnost Murska Sobota.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24.
4.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Kulturna skupnost Murska Sobota
5.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine skupnosti.
V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
6.	člen
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
III.	DEJAVNOST SKUPNOSTI
7.	člen
Dejavnost skupnosti je zagotavljanje potreb in interesov po kulturni dejavnosti s svobodno menjavo dela.
8.	člen
V skupnosti uporabniki in izvajalci:
—	skrbijo za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini,
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	usklajujejo programe storitev oziroma posamičnih storitev s področja skupnosti,
—	usklajujejo merila za vrednotenje programov storitev oziroma posamičnih storitev,
—	ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev oziroma dejavnosti v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
—	zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti kulturnih organizacij, če ta sredstva niso vsebovana v ceni storitev,
—	skrbijo za kulturno dejavnost madžarske narodnosti v občini,
—	spodbujajo kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini,
—	spodbujajo medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje,
—	določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	se sporazumevajo o drugih zadevah določenih .z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
9.	člen
Vsi organi skupnosti in organi ter delovna telesa skupščine skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitične skupnosti pri uresničevanju nalog skupnosti.
10.	člen
Skupnost uresničuje svojo dejavnost oziroma naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga vsako leto sprejmeta zbora skupščine skupnosti.
Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz letnih-resolucijskih in drugih planskih aktov.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
11.	člen
Skupnost je organizirana tako, da delo organov uporavljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev kulturne dejavnosti pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
12.	člen
Delavci' in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti preko zborov skupščine, odbora samoupravne delavske kontrole in organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti.
Skupščina skupnosti
13.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
Skupščino skupnosti sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
14.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupnosti delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti.
Zbor uporabnikov ima 68 delegatskih mest.
15.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest.
16.	člen
Število in sestavo delegacij ter način njihovega delegiranja v zbore skupnosti določita zbora s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
17.	člen
Vsak zbor na ločeni seji izvoli izmed delegatov predsednika zbora in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika.
Predsednik skupščine in njegov namestnik in predsednika zborov skupnosti in njihova namestnika so voljeni za dobo dveh let in so za enako dobo lahko ponovno izvoljeni. Nihče ne more biti izvoljen kot dvakrat zapored na isto funkcijo.
18.	člen
Delegati v zborih skupnosti imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti kot jih določa zakon in ta statut, zlasti pa:
—	da izražajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, o vprašanjih o katerih odločata zbora,
—	da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora,
—	da predlagajo zboroma stališča in sklepe,
—	da vsklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini in republiki,
—	da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora,
—	da zastavljajo delegatska vprašanja,
—	da spremljajo delo skupnih organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah skupnih organov skupščine, v katere so bili izvoljeni.
19.	člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odločata zbora skupnosti, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale in skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi ter potrebami, so pa samostojni po izrekanju stališč in glasovanju.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in skupnosti, ki so ga delegirale in njim je odgovoren za svoje delo.
20.	člen
Delegati v zborih skupnosti odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti na podlagi poprejšnje razprave delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki so člani skupnosti ali brez poprejšnje razprave.
Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih, ki so člani skupnosti:
—	predlog elementov plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	predlog programa skupnosti,
—	zadeve o katerih je potrebno odločati z referendumom,
—	druge zadeve, za katere tako odloči skupščina.
2	1. člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	v obeh zborih enakopravno in
—	na ločenih sejah zborov samostojno.
dela oziroma delovnim skupnostim ter posameznikom za dosežke na področju kulturnih dejavnosti,
—	imenujejo in razrešujejo vodja delovne skupnosti strokovne službe
—	dajejo soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena, k njenemu programu dela in razvidu del in nalog,
—	odločajo o drugih zadevah o katerih odločata oba zbora na skupni seji.
23. člen
Enakopravno v obeh zborih skupnosti delegati zlasti:
—	sprejemajo statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	vsklajujejo elemente za pripravo Samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo plan skupnosti in ukrepe za njegovo uresničitev,
—	sprejemajo letni program in finančni načrt skupnosti in sklepajo o periodičnem ter zaključnem računu skupnosti,
—	določajo standarde in normative za opravljanje kulturne dejavnosti,
—	oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju kulturnih programov,'
—	odločajo o drugih zadevah o katerih odločata oba zbora enakopravno.
24. člen
Samostojno, v zboru uporabnikov delegati zlasti:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	določajo delegata za sejo zbora uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije,
—	sklepajo samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci kulturnih dejavnosti,
—	sklepajo o drugih zadevah o katerih odloča zbor uporabnikov samostojno.
25.	člen
Samostojno v zboru izvajalcev delegati zlasti:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	določajo delegata za sejo zbora izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije,
—	sklepajo o drugih zadevah o katerih odloča zbor izvajalcev samostojno,
26.	člen
Enakopravno z zboroma skupnosti, odloča samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo madžarske narodnosti o finansiranju programa samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripaoniKov madžarske narodnosti v občini na področju knjižničarstva, založniške dejavnosti, dejavnosti društev in ljubiteljskih skupin ter o finansiranju kulturnih stikov z matičnim narodom.
*.	27. člen
Odločitev in sklepi na skupni seji obeh zborov so sprejete, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov vsakega zbora.
Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov posameznega zbora.
28.	člen
Glasovanje na sejah zborov je praviloma javno.
Ce je seja zborov, na kateri se obravnavajo zadeve o katerih odločata oba zbora enakopravno, skupna, glasujejo delegati posameznega zbora ločeno.
2	2. člen	29. člen
Na skupni seji obeh zborov skupnosti delegati zlasti:	Ce samoupravni splošni akt oziroma sklep o katerem odločata
—	odločajo o sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov, o	oba zbora enakopravno, ni sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, je po-
splošni politiki, razvoju ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja	trebno opraviti usklajevalni postopek.
kulturnih dejavnosti kadar skupščina skupnosti soodloča o teh vprašanjih	Usklajevalni postopek opravi komisija, ki šteje 6 članov od teh so trije
enakopravno, z zbori skupščine občine Murska Sobota,	člani delegati zbora uporabnikov, trije člani pa delegati zbora izvajalcev.
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana	Predsednika in člane komisije imenujeta zbora na skupni seji,
skupnosti in s sklepom ugotavljajo, da je ta samoupravni sporazum sprejet,	30. člen
—	s sklepom ugotavljajo da so stopnje za združevanje sredstev	Zbora lahko na isti seji nadaljujeta razpravo in sprejemata odločitve o
potrebnih za finansiranje programov skupnosti, sprejete,	zadevi o kateri ni bilo doseženo soglasje če komisija iz 29. člena tega statuta
—	obravnavanje pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru	uskladi stališča in poda predlog odločitve soglasno z vsemi glasovi svojih
skupnosti, sprejemajo osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih	članov.
predlagajo v javno razpravo, določajo predloge samoupravnih 1	Ce kljub uskladitvi iz prvega odstavka člena ni doseženo soglasje v
sporazumov in ugotavljajo kdaj so sprejeti,	zborih in odločitve ni mogoče sprejeti s potrebno večino glasov, se predlog
—	določajo osnutke in predloge samoupravnih splošnih aktov,	začasno umakne iz dnevnega reda, komisiji iz 29. člena pa'naloži, da
—	volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika,	usklajevalni postopek ponovi.
—	volijo predsednike in člane skupnih organov skupščine skupnosti,	V primeru iz drugega odstavka tega člena mora komisija v roku, ki ga
—	imenujejo predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles	določita zbora, vendar ne v daljšem kot 15 dni, predložiti predsedniku
skupščine skupnosti,	skupščine predlog odločitve, ki ga je komisija sprejela z vsemi glasovi
—	določajo in sprejemajo ukrepe na področju splošne ljudske	svojih članov.
Obrambe in družbene samozaščite,	Predsednik skupščine skupnosti je dolžan usklajeni predlog odločitve
—	izrekajo priznanja temeljnim in drugim organizacijam združenega	takoj predložiti zboroma skupščine.
STRAN 12 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
STRAN 13 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
31.	člen
Ce tudi po usklajevalnem postopku iz drugega in tretjega odstavka 30. člena tega statuta, zbora ne sprejemata predloga odločitve, ta pa je pomembna in bi zaradi tega bilo ogroženo izvajanje kulturne dejavnosti, lahko skupščina občine Murska Sobota na predlog njenega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom.
32.	člen
Skupne seje zborov sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik..
Ločene seje posameznega zbora sklicuje predsednik zbora, v njegovi odsotno.sti pa njegov namestnik.
Skupno sejo zborov ali sejo posameznega zbora skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo delegatov zborov.
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora mora sklicati skupno sejo zborov oziroma sejo posameznega zbora, če to zahteva 1/3 delegatov zborov ali odbor samoupravne delavske kontrole.
33.	člen
Seja zborov mora biti sklicana praviloma najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo.
Kadar se seja zborov sklicuje v krajšem roku, mora biti v vabilu za vsako posebej obrazloženo zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
34.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine skupnosti, ki zlasti:
—	koordinira in usklajuje delo zborov in skupnih organov skupščine skupnosti,
—	skrbi, da poteka delo skupščine v skladu s-poslovnikom,
—	podpisuje akte skupščine in akte skupnosti,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov zborov skupščine,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov in sodeluje pri usklajevalnem postopku,
—	skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in predstavniki samoupravnih skupnosti ter društev,
—	predlaga zboroma ustanovitev in oblikovanje stalnih ali začasnih delovnih teles skupščine,
—	spremlja delo skupnih organov in delovnih teles skupščine in delo strokovne službe skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določi skupščina skupnosti.
Za svoje delo je predsednik skupščine skupnosti odgovoren skupščini in skupščini občine Murska Sobota.
Če je predsednik skupščine odsoten ali drugače zadržan, ga nadomešča namestnik z vsemi pooblastili.
35.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev opravljata predvsem naslednje naloge:
—	organizirata delo zborov,
—	vodita ločene seje zborov ter sodelujeta pri pripravi dnevnih redov za te seje,
—	skrbita za izpolnjevanje sklepov zborov,
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na ločenih sejah zborov in sodelujeta pri usklajevalnem postopku,
—	opravljata druge naloge po pooblastilu posameznega zbora.
36.	člen
Predsednik skupščine skupnosti, predsednika zborov in predsedniki skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in zborih,
—	skrbi za sodelovanje s skupščino občine Murska Sobota, s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini s konferencami družbenopolitičnih organizacij in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	opravlja druge naloge, ki se nanašajo na usklajevanje dela zborov skupščine in skupnih organov skupščine.
Predsedstvo skupščine ni organ skupnosti ali skupščine skupnosti temveč oblika dela.
Odbor samoupravne delavske kontrole
37.	člen
Samoupravni nadzor nad oblikovanjem in porabo sredstev s katerimi skupnost razpolaga, nad uresničevanjem planov in programov, nad delom organov skupnosti in nad delom organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti in nad delom strokovne službe, ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela za skupnost, uresničujejo uporabniki in prek odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti.
38.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov, ki jih preko skupščine skupnosti volijo in odpokličejo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, izmed delegatov skupnosti.
Kandidate za člane odbora predlaga kadrovska koordinacija Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota.
Člani samoupravne delavske kontrole so izvoljeni za 4 leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana odbora.
39.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole so lahko odpoklicani pred potekom dobe za katero so bili izvoljeni, če se ugotovi, da ne opravljajo svojih dolžnosti za katere so izvoljeni.
Pobudo za odpoWic posameznega člana odbora ali odbora v celoti poda skupščina skupnosti.
40.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira zlasti:
—	uresničevanje sprejete politike skupnosti,
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost,
—	izvajanje sklepov skupščine skupnosti,
—	skladnost samoupravnih splošnih aktov in drugih sklepov skupščine skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti,
—	združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in
—	opravlja druge naloge določene z zakonom, drugim splošnim predpisom in samoupravnim splošnim aktom skupnosti.
41.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost dajati pobude in predlaga za ustrezne ukrepe skupščini skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti, s tem pa mora seznaniti skupščino skupnosti.
42.	člen
Organi skupščine skupnosti in strokovna služba skupnosti so odboru samoupravne delavske kontrole dolžni, v okviru svojega delovnega področja, dati podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje nalog samoupravne delavske kontrole in mu s tem v zvezi omogočiti tudi vpogled v vse listine, spise in poročila.
Mnenja, pripombe in predloge odbora samoupravne delavske kontrole je pristojni organ oziroma strokovna služba dolžna obravnavati in mu v okviru svojega delovnega področja sporočiti svoje stališče v pismeni obliki v 30 dneh od prejema.
43.	člen
O svojem delu in stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole sproti obveščati skupščino skupnosti in organe skupščine skupnosti, o ugotovljenih pojavih in svojih stališčih pa tudi delavski svet delovne skupnosti strokovne službe v cilju, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo in to nemudoma oziroma najpozneje v 8 dneh od sprejetja stališča oziroma od dneva ugotovljenih pomanjkljivosti.
44.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti.
45.	člen
■ Podrobneje se postopek izvolitve in odpoklica odbora samoupravne delavske kontrole in izvrševanje njegovih nalog lahko uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
V. ORGANI IN DELOVNA TELESA SKUPŠČINE SKUPNOSTI
46.	člen
Za izvrševanje sklepov skupščine skupnosti, pripravo predlogov samoupravnih splošnih aktov, stališč, sklepov in drugih aktov iz njenega delovnega področja, ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	odbor za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja,
—	odbor za knjigo in knjižničarstvo,
—	odbor za gledališko, glasbeno in kinematografsko dejavnost,
—	odbor za likovno in galerijsko dejavnost,
—	odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino, — odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbore sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
47.	člen
Predsednike in člane odborov voli skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov.
Predsedniki in člani odborov so izvoljeni za 4 leta in so za enako dobo lahko ponovno izvoljeni.
Odbor za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja
48.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja ima 7 članov.
Odbor za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja:
—	pripravlja osnutek delovnega programa skupščine skupnosti, osnutke drugih samoupravnih splošnih aktov in osnutke samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	ugotavlja skladnost predlogov letnih programov s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in planom skupnosti in o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti,
—	oblikuje metodologijo za sprejemanje elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	pripravlja osnutke letnega, srednjeročnega in dolgoročnega plana skupnosti,
—	pripravlja osnutek normativov in standardov na področju kul-turn: dejavnosti,
—	pripravlja osnutke investicijskih programov za investicije v prostore za kulturno dejavnost,
—	uveljavlja sprejeto kadrovsko politiko v kulturnih organizacijah,
—	uresničuje program strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja kulturnih delavcev,
—	pripravlja predloge za volitve in imenovanja,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za knjigo in knjižničarstvo
49.	člen
Odbor za knjigo in knjižničarstvo ima 6 članov.
Odbor za knjigo in knjižničarstvo:
—	pripravlja osnutke letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov planov razvoja knjižničarstva,	•
—	sodeluje pri pripravi osnutka normativov in standardov na področju kulturne dejavnosti,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za gledališko, glasbeno in kinematografsko dejavnost
50.	člen
Odbor za gledališko, glasbeno in kinematografsko dejavnost ima 6 članov.
Odbor za gledališko, glasbeno in kinematografsko dejavnost:
—	pripravlja osnutke letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja gledališke, glasbene in kinematografske dejavnosti,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za likovno in galerijsko dejavnost
51.	člen
Odbor za likovno in galerijsko dejavnost ima 5 članov.
Odbor za likovno in galerijsko dejavnost:
—	pripravlja osnutke letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja likovne in galerijske dejavnosti,
—	sodeluje pri pripravi osnutka normativov in standardov na področju kulturne dejavnosti,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino
,	52. člen
Odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino ima 5 članov.
Odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino:
—	oblikuje in uresničuje vsklajeno politiko mednarodnega sodelovanja,
—	sodeluje s slovensko narodno skupnostjo v zamejstvu in s Slovenci v tujini,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine
53.	člen
Odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine ima 5 članov.
Odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine:
, — pripravlja osnutke letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja varstva kulturne in naravne dediščine,
— opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
54.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora.
55.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	predlaga skupščini, skupnosti ukrepe za vsklajevanje kulturne dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah,
—	pripravlja obrambni načrt skupnosti in sodeluje pri pripravah varnostnega načrta,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in spremlja izvajanje varnostnega načrta,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih organizacij in drugimi samoupravnimi organi in skupnostmi pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Druga delovna telesa skupščine skupnosti
56.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina skupnosti ustanovi stalno in občasno komisijo kot delovna telesa in imenuje predsednike in člane teh komisij.
S sklepom s katerim ustanovi stalno ali občasno komisijo, določi skupščina skupnosti tudi njene naloge.
57.	člen
Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
58.	člen
Za proučevanje strokovnih vprašanj in za strokovno spremljanje razvoja posameznih kulturnih dejavnosti lahko skupščina skupnosti ustanovi strokovne svete.
Člani strokovnih svetov so priznanj kulturni in znanstveni delavci ter drugi javni delavci, ki se ukvarjajo s posameznimi področji kulturnih dejavnosti.
59.	člen
Odbori in druga delovna telesa skupščine skupnosti delajo na sejah, ki jih sklicujejo njihovi predsedniki.
Odbori in druga delovna telesa sprejemajo sklepe z večino glasov vseh članov.
VI. ENOTE SKUPNOSTI
60.	člen
Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela, lahko v soglasju s skupščino skupnosti, ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb uporabnikov po kulturni dejavnosti, enote oziroma temeljne kulturne skupnosti.
Enote oziroma temeljne kulturne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
61.	člen
Enote oziroma temeljne kulturne skupnosti je mogoče ustanoviti, če so zagotovljeni naslednji pogoji:
—	da je vsebinska in programska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti vsklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občine Murska Sobota in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju
—	da je enota oziroma temeljna skupnost zaključena enota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s posebnimi interesi uporabnikov glede posameznega področja kulturne dejavnosti in z ustrezno organizacijsko obliko izvajalcev za takšno dejavnost,
•	r- da so za zadovoljevanje posebnih potreb določenega področja kultufne dejavnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev.
62.	člen
Pobudo za organiziranje enote oziroma temeljne kulturne skupnosti lahko da vsak organ uporabnikov ali izvajalcev na območju za katero naj bi se enota oziroma temeljna kulturna skupnost ustanovila. Organi uporabnikov ali izvajalcev ustanovijo v ta namen iniciativni odbor.
Iniciativni odbor ugotovi udeležence samoupravnega sporazuma, pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi enote oziroma temeljne skupnosti in ga predlaga v razpravo. Po končani razpravi določi predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži v sprejemanje vsem udeležencem.
VII. ZDRUŽEVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
63.	člen
Uporabniki in izvajalci skupnosti se združujejo v Kulturno skupnost Slovenije, da bi v njej uresničevali določene skupne in splošne interese ter soodločali o vprašanjih, za katera je na področju kulturnih dejavnosti pristojna skupščina Socialistične republike Slovenije.
64.	člen
Delegate v zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije delegira zbor uporabnikov, delegate v zbor izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije pa delegira zbor izvajalcev skupnosti.
STRAN 14 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
65.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi občinskimi kulturnimi skupnostmi v socialistični'republiki Sloveniji pri usklajevanju razvoja kulturnih dejavnosti, v uresničevanju vzajemnosti pri zagotavljanju kulturnih storitev, katerih opravljanje ni organizirano v občini in v uresničevanju drugih skupnih interesov in potreb.
66.	člen
Skupnost sodeluje s skupščino občine Murska Sobota in z družbenimi političnimi organizacijami v občini.
Skupščina skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine občine Murska Sobota o zadevah, ki so določene s statutom občine Murska Sobota.
67.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno s skupščino samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti odloča o zadevah s področja te skupnosti.
68.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področja raziskovalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja in se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog. V ta namen ustanavlja skupščina skupnosti skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
STRAN 15 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
VIII. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
69.	člen
Sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela v skupnosti zagotavljajo uporabniki:
— iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti,
— iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljni organizaciji združenega dela za dodatne naložbe v kulturne objekte, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja novih potreb oziroma zaradi posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
Uporabniki in izvajalci se v skupnosti sporazumevajo o skupnih merilih za določanje obsega in višine sredstev, ki jih občani prispevajo iz svojih sredstev za določene kulturne storitve.
70.	člen
Uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti v skladu z zakonom opredelijo svoje skupne potrebe po .kulturni dejavnosti, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo v skupnosti ob upoštevanju zlasti naslednjih elementov:
— obseg potreb po kulturni dejavnosti, ločeno po programih,
—- sredstva, ki jih bodo združevali za izvedbo programov.
71.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti po vsklajenih elementih, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti, vsebuje zlasti:
—	program, obseg, vrsta in kvaliteta kulturnih storitev,
—	program drugih nalog, s katerimi se zagotavljajo možnosti za kulturno dejavnost delovnih ljudi in občanov,
—	program nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugimi kulturnimi skupnostmi,
—	program naložb v modernizacjo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti,
—	pogoje pod katerimi bodo kulturne storitve dostopne uporabnikom,
—	obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega programa kulturnih storitev in drugih nalog skupnosti,
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma kulturne dejavnosti in cene posamičnih kulturnih storitev,
—	osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog kulturne skupnosti, zavezance in način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
—	način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja,
—	posebne pogoje pri opravljanju kulturnih dejavnosti,
—	merila za ocenjevanje kakovosti storitev,
■— medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb,
—	normative in standarde za opravljanje kulturnih dejavnosti,
—	skupna merila za določanje obsega in višine vstopnin, naročnin, članarine, izposojevalnine in drugih prispevkov uporabnikov.
72.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti je sklenjen, ko ga sprejme večina uporabnikov in večina izvajalcev. Ce samoupravni sporazum o temeljih plana ni sklenjen, lahko skupščina občine Murska Sobota z odlokom ugotovi obseg potrebnih sredstev za uresničevanje nalog določenih z dogovorom o temeljih plana občine ter predpiše plačevanje prispevkov in način uporabe teh sredstev.
73.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti so posamične kulturne in druge storitve.
Predmet svobodne menjave dela so tudi storitve, potrebne za izvedbo posameznega kulturnega programa.	,
Ce zaradi narave kulturnih dejavnosti ni mogoče ali ni smotrno ovrednotiti kulturnih dejavnosti po programu ali posamičnih storitvah, je predmet svobodne menjave dela posamezna dejavnost.
74.	člen
Povračilo za opravljen program storitev ali za dejavnost oziroma ceno posamične storitve sestavljajo:
— sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev kot izvajalcev glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in z zakonom,
— sredstva za prihodke delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in sodelujejo pri uresničevanju programov storitev,
— sredstva s katerimi se amaterskim delavcem kot izvajalcem v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka, povračila stroškov in podobno, če tega ne zagotavljajo same temeljne organizacije združenega dela, v katerih delavci združujejo delo,
— materialni stroški po samoupravno dogovorjenih normativih tistih vrst materialnih stroškov, ki se lahko normirajo ali po cenah, ki veljajo za čas zadovoljevanja skupnih potreb oziroma za druge materialne stroške, katerih ni mogoče normirati po izkušnjah iz predhodnega obdobja ob ugotavljanju sprememb obsega in kakovosti dela in sprejete politike cen v planskem obdobju na podlagi dejanskih ter nabavnih cen.
—	amortizacija osnovnih sredstev po stopnjah predpisanih z zakonom oziroma po povečanih stopnjah če tako določijo s samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci,
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se pokrivajo iz dohodka, v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali zakonom,
—	dogovorjena sredstva rezerv v skladu z zakonom,
—	del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
IX. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
75.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, je pristojno posebno sodišče združenega dela na področju kulture.
Posebno sodišče združenega dela lahko .ustanovi skupnost s samoupravnim sporazumom, lahko pa skupnost z več kulturnih skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno posebno sodišče združenega dela lahko skupnost ustanovi tudi skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
Skupno posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med skupnostmi, ki so ga ustanovile.
76.	člen
Pristojnost posebnega sodišča združenega dela, postopek za njegovo delo in uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo in druga vprašanja, določijo ustanovitelji tega sodišča z aktom o ustanovitvi oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
X. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
77.	člen
Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja:
— preko delegatov zborov skupščine,
—	.s pismenimi gradivi za seje zborov, drugih organov skupnosti in skupnih organov ter delovnih teles skupščine skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine,
—	z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	s sredstvi javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti.
78.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in samoupravnega splošnega akta* se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep < tem sprejme organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine skupnosti, v čigar področje zadeva spada, izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu,
—	ki so tajni zaradi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samopravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne naloži pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
79.	člen
Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
80.	člen
Za hrambo zapisnikov in gradiva, ki ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organ' ter druga delovna telesa skupščine skupnosti, skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja strokovna administrativna in druga pomožna dela.
V strokovni službi so delegacijam in delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti.
XI. POSTOPEK ZA SPREJEMANJE SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOSTI
81.	člen
Vsak udeleženec sporazuma o ustanovitvi skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) ima pravico predlagati v razpravljanje in sprejemanje samoupravne splošne akte in spremembe ter dopolnitve teh aktov. Svojo zahtevo s predlogom osnutka samoupravnega splošnega akta oziroma osnutka sprememb in dopolnitev tega akta pošlje predlagatelj skupščini skupnosti. Z zahtevo predlagatelja in s predlogom osnutka samoupravnega splošnega akta oziroma z osnutkom sprememb in dopolnitev tega akta seznani predsednik skupščine skupnosti delegate na prvi naslednji skupni seji zborov skupščine. Delegati na to odločijo o ustreznosti predloga in o nadaljnjem postopku za sprejemanje predloženega samoupravnega splošnega akta oziroma predlaganih sprememb in dopolnitev samoupravnega splošnega akta.
Razpravljanje in sprejemanje samoupravnih splošnih aktov oziroma sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov lahko predlaga tudi predsedstvo skupščine in skupni organi skupščine skupnosti.
82.	člen
Statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti sprejema skupščina skupnosti po predhodni razpravi v delegacijah v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih ter krajevnih skupnostih, razen če zakon ne določa drugače.
XII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
83.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena lahko skupnost oblikuje delovno skupnost.
Skupnost si lahko zagotovi opravljanje del iz prvega odstavka tega člena tudi s samoupravnim sporazumom z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom. Praviloma se delovna skupnost oblikuje za več samoupravnih interesnih skupnosti skupaj v občini.
84.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
Na delovno skupnost ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
85.	člen
Delovno skupnost vodi vodja, ki ga imenujejo in razrešujejo skupščine skupnosti in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale delovno skupnost, ko dobijo mnenje delavskega sveta delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno imenovan.
86.	člen
Vodja delovne skupnosti zlasti:
—	organizira in vsklajuje delo delovna skupnosti, skrbi za zakonitost, pravilnost, pravočasnost in racionalnost poslovanja,
—	izvršuje sklepe samoupravnih organov delovne skupnosti in organov skupnosti ter skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine skupnosti,
—	sodeluje na sejah organov skupnosti in skupnih organov ter delovnih teles skupščine skupnosti in na sejah samoupravnih organov delovne skupnosti,
—	po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druga dela oziroma naloge.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
87.	člen
Ta statut začne veljati ko poda k njemu soglasje skupščina občine Murska Sobota.
Z dnem ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut skupnosti.	.
88.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščine Pomurskih občin.
Številka: 670/1982-6-1/1
V Murski Soboti, dne 7. decembra 1982
Predsednik skupščine:
IVAN OBAL	*
Na osnovi 66. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina-občine Murska Sobota, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. 4. 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k Statutu Kulturne skupnosti Murska Sobota
Daje se soglasje k statutu Kulturne skupnosti Murska Sobota.
Številka: 02-12/83-2
M. Sobota, dne 18. 4. 1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT
201
Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev dne 30. 6. 1982 in 1. 6. 1983 sprejela
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA MURSKA SOBOTA
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva M. Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega de'a in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine M. Sobota — kot uporabniki socialno-skrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialno-skrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
2.	člen
Ta statut podrobneje določa:
—	status skupnosti;
—	naloge skupnosti;
—	družbenoekonomske odnose v skupnosti;
—	samoupravno organiziranost skupnosti;
—	samoupravni nadzor v skupnosti;
—	obveščanje in javnost dela skupnosti;
—	družbenpmaterialne pomoči in
—	položaj strokovne službe.
3.	člen
V skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
4.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, družbe
STRAN 16 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
nimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
5.	člen
Ime skupnosti je: OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA MURSKA SOBOTA.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24.
6.	člen
Skupnost je družbena pravna oseba. V pravnem prometu nastopa samostojno.in brez omejitev. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
7.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti, z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec skupnosti.
8.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle’oblike, premera 3 cm. Na obodu je v polkrogu besedilo: ,.Občinska skupnost socialnega skrbstva”, v sredini vodoravno pa je besedilo: Murska Sobota.
9.	člen
Dejavnost skupnosti je:
—	zagotavljanje materialne pomoči ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje m delo (minimalna socialna varnost);
—	ugotavljanje vzrokov in preprečevanje nastajanja motenj, ki ovirajo delavce, druge delovne ljudi in občane pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost.
10.	člen
Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
12.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Murska Sobota, združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Murska Sobota, zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti,_opravljanje drugih nalog, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori, skupščine občine Murska Sobota v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pritojnost skupščine občine.
13.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v SR Sloveniji, usklajuje z njimi svoje delo, se dogovarja o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajuje z njimi pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavlja skupaj z njimi tudi skupne organe.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog.
II.	NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
Naloge skupnosti
14.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje:
—	oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini,
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva,
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	sprejemajo plane skupnosti,
—	določajo oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu,
—	se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa sdcialnega skrbstva,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
—	odločajo o izvrševanju javnih pooblastil in o upravičenosti posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva po organih, ki jih oblikujejo posebej v ta nanien (sveti),
—	ustanovijo skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini,
—	ustanavljajo organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva (center za socialno delo, socialni zavodi, zakonske svetovalnice, disciplinski center, sprejemališče za mladoletnike, sprejemališče za odrasle osebe), ter spremljajo njihovo delo in razvoj,
—	dajejo soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih usta novitelj ali soustanovitelj je skupnost,
—	delegirajo delegate v organ upravljanja (svet) organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini v skladu z zakonom, ter delegate v organe upravljanja drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti,
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu,
—	- se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva,
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakpn, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta statut in drugi splošni akti skupnosti.
15.	člen
Naloge s katerimi se uresničujejo določeni širši interesi na področju socialnega skrbstva, oziroma ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, opravljajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, po delegatih skupščine te skupnosti, v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, kjer tudi skupno 'usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji.
Naloge, oziroma pravice in obveznosti v smislu prejšnjega odstavka, se v skladu z zakonom natančneje opredelijo v samoupravnih splošnih aktih Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter z drugimi samoupravnimi akti.
16.	člen
Naloge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjeno neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter v zvezi z izvrševanjem nalog, kijih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi,
—	svetovanja pri urejanju odnosov v družini in širšem okolju,
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami,
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok,
—	oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje,
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti,
—	materialne pomoči,
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji,
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu.
Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v oblikah, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
Upravičenci do storitev in pomoči
17.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez staršev, otroci, ki sojih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (n. pr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev, ipd.), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev, ipd..
—	otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti,
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine,
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji,
—	odrasle materialno ogrožene osebe,
—	odrasle osebe, ki_so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje,
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni,
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe, — osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznika nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva,
—	osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč;
III. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
18.	člen
Predmet svobodne menjave dela v skupnosti so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določena socialnoskrbstvena dejavnost.
19.	člen
Sredstva za zadovoljevanje potreb po socialnoskrbstvenih storitvah, programih teh storitev oziroma po določeni dejavnosti, ki izhajajo iz uresničevanja zagotovljenih storitev in pomoči socialnega skrbstva se zagotavljajo iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter iz odhodkov in prihodkov drugih delovnih ljudi.
Iz osebnih dohodkov delavcev in iz sredstev sklada skupne porabe temeljne in druge organizacije združenega dela in delovnih skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi in občanov se zagotavljajo sredstva za dodatne programe skupnosti.
20.	člen
Uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejmejo plane skupnosti ter sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov.
21.	člen
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
22.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti,' ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitev in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogpje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave dela, način uresničevanja svobodne menjave dela ter sredstva za uresničevanje obveznosti v svobodni menjavi dela.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.
23.	člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredeljujejo zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja socialnoskrbstvene dejavnosti v občini,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih, ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju.
24.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
Skupščina skupnosti
25.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
26.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih, ter delegati družbenih organizacij in društev.
27.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
28.	člen
Skupščina skupnosti ima 79 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 68 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev ima 11 delegatskih mest.
Število delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določa . skupščina s posebnim aktom.
29.	člen
Delegate v skupščini skupnosti ima pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti.
30.	člen
Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine in njena delovna telesa ter v druge organe skupnosti in je dolžan v nji tvorno sodelovati.
31.	člen
Delegat ima zlasti pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora skupščine, v katerega je delegiran, skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oziroma delovnih teles, v katere je izvoljen oziroma imenovan, ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat ima pravico in dolžnost, da glasuje o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora, v katerega je delegiran, ali na skupni seji obeh zborov skupščine skupnosti.
32.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Med sprejemanjem skupnih odločitev ima delegat pravico in dolžnost ' usklajevati stališča z drugimi delegati.
33.	člen
Poleg pravic in dolžnosti iz 31. in 32. člena tega statuta, imajo delegati še pravico:
—	predlagati skupščini stališča in sklepe,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti,
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnavane zadeve na seji,
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine,
—	biti obveščen o.vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini,.
—	postavljati delegatska vprašanja,
—	zahtevati.pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov skupnih organov skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo organov, ki jim posredujejo.
34.	člen
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti.
35.	člen
Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki sojih izvolili.
Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
36.	člen
Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to zahteva:
—	hajmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
—	skupni organ skupščine
—	odbor samoupravne delavske kontrole.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zborov.
—	ki so skupnosti' sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
—	ki se nanašajo na rodbinska razmerja.
94.	člen
Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki zaskupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali da bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
95.	člen
Za hrambo zapisnikov in gradiva, ki ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organi skupščine skupnosti skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela.
V strokovni službi so delegacijam in delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti.
96.	člen
Skupščina skupnosti s poslovnikom natančneje uredi uresničevanje načela javnosti dela in varovanja tajnosti.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
97.	člen
Statut in druge samoupravne splošne akte sprejemata enakopravno zbora skupščine skupnosti po predhodni razpravi v delegacijah oziroma v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, razen če zakon ne določi drugače.
Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo po enakem postopku kot statut oziroma samoupravni splošni akt.
98.	člen
Za obvezno razlago določb tega statuta je pristojna skupščina -skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota.
99.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občinske skupnosti, ki je bil sprejet 13. 3. 1975.
100.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin.
Številka: 157/1980-1
Datum: 1. junij 1983
Predsednik skupščine
Občinske skupnosti socialnega
skrbstva:
Koloman POODLESEK
Na osnovi 39. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS, št. 35/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 9. 3. 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota
Daje se soglasje k statutu skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota.
številka: 02-38/82-2
Murska Sobota, dne 9. marca 1983
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT
202
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83 ter 15. člena Statuta KS Lipovci) je skupščina KS Lipovci na svoji seji dne 9. 7. 1984 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipovci
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 8. 7. 1984, se za območje KS Lipovci uvede samoprispevek v denarju.
\ ’
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 (pet) let, od 1. 8. 1984 do 31. 7. 1989 in bo uporabljen za komunalno ureditev naselja.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Lipovci.
Samoprispevek bo znašal:
—	2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih
—	5,5 % od veljavnega katastrskega dohodka
—	5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	1,5 % od pokojnin brez varstvenega dodatka
—	2.500,00 din v pavšalnem znesku letno, za zaposlene v tujini.
Ta znesek se letno zvišuje s % dviga OD v SRS.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa 10. člen Zakona o samoprisevku."
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 2. člena tega sklepa.
Sredstva se bodo zbirala na zbirnem računu KS Lipovci, št. žiro računa 51900-780-72338.
-6	. člen
Samoprispevek iz OD in pokojnin obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek iz katastrskega dohodka in dohodka občana, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti pa obračunava in nakazuje Uprava za družbene prihodke občine M. Sobota.
Ostale oblike samoprispevka obračunava KS Lipovci, ki vsakega zavezanca pismeno o obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
7.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanju del vrši Svet KS Lipovci, ki o tem enkrat letno poroča Skupščini KS in Zboru občanov.
8.	člen
Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Lipovci, dne 9. 7. 1984
Predsednik Skupščine KS:
Alojz Tratnjek
Alojz Tratnjek 1. r.
203
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83) je skupščina krajevne skupnosti Dolga vas na svoji seji dne 11. julija 1984 sprejela
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Dolga vas.
1	. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Dolga vas na referendumu dne 8. julija 1984 se uvede krajevni samoprispevek za realizacijo naslednjih programov;
—	za izgradnjo mrliške vežice
—	za ureditev prizidka in zunanje fasade vaškega doma
—	za ureditev ulične razsvetljave
—	za sofinanciranje izgradnje prizidka Osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi
—	za sofinanciranje ureditve igrišča vrtca v Dolgi vasi
—	za sofinanciranje ureditve hudournika ob cesti za Dolgovaške go rice ter
—	za funkcionalne izdatke za izvajanje referendumskega programa.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo štirih let od 1. 8. 1984 do 31. 8. 1988.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Dolga vas.
Krajevni samoprispevek se uvede v denarju in znaša:
—	2 % od neto OD zaposlenih
—	2 % od pokojnin
—	2 % od katastrskega dohodka
—	2 % od neto OD obrtnikov
—	2 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
4. člen
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
37.	člen
Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku. V vabilu je treba posebej obrazložiti zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
38.	člen
Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine.
39.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
—	enakopravno v obeh zborih,
—	v posameznem zboru samostojno,
—	na skupni seji obeh zborov,
40.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed delegatov,
—	ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles,
—	sprejme program svojega dela,
■ — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
41.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte,
—	sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v postopkih dogovarjanja ali sporazumevanja, oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom,
—	sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti,
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina,
—	sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu,
—	sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti,
—	odločata o najemanju kreditov,
—	volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa,
—	odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe,
—	dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost,
—	sprejmeta poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles,	•
—	opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno,, da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
42.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji;
—	oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini,
—	obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov.
—	dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva,
—	obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti,
—	. obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter' drugih samoupravnih interesnih' skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi,
—	obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole,
—	volita delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov,
—	imenujeta in razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov,
—	sklepata o pooblastilih predsednika skupščine oziroma njegovega namestnika za sklenitev pogodbe, >
—	podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva,
—	opravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
43.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov.
. Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Skupna seja obeh zborov je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov.
44.	člen
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanjo glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru.
Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
45.	člen	.
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri člane iz zbora izvajalcev in tri člane iz zbora uporabnikov.
Komisijo in njenega predsednika imenujeta zbora na svojih sejah.
46.	člen
Zbora lahko na isti seji nadaljujeta razpravo in sprejemata odločitve o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz 45. člena tega statuta vskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno z vsemi glasovi svojih članov.
Če kljub usklajevanju ni doseženo soglasje v zborih in ta ne moreta sprejeti odločitve s potrebno večino glasov, se predlog za odločitev začasno umakne z dnevnega reda, komisiji pa naloži, da usklajevalni postopek ponovi.
V primeru iz 2. odstavka tega člena, mora komisija v roku, ki ga določita zbora, vendar ne daljšem od 15 dni, predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve, ki je bil sprejet z vsemi glasovi članov komisije.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve takoj predložiti zboroma.
47.	člen
Če tudi po usklajevalnem postopku iz 2. in 3. odstavka 46. člena tega statuta, zbora ne sprejmeta predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti socialnega skrbstva lahko odločitev sprejme na predlog izvršnega sveta Skupščina občine Murska Sobota.
48.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščihe izmed delegatov.
Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika voli vsak zbor samostojno izmed delegatov za ta zbor.
Predsednik skupščine ter njegov namestnik ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti, z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno dobo.
49.	člen
Predsednik skupščine:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	sklicuje sejo skupščine,
—	vodi skupne seje obeh zborov skupščine,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini,
—	spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za javnost dela skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča njegov namestnik.'Namestnik predsednika lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
50.	člen
Predsednik zbora:
—	sklicuje in vodi seje zbora, če zaseda zbor na ločeni seji,
—	skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine,
—	sprefnlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost zbora.
Ce je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik.
Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil.
51.	člen
Predsednik in namestnik predsednika skupščine skupnosti, predsednika obeh zborov in predsedniki skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede sej,
—	skrbi za to, dašo zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družb en opo lit ičn imi organ izacij ami,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
52.	člen
Skupni organi skupščine so:
1.	Odbor za razvojne in splošne zadeve
2.	Odbor za svobodno menjavo dela
3.	Odbor za ljudsko obrambo ih družbeno samozaščito
4.	Svet za varstvo otrok in družine
5.	Svet za varstvo odraslih
6.	Svež za opravljanje spravnih poskusov v postopku razveze zakonske zveze.
Skupščina in oba njena zbora lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa.
Odbor za razvojne in splošne zadeve
53.	člen
Odbor za razvojne in splošne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge: — pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov, ter predloge drugih sklepov in ukrepov, o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini,
:	— pripravlja predloge programov razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov ter sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike in programov dela socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe,
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi skupščine občine, skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter z družbenopolitičnimi organizacijami v občini,
—	spremlja delo skupne strokovne službe glede izvrševanja nalog skupnosti,
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
—	opravlja druge izvršilne naloge, za katere ni izrecno določeno, da spadajo v pristojnost kakega drugega izvršilnega organa skupnosti.
Odbor za razvojne in splošne zadeve poroča skupščini o svojem delu med dvema zasedanjema.
Odbor izdela letno poročilo o svojem delu.
54.	člen
Odbor za razvojne in splošne zadeve ima 9 članov.
Predsednika,, njegovega namestnika in ostale člane volita zbora skupščine enakopravno izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Mandat članov odbora traja 4 leta.
Odbor za svobodno menjavo dela
55.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za usklajevanje aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci socialnega skrbstva,
—	v sodelovanju z izvajalci socialnega skrbstva oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci socialnega skrbstva,
—	poroča o svojem delu skupščini skupnosti.
56.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela ima 7 članov. Predsednika, njegovega namestnika in ostale člane odbora volita zbora skupščine enakopravno izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Mandat članov odbora traja 4 leta.
Odbor za ljudsko obrafnbo in družbeno samozaščito
57.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
Pri tem opravlja zlasti naslednje naloge: .
—	predlaga skupščini, skupnosti ukrepe za usklajevanje socialno skrbstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in drugih izrednih razmerah,
—	pripravi obrambni načrt skupnosti,
—	pripravi načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog.skupnosti s tega področja, — sprejme ukrepe iz pristojnosti- zborov skupščine skupnosti soc. skrbstva če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih.
58.	člen
Člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju. Predsednik skupščine je po položaju predsednik odbora.
Odbor ima 5 članov.
Svet za varstvo otrok in družine in Svet za varstvo odraslih oseb
59.	člen
Svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih sta organa socialnega skrbstva skupnosti, ki odločata o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in odločata o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov o izvrševanju javnih pooblastil, ki so skupnosti poverjene z zakonom in opravljata druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti.
60.	člen
Pri obravnavanju in odločanju v individualnih zadevah je pri delu svetov iz prejšnjega člena javnost izključena.
Vsi člani svetov in njihovi namestniki ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov, ali bi imelo za njih kake druge neugodne, posledice,' če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe.
Dolžnost varovanja tajnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena traja tudi po prenehanju mandata v svetu.
61.	člen
Sveta poročata skupščini skupnosti o svojem delu najmanj enkrat letno.
62.	člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družinam in mladoletnim posameznikom,
—	odloča v zadevah rejništva,
—	odloča v zadevah posvojitve,
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam,
—	odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze,
—	odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini,
—	odloča, pri katerem od roditeljev bo otrok živel, če starši ne živijo skupaj,
—	odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi,
—	odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem,
—	odloča o odvzemu otroka staršem o oddaji otroka v zavod in o
drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi,
—	odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnim osebam,
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	odloča o predlogu sodišču za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost,
—	odloča o predlogu sodišču za priznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, ki je postal roditelj,
—	daje mnenje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze,,
—	opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske opravičence,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe,
—	opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
6	3. člen
Svet za varstvo odraslih zlasti:
—	odloča o mterialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam,
—	odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, kijih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi,
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben .primer odraslim osebam,
—	opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence,
—	določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva ih svetovalca po odpustu s prestajanja kazni,
—	opravlja druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz problematiko na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in ostarelih oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov.
64.	člen
Svet za varstvo otrok in družine in svet za varstvo odraslih imata skupaj s predsednikom vsak po 5 članov in 5 namestnikov.,
Predsednika, člane in njihove namestnike izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine skupnosti. ,
Mandat članov svetov in njihovih namestnikov je 4 leta.
65.	člen
Skupni organ skupščine dela' na sejah, ki jo sklicuje in vodi predsednik poč .snežnega organa.
Organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Sklepe sprejema z večino glasov svojih članov.
Svet za opravljanje spravnih poskusov
66.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali. član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena.
Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta.
67.	člen
Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na seji, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Seje sveta morajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta.
Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu, ki ga predloži skupščini skupnosti.
68.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 4 člane.
Predsednika in njegovega namestnika ter ostale člane sveta imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena Pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
Člani sveta so imenovani za štiri leta. Po poteku te dobe so lahko ponovno imenovani za enako obdobje.
Komisije in druga delovna telesa
69.	člen
Za proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanj, za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali začasna.
Naloge, pooblastila in sestavo komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o ujihovi ustanovitvi, če jih ne določa že ta statut ali zakon.
Komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
70.	člen
Komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: komisija) ima predsednika in 4 člane. Komisijo imenuje skupščina skupnosti v skladu z določili Pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
71.	člen
Naloge komisije določa Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in na podlagi tega zakona sprejeti pravilnik.
V. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE '
72.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole — odboru samoupravne delavske kontrole.
73.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima tele pravice in dolžnosti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti,
—	nadzira porabo sredstev skupnosti,
—	nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe,
—	nadzira obveščanje članov skupnosti,
. — opravlja druge naloge.
74.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člane odbora voli skupščina skupnosti na predlog kadrovske koordinacije pri Občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota.
Mandat članov traja štiri leta.
75.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika.
Predsednika volijo izmed delegatov zbora uporabnikov.
76.	člen
Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik.
VI. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
77.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih ki nastanejo v družbenoekonomskih in. drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz socialnega skrbstva ustanovijo uporabniki in izvajalci samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva posebno sodišče združenega dela za področje socialnega skrbstva.
78.	člen
Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
VIL STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
79.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini M. Sobota strokovno službo.
Delovna skupnost strokovne službe opravlja zlasti naslednje naloge za skupnost:
—	strokovna, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino skupnosti ter za njena stalna in začasna delovna telesa,
—	finančno vodenje tekočih investicij, priprave finančne dokumentacije tako za SDK, kot za urejanje kreditov ter tekoče spremljanje sredstev porabe,
—	pripravljanje analize, poročila, predloge, informacije in drugo gradivo,
—	pripravljanje .osnutka samoupravnih splošnih aktov in pogodb,
—	odgovarja za pravilnost, pravočasnost in zakonitost sestave periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti,
—	poroča skupnosti o svojem delu,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti in njenih organov.
80.	člen
Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenujeta zbora skupščine skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so oblikovale skupno delovno skupnost strokovne službe in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe.
Vodja je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno imenovan. Vodja delovne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge:
—	organizira in usklajuje delo strokovne službe,
—	skrbi da je delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno,
—	je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta strokovne službe,
—	izvršuje sklepe zbora delavcev delovne skupnosti ter sklepe skupščine skupnosti in njenih organov,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti in njeni organi.
81.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe.
82.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s.svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela.
VIII. DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
83.	člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči, oblike materialnih pomoči v socialnem -skrbstvu v občini Murska Sobota obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do občinske skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi.
Ne glede na določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravice do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Murska Sobota, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialno pomoči ni nujno potreben.
84.	člen
Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživljanje občana, kateri uveljavlja ali v katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživljati, a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživnini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakršnega drugega akta.
Sporazume v smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, če socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispevati za preživljanje prejemnika materialne pomoči.
S samoupravnim splošnim aktom iz 84. člena tega statuta se določi način ukrepanja skupnosti v primeru,'če osebe, ki so dolžne prispevati za preživljanje občana iz prvega odstavka, ne dajejo svojega prispevka v skladu z navedenimi kriteriji.
85.	člen
Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih oblik materialne pomoči, pri katerih je določitev višine možna.
Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialnih pomoči tudi med letom, oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva.
V nujnih, neodložljivih primerih, ko je socialna strsKa občana ali druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči individualni poslovodni organ Cengra za socialno delo Murska Sobota, ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji.
86.	člen
Najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega akta.
87.	člen
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči, za revizijo ter za valorizacijo materialnih pomoči določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
IX. RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
88.	člen
Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti.
Skupščina obravnava priporočila in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi.
X. JAVNOST DELA
89.	člen
Delo skupnosti je javno.
Seje skupščine in drugih organov so javne, če s tem statutom za posamezen primer ni drugače določeno.
90.	člen
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skujpnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
91.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju socialnega skrbstva v občini, o razvoju socialnega skrbstva, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev združenih za socialno skrbstvo in o drugih pomembnih vprašanjih.
92.	člen
Javnost dela in obveščanja o delu skupnosti se zagotavlja: .
—	preko delegatov zborov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov, drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine.skupnosti.
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine,
—	z javnim objavljanjem sklepov in drugih Samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	s sredstvi javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti.
93.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in samoupravnega splošnega akta se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine, v čigar področje zadeva spada, izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti.
Kot tajni v smislu tsga člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu,
—	ki so tajni zaradi potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
5.	člen
Samoprispevek, ki se plačuje od OD delavcev iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oziroma pokojnin.
Samoprispevek, ki se plačuje od katastrskega dohodka in OD obrtnikov oziroma samostojnih poklicev, obračunava Uprava za družbene prihodke občine Lendava.
Samoprispevek od delavcev zaposlenih v tujini odmeri krajevna skupnost Dolga vas in o višini ter roku plačila pismeno obvesti vsakega zavezanca.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov.
7.	člen
Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka se nakazujejo ha zbirni račun krajevne skupnosti pri SDK Lendava štev.: 51920-842-021-873 z oznako ,,Lendava okolica — KS Dolga vas”.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev iz samoprispevka opravlja svet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov.
Po izteku obdobja za katero se uvaja krajevni samoprispevek, se sestavi zaključni račun in se predloži v obravnavo skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Dolga vas, 11.7. 1984
Predsednik skupščine KS Dolga vas: • Janez BANUTAI, 1. r.
204
POPRAVEK samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega ( skrbstva Murska Sobota (Uradne objave, št. 20/84).
Naslov VIL poglavja se pravilno glasi: ,,Delo skupnosti v izrednih razmerah”
205
POPRAVEK samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Murska Sobota (Uradne objave, št 20/84)
V 21. členu se 4. alinea glasi:
,,— program naložb v modernizacije in' razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti,”
Sedanja 4. alinea postane 5. alinea, itd.
za vsakogar nekaj
Nekaj za kolesarje
špic
Ena sama slaba špica že skazi enakomeren tek kolesa, povzroči neenakomerno delovanje zavore in tresenje. Zamenjava špic ni težka, vendar pa je treba pred tem sneti z zadnjega kolesa zobnik. Snemanju zobnika pa se lahko tudi ognemo s posebnim krivljenjem špic.
Špice so v pesto kolesa pritrjene v parih in se med seboj križajo. Ce manjka več špic, je pomembno, da nadomestne špice pravilno vstavimo in prekrižamo. Napačno napete špice kolesa lahko povzročijo navpične ali bočne sunke. Pri prvem primeru pravimo, da je kolo jajčasto, pri drugem pa, da ima osmico. '
Glede na to, da ste vešči raznih del, vam ne bomo opisovali samega poteka zamenjave špic, ampak poglejmo nekaj drugih opravil, ki jih je treba opraviti.
Veriga na kolesu je večkrat zanemarjena in tjava. Zato jo snamemo in za 12 ur potopimo v posodo s petrolejem, nakar jo temeljito očistimo z žično krtačko. Verigo nato obesimo, da petrolej odteče. Obrišemo jp s krpo in odstranimo morebitne nitke. Potem ko jo namestimo na kolo in poskrbimo za pravilno napetost, še vsak členek namažemo s kapljico olja.
Pri vožnji se kolesni ležaji počasi zrabijo; to se dogaja toliko hitreje, če v ležaje zaide umazanija, če premalo mažemo ali če so nastavljivi stožci ležajev preveč priviti. Obrabi so izpostavljeni predvsem stožci in kroglice, redkeje pa ponvice ležajev. Ce sta izrabljeni ponvici ležaja, je ponavadi treba zamenjati celo pesto kolesa. Poškodovan ležaj lahko občutimo in slišimo kot grobo prakskanje.
Večina sodobnih koles ima plastične zavore; ki ne glede na izdelovalca delujejo na enak način: žična pletenica v pregibnem vodilu prenaša zavorno moč z zornega vjtvoda na zavorno čeljust, ki z oblogami (iz trde gume) objame platišče. Pri zamenjavi oblog je treba paziti, da po velikosti ustrezajo zavornim čevljem na čeljustih. Čeljusti pa morajo biti nastavljene tako, da so razklenjene obloge okoli 3 milimetre oddaljene od platišča.
Žična pletenica (»zajla«) se ščasoma utrudi in strga, najpogosteje ob zavornem vzvodu. V tem primeru je p'etenica ponavadi še dovolj dolga, da jo lahko popravimo, sicer pa moramo zamenjati celo pletenico. Najpogostje im pletenico pri vzvodu pri ajkan spojnik, medtem ko je v čeljusti privita s prižemnikom; lahko pa ima spojnik na obeh koncih — v tem primeru mora pri popravilu ostati v vodilu.
KERAMIKA V MOTORJU
Avtomobil prihodnosti bo imel »kamnito srce«, pravijo raziskovalci. Tako naj bi na Japonskem že čez štiri leta izdelovali avtomobilske motorje s keramičnimi deli. Mogoče se bo to zgodilo tudi nekaj let kasneje, gotovo pa je, da bodo avtomobili prihodnosti bistveno drugačni in da zelo verjetno ne bodo več bencinski.
Tako imenovana tehnična keramika, ki je seveda močnejša in odpornejša od navadne oziroma od vsem znanega porcelana, je izredno prikladna za tiste dele avtomobilskega motorja, ki se med delom najbolj segrejejo. Prenese veliko višje temperature kot kovinske litine, je trša, lažja, edini problem pa je krhkost.
Avtomobilizem
Raziskave polagoma napredujejo in znanstveniki pravijo, da so keramični deli idealni za dizelski motor; pri visokih temperaturah keramika ne izgublja toplote (je adiabatna, kot se pravi) in se izredno malo deformira. To je kot nalašč za dizelske motorje, kajti višja ko je temperatura, bolje izgoreva gorivo, s tem pa se poveča storilnost.
Druga snov, ki tudi čedalje bolj osvaja avtomobilski motor, je plastika, seveda okrepljena z drugimi snovmi. Njena prednost je predvsem v tem, da je lahka — in čim lažji je avto, manj goriva porabi.
Potemtakem bo treba kmalu močno spreminjati avtomobilski motor, zlasti še, če bo zaradi keramike odpadlo tudi mazanje (olje) in hlajenje (voda). In če bencinskemu motorju tečejo zadnja leta, ni nič hudega, pravijo nekateri inženirji, saj je letos star že sto let.
V JEZI
— Sosedu Dušanu sem že stresla svoje, zdaj pa še ti povej kakšno.
— Zakaj?
— Rekel je, da nosim staromodne hlačkice...
LEPO POJASNILO
— Pred kinom sem srečal mojega nekdanjega konkurenta, tvojega prvega zaročenca.
— Kako pa izgleda?
— Čudovito. Nič čudnega. Še vedno je neporočen...
VRTIČEK NA OBROBJU MESTA
— Hej vi, kaj pa delate na mojem vrtičku?
— Nič. Občudijem kako lepo solato, česen in čebulo imate.
— A samo občudujete? Zakaj pa imate potem ob sebi že dve polni vrečki ...?
Varčujmo z elektriko
GORIČKA KVASENICA
SESTAVINE: 50 dekagramov moke, 2 dekagrama kvasa, 5 dekagramov masla, mleko po potrebi. sol.
Nadev: 50 dekagramov skute, 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 decilitra kisle smetane.
Priprava: Najprej pripravimo kvas: zdrobljen kvas, žličko sladkorja, 2 žlici moke in pol decilitra toplega mleka zmešamo in postavimo na toplo, da vzhaja.
Moko stresemo v sklado, napravimo v sredini jamico, vanjo damo maslo in vzhajan kvas, prilijemo mleko, solimo in vse skupaj zgnetemo v gladko testo. Testo obdelujemo z rokami tako dolgo, da dobimo pravo gostoto, oziroma
da se ne prijema več rok in posode. Nato testo potresemo z moko, pokrijemo s prtičem in pustimo, da vzhaja.
Medtem pripravimo nadev. En deciliter smetane pomešamo s skuto, drugi del smetane pa premažemo po pripravljeni kvasenici. Nato skuti dodamo še jajce in sladkor in vse skupaj temeljito premešamo. Vzahajano testo razvaljamo za prst na debelo in ga premažemo z nadevom. Za rob pustimo 1 centimeter namazanega testa, ki ga zavihamo po premazanem deli navzgor. Zdaj kva-senico premažemo z drugim delom smetane in jo spečemo.
Poskusite!
Sezona dopustov, obiskov . .
l GOST IN
I GOSTITELJ
drugače kakor tistim, ki vabijo neradi, in le zato, ker mislijo, da morajo vabiti v goste. Popoln gostitelj torej ni le priučen, marveč je vsaj malo že 'naravno nadarjen zato. Seveda ni rečeno, da se gostitelju ni treba potruditi. Kdor vabi v goste, mora vnaprej vedeti, da si je naložil naporno delo.
Ko pridejo gostje, dobre volje in blago dišeči, in povedo svoje kratko voščilce ali zahvalo za povabilo ali kar pač še, mora biti gostitelj pripravljen, brez zapletov.
Gostitelj sprejme goste (vsaj kaj dajo na to, da jih gostitelj la-■ prve) pri vratih (pozneje, ko je
gostovveliko.se lahko vsplošni živahnosti kdo tudi sam vključi v družbo). Gostiteljica mora biti blizu vrat že zaradi rož, ki jih prinašajo gostje (?), Moški, ki s šopkom rož prestopajo z noge na nogo, niso videti posebno srečni. In kdor je prvič kam povabljen, ne more kar sam zakoračiti, recimo, v kuhinjo.
Gostitelj seznani goste, ki šene poznajo, začne z nekaj stavki po-
govor, potem pa j ih prepi sebi in se loti novih. Pr
rust i same
’reden jih
zapusti, jim, še ponudi kozarec za dobrodošlico ali pa jih vsaj prosi, naj si s te in te mize sami postrežejo, pri tem pa jim opiše pijačo, ki je na voljo, kajti vsakdo ne loči že od daleč po barvi ribezovega sokaodterana.Pij ača j e gostiteljevo področje, v kuhinji pa gospodari gostiteljica, razen kadar je mož znamenit amaterski kuhar, ali pa žena znana vino-gradnica oziroma kletarka.
V naslednjih urah imata oba polne roke dela. Gostiteljstvo je lepa, vendar tudi naporna reč, tudi če je ne vzamemo tako zelo zares kot beduini, pri katerih gostitelj ves čas stoji, medtem ko gostje jedo in se mastijo, ter pazi, daje na mizi vsak hip vsega dovolj.
Od dobrega gostitelja gostje veliko pričakujejo. Ohraniti mora pregled nad vsem in biti vsak hip na voljo vsakmur. Kar ponudi, ne sme učinkovati bahavo, vendar pa ne sme ničesar manjkati. Biti mOra vesel, zmerom s pravo besedo na pravem mestu, popiti požirek tu, požirek tam in ostati trezen; tod izprazniti pepelnik, tam napolniti kozarce, ponuditi cigarete in ogenj, odpirati okna, zapirati vrata, skrbeti za pravo ploščo na gramofonu, zaplesati z'vsemi, ki
stnoročno zavrti po parketu, poskrbeti za parkiranje, če se je veliko gostov pripeljalo z avtomobili, pomagati z nasvetom in zlasti z dejanjem, če se komu pri avtu kaj zgodi; na lep način pomiriti preglasne goste, ki bi utegnili izzvati jezo sosedov, in poživiti zaspane goste.
Pri vsem tem se mora gostitelj držati temeljnega načela, da se ne sme postaviti v ospredje, marveč mora pripraviti druge do tega, da zablestijo z duhovitostjo, šar-mantnostio, sčimerkoli že. Kajpak so ljudje, ki jih še tako prizadeven gostitelj ne spravi na noge. Sedejo v kak kot s kozarcem v roki in molče strmijo predse. Take goste poskuša gostitelj enkrat, dvakrat spraviti v družbo, a če so prizadevanja zaman, jih mora pač prepustiti same sebi. V takem primeru ni nevljuden gostitelj, temveč gost.
Gostitelj ne sme pretirano ponujati pijač, ki se ne ujemajo, in s katerimi bi ljudem nakopal težave z želodcem. Gostov ne sme siliti s
hrano (če are kdo domov lačen, si kriv), ob pravem času mora
je sam
ponuditi osvežujoče pijače, kavo in druga poživila.
Gostje morajo sami_ opaziti, kdaj sejetreba posloviti. Že davno ne velja več staro pravilo, da je treba po tretji kavi vstati in iti. Kdor ponudi kavo, jo ponudi, da bi gostom ustregel, ne zaradi tega, da bi jih podil.
Gostiteljstvo ni samo stvar vaje (v našem zapisu smo vam natresli veliko idej za »trening«), temveč tudi daru. Nekatere ljudi veseli, da imajo polno hišo zadovoljnih obrazov, gostom radi postrežejo in ustrežejo. To so gostitelji po naravi, gostoljubni ljudje. Takim odpustimo marsikak spodrsljaj,
GOSTJE, KI OSTANEJO VEČ DNI
Drugo poglavje so gostje, ki ostanejo več dni. O tem je treba I spregovoriti posebej.
Soba za goste je dandanes iz- ' jema. Zato se za nekaj dni naseli kot gost v hiši samo dober znanec I ali sorodnik, ki spi na kavču v dnevni sobi. Da je tak gost dob- | rodošel, mu pokažemo z malenkostmi: z majhnim šopkom cvetlic, s pijačo, ki jo ima rad, z večernim čtivom, ki mu ga položimo ob posteljo. Kajpak na posebno mesto v kopalnici obesimo brisači samo zanj.
Gost se mora seveda prilagoditi današnjim tesnim stanovanjskim razmeram. Kopalnico upo-rablja ob uri, ko drugih ne moti. Na' kosilo pride točno ob uri, za katero je bil vabljen. Ne pusti si streči, temveč celo sam kaj postori.
Gost je gost, zato ne pušča ! denarja, ko odhaja. Vendar s ' gostiteljem lahko oddolži tako, da jih povabi v restavracijo na ve- I čerjo, s steklenico dobre pijače in podobnim.
Goste, ki pridejo od daleč, je i treba sprejeti na postaji, na letališču .. . Utrujeni gostje naj se | najprej dobro oddahnejo, umijejo, spočijejo. Sele potem je na , vrsti pogovor o sporedu obiska: ne kot obveznost, temveč kot predlogjim gostitelj pove, kaj bi si ' po njegovem ogledali, kam bi šli.
Upoštevamo predloge, ki gosta zanimajo, druge opustimo.
" Kdor je povabljen v tujo deželo, gostitelje odkrito vpraša po na- I vadah. Ena navada pa je povsod v veljavi in zanjo ni treba spraševati: j darilce, ki ga gost prinese s seboj.
(Povzetek iz knjige Lepo vedenje od A do Ž)

Cenejše pranje in likanje
Pri nekaterih opravilih, na primer pri vzdrževanju osebne higiene. kjer na prvi pogled ne bi pričakovali, da je mogoče varčevati, je varčevanje vendarle možno.
Tedenska poprečna poraba perila znaša okoli 4 kilograme na osebo. Tretjino tega perila je treba kuhati (pri 90 stopinjah Celzija), za tretjino zadošča pranje pri temperaturi 60 stopinj Celzija, medtem ko gre pri tretjini za fino
V shrambi, posebe j, če je majhna, je treba izkoristiti tudi vrata. Na njih z notranje strani pričvrstite luknjičasto ploščo, na katero boste po potrebi privili kljukice za obešanje. Nanje lahko obesite razne drobne reči. Na vrata pa lahko obesite tudi posebne žepe in vanje daste reči, ki so zdaj razmetane po stanovanju.
perilo, ki ga peremo pri temperaturi 30 stopinj Celzija.
Da bi 4 kilograme perila oprali pri temperaturi 90 stopinj Celzija, je treba porabiti 3 kilovatne ure električne energije; za pranje enake količine perila pri 60 stopinjah porabimo bkoli 2 kilovatni uri; za pranje pri 30 stopinjah pa potrebujemo samo 1 kilovatno uro električne energije. Torej je izredno pomembno pravilno razvrščanje perila,
Električni likalniki imajo danes v glavnem vgrajena grela z močjo 1 kilovata. Ce so vključeni eno uro. porabijo torej eno kilovatno uro električne energije. Preden začnemo perilo ali oblačila likati, jih moramo razvrstiti glede na temperaturo likanja. Več energije porabimo, če je perilo presuho ali prevlažno. Likalniki z avtomatskim vlaženjem so bolj varčni. Likanje začnemo in končamo s finim in občutljivim perilom, ki ga likamo pri nižji temperaturi, torej
takrat, ko se likalnik segreva ali ohlaja. Tudi likamo, enako kot pererno. ko je električna energija cenejša.
ŠEST PRAVIL
Šest pravil za dobro zdravje.
Način življenja in prehrane pušča sledi na obrazu. Ne takoj, ampak pozneje, čez nekaj let. Za dobro zdravje in za lepši videz obraza upoštevajte naša pravila.
•	ustalite ritem življenja: vstajajte in lezite k počitku vselej ob enakem času;
•	hranite se redno in pravilno;
•	izogibajte se močnih alkoholnih pijač;
•	zmanjšajte količino ciga-ret.(dovolj jih je deset!);
•	čez dan počivajte vsaj pol ure;	.
•	zadržujte se na' svežem zraku.
Iz sveta medicine
p’oP.S’J! porokb go.on ONA
WK,« “ »°*« -	• •
-S .rdim, prepon	" I* £k»'k0"
*
njega...
Zdravilo proti prehladu
Že dolgo čakamo na zdravilo proti navadnemu prehladu in zdaj se nam končno obeta. Baje zdravi prehlade, kijih povzroča virus, morda pa bo kos tudi influencam. Norveški zdravnik Olav Brenden je tri leta brez hrupa vodil raziskave in preizkušanje novega zdravila in zdaj je lahko 300 ljudi s Kraljevske letalske akademije in univerzi v Oslu in Tromseju potrdijo učinkovitost novega preparata. Zdravilo je pozdravilo 90 odstotkov prehlajenih. Prodajali ga bodo v obliki kapljic za nos in razpršila, ki bodo vsebovale kombinacijo vitaminov C in B.Gre za preprosto sredstvo, ki ne povzroča nobenih nevšečnih stranskih učinkov. Naprodaj bo v dveh stekleničkah, vsebino pa bo treba pred uporabo pomešati.
sestavil Marko Napast	osvajalna politika velesil	samostai niška oblika glagola	okusen morski rak	ljubkovalno moško ■ ime	bonbon na paličici za lizanje	ritmič-nost	glavno mesto Venezuele
akter, človek, ki igra							
mladi ljudje							
težak tovorni voz							
latinski osebni zaimek (j«l				mestece Pri Opatiji			*
lovsko trobilo				kosmata odeja radij			
italijanski spolnik			del telesa pisatelj Sremac				
italijanska tiskovna družba					znižana nota malopridnež		
okrajšava za italijansko liro				francij slap pri Bovcu (60 m)			mesto v Piemontu (anagram TISA)
način aranži-ranja cvetlic							
zahod		mesto v Tesaliji nikelj					
enako- pravnost							
sodobni slovenski pesnik (Ivan)							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: rubrika, okrasek, Maistre, Ann. ral, Na, lata, T, Neni, insekti, ČA, Ain’ Nica, SK, ovira, R, skladbe, tajnost.
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
STRAN 17
naši kraji in ljudje
Tam, kjer so ljudje pripravljeni prijeti za delo, kakšno akcijo pa podpreti še s prostovoljnimi prispevki, rezultati ne morejo izostati. To velja tudi za Pertočo, kraj na Goričkem, ki šteje sicer čez sto hišnih številk, vendar jih je naseljenih le še sto. Ni še tako dolgo, ko mladi niso hoteli ostajati na kmetijah, zato zdaj prenekatero dvorišče zarašča trava. Seveda je danes položaj povsem drugačen. Skozi vasje speljana asfaltna cesta, ki je odprla vaščanom pot v svet. Tisti,ki so si poiskali zaposlitev, se zdaj vračajo v svojo vas, vse manj pa je tudi zdomcev, ki so se po vrnitvi v glavnem posvetili kmetovanju. Vse več je preusmerjenih kmetij, tu in tam pa srečamo še kakšnega obrtnika, denimo zidarskega mojstra, pa celo frizerski salon imajo v kraju.
Življenje se vrača v Pertočo
S tem daje skozi kraj speljana asfaltna cesta, ki vodi naprej v Avstrijo, pa seveda v Pertoči še niso rešili vseh komunalnih problemov. Čeprav jim je asfaltno prevleko uspelo potegniti tudi do zgornjega dela vasi proti Večeslavcem, je ostalo še precej kilometrov vaških poti, ki terjajo vsako leto veliko dela in sredstev za popravilo in urejanje. Blagajna krajevne skupnosti je preskromna, da bi lahko zadovoljili vse potrebe, zato iščejo v njej sredstva le za najnujnejše potrebe. Tako v teh dneh čakajo na 130 kubičnih metrov gramoza. ki ga bo komunalno podjetje navozilo na vaške poti, nekaj gramoza pa bodo navozili vaščani sami iz domače gramoznice. Taje sicer slabše kakovosti. bo pa kar prikladen za utrditev kakšnega kilometra v
Tudi naš kraj postaja v zadnjem času vse bolj privlačen za mlade, pravi Jože Čontala; vedno več jih ostaja na kmetiji, pa tudi tisti, ki so se zaposlili, se radi vračajo domov.
ceste, ki sojo razširili to pomlad. Tudi pri tej akciji so priskočili na pomoč vaščani s prostovoljnim delom in prispevki, dela pa sojih kljub temu stala okrog 140 tisoč dinaijev. Ta cesta vodi sicer tudi med njihove, vendar je bila razširitev nujna, saj bi bil sicer dostop s sodobno kmetijsko mehanizacijo onemogočen. Takoj po žetvi, ko bo nekoliko več prostega časa tudi na kmetih, jo bodo navozili in tako razrešili tudi ta problem.
Za ceste bi sicer namenili več sredstev, pravi predsednik vaškega odbora Jože Čontala, vendar je treba reševati tudi nekatere druge probleme. Lani so v Pertoči zgradili pomožni transformator. za kar so morali prispevati 100 tisoč dinarjev in tudi to so vzeli iz blagajne krajevne skupnosti. Kot smo že zapisali,
pa je ta preskromna, saj je le kakšnih 30 do 40 vaščanov zaposlenih in s krajevnim samoprispevkom. ki ga plačujejo v višini enega odstotka od osebnih dohodkov, se ne nabere ravno veliko; prav tako pa ne od 5-odstotnega katastrskega dohodka.
Kljub temu pa so v Pertoči v glavnem uresničili vse naloge, ki so jih zapisali v ta srednjeročni program, smelo pa načrtujejo tudi za prihodnje obdobje. Med najpomembnejšimi akcijami je gotovo gradnja gasilskega doma, za katerega imajo že na voljo zemljišče, prav zdaj pa čakajo na lokacijsko dovoljenje.
Skozi Pertočo pelje asfaltna cesta in tu vozi avtobus, vendar bi krajani radi imeli avtobus tudi v zgornjem delu vasi. Zdaj morajo do postaje tudi dva kilometra daleč, kar je še posebej težko pozimi in za tiste, ki se vozijo na delo ali v šole vsak dan.
Zavedajo se, da vsega ne bo moč zgraditi naenkrat, zato se bodo gradnje lotili etapno. Najprej garaže in dvorano, zatem pa še ostale potrebne prostore. Gasilci zdaj uporabljajo prostore v zadružnem domu, kjer je tudi trgovina s skladiščem kmetijske zadruge, vendar bi tudi ta potrebovala več prostorov. Sicer pa gasilci ob gradnji gasilskega doma računaio na oomoč vseh vaščanov, saj bo ta služil tudi v vaške namene. Da so gasilci v kraju zares prisotni, potrjuje že samo število članov, saj jih društvo šteje že več kot štirideset,
ob dveh gasilskih desetinah pa se lahko pohvalijo tudi s sodobno opremo. Poleg nove motorne brizgalne imajo še gasilski avtomobil, gasilcem pa so kupili tudi nove uniforme.
Avtobusna povezava kraja z občinskim središčem je sicerzelo dobra, vendar pa si želijo, da bi avtobus vozil tudi v zgornji konec vasi, saj morajo zdaj nekateri do postaje tudi dva kilometra in več. To je še posebej težavno za tiste, ki se vozijo na delo vsak dan, pa tudi za učence, ki se vSzijo v šole.
Pred dvajsetimi leti so v Pertoči zgradili novo osnovno šolo.
ki so jo obiskovali učenci od prvega do osmega razreda, pred dvema letoma je bil v njej še pouk za učence do petega razreda, zdaj pa je tod le štiriraz-redna osnovna šola, učenci višjih razredov pa obiskujejo šolo v Rogašovcih. Toda, ali bodo v Pertoči ostali vsaj štirje razredi? Zaenkrat bolj slabo kaže, saj je otrok premalo in če se bo tako nadaljevalo, bo potrebno razrede kombinirati. Upanje pa le ostaja, saj v vasi ostaja vse več mladih, in morda bo življenje v tem kraju spet oživelo.
Ludvik Kovač
Lovstvo -SLO in DS
Lovska oiganizacija ima pomembno vlogo tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To je organizacija, ki je sorazmerno številčna in razvita na celotnem območju Pomurja, Slovenije in Jugoslavije, razen ob obali. Lovci so torej tisti, ki so usposobljeni in oboroženi ter dobro poznajo najbolj skrita mesta in kraje, ki bi jih bilo mogoče še kako izkoristiti za partizansko vojskovanje, v kolikor bi bilo to potrebno. Poznavanje skritih mest in odmaknjenih krajev paje zelo pomembno tudi za tiste člane lovskih družin, ki ne živijo na območju lovskega okoliša.
Posebno skrb splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti namenjajo tudi pri Lovski zvezi Prekmurja, ki ima 20 lovskih družin in vključuje blizu 900 lovcev. V okviru Lovske zveze Prekmurjadelujekomisija za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jo kot predsednik uspešno vodi Božo Sašič iz Lendave. Z njim smo se tudi pogovarjali o vlogi in pomenu lovstva na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vse low ske družine imajo obrambno varnostne načrte, kijih na osnovi vamostno-političnih ocen nenehno dopolnjujejo. Obrambno varnostni načrti lovskih družin pa so tudi usklajeni z načrti ostalih obrambnih in samozaščitnih struktur v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, s katerimi dobro sodelujejo. Prav tako se lovske organizacije uspešno vključujejo v vsakoletne akcije Nič nas ne sme presenetiti, hkrati pa sodelujejo na najrazličnejših vajah, na obrambnih dnevih šol in povsod, kjer njihovo pomoč potrebujejo. Izredno pomembneje sodelovanje lovcev z obmejnimi

NIČ NAS NE SME PRESENETITI
organi milice in graničarskih enot, ki je doslej že dalo vrsto konkretnih- rezultatov. Sicer pa so lovci tudi vključeni v najrazličnejše obrambne in samozaščitne strukture, kar samo še poglablja sodelovanje; Člani lovske organizacije, katerim je družba zaupala orožje in lovišča so kot oborožena organizacija zainteresirani in odgovorni za dosledno izvajanje družbene samozaščite. V obmejnih predelih so lahko lovci pomemben dejavnik pri varovanju meje. Ker so dobri poznavalci ljudi in terena ter se veliko zadržujejo v loviščih lahko imajo pomembno vlogo tudi pri obveščanju ustreznih organov o škodljivih pojavih, ali jih celo sami preprečujejo.
Lovska organizacija, ki je precej številčna v Pomurju torej lahko ima pomembno vlogo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in partizanskega vojskovanja, če bi to bilo potrebno. Varovanje meje, plenjenje divjadi, kije eden od možnih virov prehrane ter orožje in strelivo, karje za prvo silo zelo pomembno, so vrline, ki so izrednega pomena pri obrambi domovine, zato bi morali tudi v prihodnje lovstvo razvijati na takih temeljih.
Feri Maučec
Če na splošno velja, da so mestne krajevne skupnosti manj aktivne od vaških, to gotovo ne drži za krajevno skupnost Partizan v mestu Murska Sobota. Že od nekdaj je tu zaznati precejšnjo aktivnost prebivalcev, kar je treba med drugim pripisati tudi aktivnosti	družbenopolitičnih
organizacij na čelu s socialistično zvezo, ki je podprla delo za marsikatere sekcijske oblike. Ob dobrem delovanju krajevne samouprave, ki se kaže zlasti v uspešnosti skupščine in sveta KS, tudi nimajo težav z obiskom zborov občanov.
NE MANJKA JIM POBUD
»Svet krajevne skupnosti rešuje marsikatero zadevo, pri čemer je najvažnejše, da se to obravnava tudi na zborih občanov. Zadnjič smo imeli zelo dobro obiskan zbor občanov, ko smo razpravljali o gradnji šole in telovadnice pn zdajšnji osnovni šoli Edvarda Kardelja. Omeniti pa nioram tudi
Končno
Prvega julija so pripravili v Kuzmi prijetno slovesnost ob otvoritvi sodobnega nogometnega igrišča. Denar so skrbno zbirali, izredno prizadevni pa so bili pri prostovoljnem delu. Okrog 850 tisoč dinarjev bi stalo novo igrišče, če bi morali plačati vse stroške.
ZŠAM LJUTOMER
OBJAVLJA DRAŽBO
osebnega avtomobila Zastava 101, letnik 1979, izklicna cena 50.000.- din, ki bo v nedeljo, 22. 7. 1984, ob 9. uri na dvorišču avto šole Ljutomer.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KS Partizan rešuje probleme
zelo uspešno delovanje sekcije za družbenopolitični in ekonomski položaj žensk pri KK SZDL. Zadnje čase paje zelo aktivna tudi sekcija za urbanizem, komunalno urejanje in varstvo človekovega okolja. Tretja sekcija je za uresničevanje in razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kije tudi našla smisel svojega delovanja,« poudarja predsednik K K SZDL Geza Kardoš.
Hkrati pa ne gre prezreti dejstva, da imajo delavne tudi ulične odbore, izboljšalo seje delo delegacij in delegatov. Po eni izmed anket glede nedelavnosti posameznih članov delegacij, ki so jo opravili v krajevni skupnosti Partizan, se je povečala navzočnost delegatov na sestankih. Še posebej aktivni so člani delegacije za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine, saj lahko trdimo, da je ta delegacija ena najuspešnejših tudi v občinskem merilu. Poleg tega imajo v KS
igrišče
Prizadevni nogometaši NK Tromejnik se bodo torej lahko v prihodnjem obdobju pripravljali na tekmovanja na domačem igrišču in dosegali še boljše uspehe. Ob otvoritvi so športno borbeno v prijateljski tekmi premagali Cardo s 4:2.	—js—
VERŽEJ
„Jurja” za rožo
V Veržeju si turistično društvo tudi letos prizadeva, da. bi bil kraj lepo urejen., Prvo ocenjevanje urejenosti okolice hiš in balkonov bo že v prihodnjih dneh. Po drugem ocenjevanju pa bodo vzornim podelili priznanja.
Denarnih nagrad veržejsko turistično društvo ne podeljuje, za vsako okrasno drevesce ali cvetko pa prispeva 10 dinarjev. —js—
Partizan aktiven odbor za pogrebne svečanosti, saj so izbrali 11 stalnih govornikov in na ta način dobro rešili problem, ki ga imajo pogosto v ostalih mestnih krajevnih skupnostih. Nič čudnega, če so
GEZA KARDOŠ — Predsednik KK SZDL Partizan ima precej zaslug, za uspešnejše delovanje krajevne skupnosti.
PRIZOR IZ KS PARTIZAN — Na sliki je zelo prometna Cankaijeva ulica, ki predstavlja pomembno cestno povezavo na južnem obrobju Murske Sobote. Tekst in foto: M. Jerše.
ustanovili tudi komisijo za so-cialno-zdravstveno delo. Nedavno so sprejeli široko zastavljen program, od aktivnosti posameznikov pa bo odvisno, v kolikšni meri mu bodo v praksi resnično kos.
Kljub razvejani aktivnosti v krajevni skupnosti Partizan v mestu Murska Sobota ne manjka tudi problemov. Tako se srečujejo s perečo problematiko na področju komunale, predvsem urejanja cest, vodovoda in kanalizacije. Treba je vedeti, da so ulice na obrobju mesta, poleg tega paje KS Partizan po ekonomski plati ena najšibkejših v Murski Soboti. »Te zadeve sedaj urejamo in upam, da bomo imeli čez dve leti urejeno tudi to vprašanje. V naši krajevni skupnosti pa živi tudi veliko upokojencev, zato jim namenjamo posebno pozornost. Ob primerih socialne ogroženosti smo na nedavnem občnem zboru upokojencev resno spregovorili tudi o tej problematiki, ki jo je treba čimprej odpraviti,« meni tovariš Kardoš. Milan Jerše
TRGOVSKO PODJETJE
XT uesna
LJUTOMER
p.o.
ABC POMURKA TRGOVSKO PODJETJE »VESNA« LJUTOMER, p. o. Ljutomer, Glavni trg 5a
PONOVNO RAZPISUJE
na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije prosta dela
in naloge za dobo 4 let:
— vodjo splošnega sektorja
(dela s posebnimi pooblastili in odgovornostjo)
Zahtevani pogoji:
— da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj,
— da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj,
— da izpolnjuje splošne pogoje, predpisane z zakonom.
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave v roku 8 dni po objavi na zgornji naslov.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili 15 dni po opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja osnovne šole »Stefan Kuhar-Bojan« Puconci objavlja naslednja prosta dela in delovne naloge:
1 učitelja razrednega pouka za DČ (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) na podružnični šoli Brezovci
pogoj PRU ali U, nastop dela 1.9. 1984
1 učitelja za razredni pouk na šoli v Puconcih za DČ
pogoj PRU ali U, nastop dela 1.9. 1984
1 učitelja za podaljšano bivanje z nepolnim delovnim časom za DČ
pogoj PRU ali U razredni pouk, nastop dela 1. 10. 1984
1 varuhinja za DČ — 4 urna zaposlitev
pogoj varuhinja ali vzgojiteljica, nastop dela 1.9.1984
1 vzgojiteljica (priprava otrok na šolo) na DČ, 4 urna zaposlitev
pogoj vzgojiteljica, nastop dela 1.9.1984
Rok prijave: 8 dni po objavi
' Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka prijave.
Bili so delavni
Tudi v majhni vasi se da s skupnim prizadevnim delom narediti veliko. To so dokazali v Kovačev-cih na Goričkem. Čeprav jih je v kraju samo 180, so na začetku julija odprli novi gasilsko-vaški dom v katerem bo vsaj na začetku dovolj prostora za društveno in družbeno-politično dejavnost.
Pobudo za gradnjo so dali gasilci, ki so se lotili organiziranega dela pred petimi leti. V tem sorazmerno kratkem obdobju so kupili motorno brizgalno in nekaj druge opreme, pa tudi za uniforme so poskrbeli. Še to: dom bi radi v sorazmerno kratkem času razširili.
—js—
STRAN 18
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
šport
KAJAKAŠKO TEKMOVANJE MERA 84
Doslej najbolj množična prireditev
Brodarsko društvo Mura iz Kroga s tridesetletno tradicijo je pripravilo dvodnevno tekmovanje na reki Muri v slalomu in spustu »K(ura 84«. V soboto je bilo tekmovanje v slalomu pri kroškem brodu. v nedeljo pa v spustu na 14 km dolgi progi od mednarodnega mejnega prehoda v Gornji Radgoni do kroš-kega broda. Lepo vreme, ki je bilo tokrat organizatorju naklonjeno, je pritegnilo tudi veliko število ljubiteljev tega vodnega športa.
Na prireditvi je sodelovalo okrog 120 kajakašev in kanuistov iz 13 klubov, med njimi so imeli dokaj močno zastopstvo tudi domačini. Žal pa je bilo zaradi prehitrega štarta v spustu nekaj tekmovalcev diskvalificiranih, med njimi so bili tudi vsi trije domači državni reprezentanti. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Bila pa je to tudi doslej najbolj množična tovrstna prireditev na reki Muri. Poleg tega pa je bila
NAMIZNI TENIS
Dve prvi mesti
V Hartbergu v Avstriji so bile mladinske igre Hartberg ’84 v različnih športnih disciplinah, med njimi tudi v namiznem tenisu, na katerega je gostitelj povabil tudi ekipo Murske Sobote, za katero sta igrala Ivan Kuzma in Matjaž Žitek ter dosegla velik uspeh, saj je bila konkurenca dokaj močna, ker so nastopale ekipe iz več držav.
V ekipni konkurenci je sodelovalo 15 ekip in Sobočani so v finalu premagali Insbruck s 3:0 ter v borbi za prvo mesto izgubili z ekipo Siidwesta z 2:3 in tako osvojili drugo mesto. Med posamezniki je zanesljivo slavil Kuzma, kije v finalu premagal Eggerja (Insbruck) z 2:0, prvo mesto je osvojila tudi dvojica Kuzma—Žitek, v mešanih dvojicah pa sta oba Sobočana zasedla tretji mesti.	. M. U.
STRELSTVO
Tekmovanje ob dnevu vstaje
Strelska družina Koloman Fliser s Tišine organizira v počastitev 22. julija — dneva vstaje slovenskega ljudstva tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela KO ZRVS Tišina, Nastopile bodo tričlanske ekipe.	fk
V Ptuju je bilo drugo kolo ekipnega prvenstva Slovenije v atletiki — vzhod. Na tekmovanju so v nekaterih disciplinah nastopili tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in se solidno uvrstili. Najuspešnejša je bila Edita Banfi, kije v teku na 800 m s časom- 2:28,2 zasedla drugo mesto. Uspešni so bili tudi Suzana Mavrič v teku na 200 m, ki je s časom 28,8 zasedla tretje mesto, Štefan Fujs v teku na 1500 m z' rezultatom 4:12,2 in Srečko Šar-kanj v skoku v daljino z rezultatom 591 cm; oba sta zasedla tretji mesti. V teku ria 400 m je Bojan Šebjan z rezultatom 56,4 m zasedel peto mesto, medtem ko sta
Mura drugič v drugi zvezni ligi
V tekmovalni sezoni 1970/71 je nogometno moštvo Mure iz Murske ’ Sobote kot slovenski prvak nastopalo v II. zvezni ligi-zahod. 'Torej po enoletnem tekmovanju v slovenski ligi so se Sobočani ponovno vrnili v drugo zvezno ligo. Vprestopnem roku se je moštvo Mure okrepilo z nekaterimi igralci: Cirkvenčičem (Fortuna, Berlin), Cizmekom (Sloboda, Varaždin), Prostra-nom ( Kpnstruktor, Reka), Škrbičem, (Osijek), Žakulo (Me-talac, Osijek), Djuričičem (Osi-
H “K~« ■■
Maučec, Zrim in Kreft II.
jek). Moštvo pa je vodil trener Slavko Zorec. Mura je v novem okolju dobro startala, sdj je prvi dve tekmi z Lokomotivo in Metalcem dobila. Obe srečanji s slovenskima predstavnikoma Ljubljano in Železničarjem iz
na reki Muri tudi sklepna prireditev letošnje akcije »Spoznavajmo slovenske reke«, v kateri je sodelovalo okrog 150 kajakašev — rekreativcev, od katerih jih je 35, ki so od šestih rek pre-veslali pet, dobilo medalje.
Največ uspeha so na tekmovanju imeli predstavniki Rašice, ki so zmagali v slalomu, v spustu pa osvojili drugo mesto ter postali končni ekipni zmagovalec prireditve. Domačini, lanskoletni zmagovalec, so se zaradi diskvalifikacije nekaterih tekmovalcev, med njimi Varge! Karasa in Vereša, morali zadovoljiti s četrtim mestom. Napredek je opazen pri kajakaših Bistrice, ki so v ekipni konkurenci osvojili deveto mesto med trinajstimi ekipami.
Med pomurskimi tekmovalci velja posebej pohvaliti Činča in Titana, ki sta v članski konkurenci zmagala tako v slalomu kot v spustu in bila najuspešnejša tekmovalca. Lep uspeh predstavlja tudi zmaga Ozbetiča iz Bistrice v spustu med pionirji,
LET NOGOMETA V POMURJU
Maribora pa je igrala neodločeno 1:1. Po jesenskem delu je Mura s 13 točkami zasedla deseto mesto med šestnajstimi moštvi. Dobro je startala tudi lendavska Naf ta v, slovenski nogometni ligi kot edini pomurski predstavnik, vendar je v nadaljevanju prišlo do nekaterih težav in strokovno delo sta trener Terek in tehnični vodja Bela Norčič prepustila drugim. Po jesenskem delu tekmovanja je Nafta pristala na osmem mestu z osvojenimi 11 točkami. Tudi v vzhodni conski nogometni ligi je
Pomurje imelo samo enega predstavnika Bokležovje. kajti nogometaši Bakovec kot drugouvrščeno moštvo v pomurski ligi (prfak je bila Bogojina) niso uspeli v kvalifikacijah s celjskim Olimpom in Pohorjem iz Ruš.
Vrdoljakove (Mura) v pustu za ženske ter Varge v slalomu za člane. Sicer pa so pomurski tekmovalci dosegli naslednje uvrstitev — slalom: pionirji — K-l: Graj (Bistrica) 15., Ozbetič (Bistrica) 18. in Kuzmič (Mura) 19. mladinci — K-l: Karas 3., Marič 14. in Kuzmič 17. (vsi Mura); člani K-l: Meolic 2.; člani C-2: Horvat—Vereš (Mura 4. Spust — pionirji K-l: Graj (Bistrica) 3.; ženske K-l: Bore (Mura) in Lahovič (Mura) 5.; veterani K-l: Vrdoljak (Mura) 7. in Škraban (Mura) 8.; turisti — K-l: Kolenko (Bistrica) 6., Kuhar (Mura) 12., Donko (Bistrica) 13., Salinovič (Mura) 14., turisti — C-2: Titan—Varga (Mura) 6. mesto.
Skupni vrstni red ekip: L Rašica 197 točk, 2. Hrastnik 122. 3. Ljubljana 116,4.MURA95,5. Varteks 89, 6. Vrbas 79, 7. Razlag 45,8. Krško 41,9. Bistrica 37, 10. Nivo 35, 11. Slavija 34, 12. Lipa — Krška vas 11 in 13. Sava Ljubljana 6 točk.
Feri Maučec
ATLETIKA
Banfijeva zopet druga
Dokležovje je solidno tekmovalo in po jesenskem aeiu zasedlo šesto mesto s 13 točkami. Moštvo je treniral Slavko Bakan.
V spomladanskem delu tekmovanja v drugi zvezni ligi bi nogometaše Mure moral prevzeti trener Vlado Simonič, vendar sije zadnji trenutek premislil in se odselil k Borcu v Banjaluko.
Tako je Mura angažirala za trenerja Franja Pazmanja iz Novega Sada. Mura je po končani sezoni zasedla dvanajsto mesto s 24 točkami in se obdržala v drugi zvezni ligi. Lendavska Nafta, ki jo je v spomladanskem delu tekmovanja vodil trener Milivoj Matičič, je z 19 točkami zasedla deseto mesto in ostala v ligi. Nogometaši Dokležovja pa so v vzhodni conski ligi osvojili 23 točk in zasedli šesto mesto. Tekmovanje v pomurski nogometni ligi je v sezoni 1970/71 potekalo v dveh
Nogometno moštvo Mure 1971. Stojijo od leve: Cirkvenčič, Satler, Zakuh, Posavec, Gavrilovič, Kovač, Husar in Pazmanj. Čepijo: Kološa, Čizmek, Tkalčec, Horvat in Koblencer.
ROKOBORBA
Horvat in Kranjc tretja
V Szombathelyu na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi, na katerem so nastopili tekmovalci s Poljske, iz Avstrije, s Češkoslovaške, Madžarske in iz Slovenije. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi Sobočana Miloš Horvat v kategoriji do 90 kg in Jože Kranjc v kategoriji do 57 kg. Oba sta zasedla tretji mesti, kar je lep uspeh, saj je bilo to za ta mlada in obetavna tekmovalca prva večja mednarodna preizkušnja.
KOLESARSTVO
Cigiit šesti, Berden osmi
V Dolu pri Ljubljani je bila tradicionalna krožna kolesarska dirka za »Veliko nagrado Dola«, na kateri je sodelovalo okrog 150 kolesarjev. Med njimi so nastopili tudi pomurski kdlesarji in v močni konkurenci dosegli nekaj solidnih uvrstitev. To še posebej velja za Cigiita, ki je pri mlajših mladincih zasedel šesto, in Berdena, ki je bil med starejšimi mladinci osmi.
Vito Šiftar in Drago Kolman v teku na 100 m tekmovala zunaj konkurence. Šiftar je dosegel rezultat 10,9 in bi' osvojil prvo mesto.
MALI NOGOMET
Spominski turnir
Partizan Tišine organizira v nedeljo, 22. julija, tekmovanje v malem nogometu za memorial Ludvika Rogana in za prehodni pokal. Žrebanje ekip bo v petek, 20. julija 1984, ob21. uri v gostilni Gergiek na Tišini.	fk
skupinah. V vzhodni skupini je prvo mesto osvojilo moštvo Bel-tinec z 20 točkami, kolikor sta jih zbrali tudi moštvi Gaberja in Dobrovnika, vendar sta imeli slabšo razliko v golih. Sledijo: Turnišče 14, Bogojina 13. Peti-šovci 9, Benica in Vrelec po 8 točk. Nafta B in Mura B sta tekmovali zunaj konkurence. V zahodni skupini pomurske lige pa je prvo mesto pripadlo Rakičanu z 29 točkami pred,Bakovci 26. Tišino 24. Borejci20. Tehnostrojem 18. Puconci 17, Veržejem 13, Gradom 12. Puščo 11 in Ivanjkovci 10 točk. Za naslov pomurskega prvaka sta moštvi Beltinec in Rakičana morali odigrati dve tekmi. V prvem srečanju v Rakičanu so zmagali Beltinci z 2:1. v Beltincih pa Rakičan z 1:0. Tako sta se moštvi izenačili in morali streljati enajstmetrovke, kjer pa so bili uspešnejši Beltinci in postali pomurski prvak, (nadaljevanje)
PREDSTAVLJAMO VAM
Brigita Čavužič -mojstrska kandidatka
Na nedavnem republiškem prvenstvu v šahu za mladinke je članica ŠD Radenska iz Murske Sobote Brigita Čavužič osvojila prvo mesto in naslov republiške prvakinje, hkrati pa tudi naslov mojstrske kandidatke. Gre za iz-
redno talentirano šahistko, ki je že osvojila naslov republiške pionirske prvakinje.
Brigita Čavužič je učenka četrtega letnika srednje družboslovne in ekonomske šole v Murski Soboti, doma iz Gornje Radgone. Za šah se je navdušila, ko je ob šahovnici opazovala igranje očeta in strica. Ni pa ostalo samo pri tem. Že v tretjem razredu osnovne šole se je vključila v šahovski
STRELSTVO
SD NORŠINCI IN DUNDEK
Na občinskem tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško za pokal Strelske zveze Slovenije, ki gaje pripravila Občinska strelska zveza Murska Sobota, je sodelovalo 12 strelskih družin ali 48 strelcev. Največ uspeha je imela SD Noršinci, ki je v ekipni konkurenci osvojila prvo mesto s 1319 krogi pred SD Mura 1301, SD K. Flisar Tišina 1225, SD Goričko Kančevci 1084, SD Tromejnik Petrovci 1058, SD ABC Pomurko 1032, SD Panonija 1030, SDGančani 1023, SD Bodonci 1016,SD Brezovci 957, SD Moščanci 889 in SD Mejnik Domanjševci 881 krogov. Ekipa Noršinec seje uvrstila na regijsko tekmovanje.
Med posamezniki je zmagal Dundek (Mura) s 345 krogi pred Balaškom (Noršinci 344, Bagarijem (Panonija) 343. Pertocijem (Tišina) 341 in Turnerjem (Noršinci 337 krogov.
Vodijo Noršinci pred Muro
Odigrano je bilo šesto kolo tekmovanje v streljanju z zračno puško v letni občinski ligi Murska Sobota. Vodi SD Noršinci L s 60 točkami pred Muro L 49, Tišino L 43, Tišino II. 30, Panonijo 29, Gančani in Grafičarjem po 27, DRŠI L 24, Noršinci II. 21, Sebeborci 19, SCT 12, Andrejci 8, Černelavci 7, Muro II. 5, Ljutomerom 4, Brezovci in DRŠI II. po 3 ter Domanjševci 2 točki. Med posameznikije na prvem mestu Donša (Noršinci) z 2113 krogi pred Rojnikom (Gančani) 1881, Janezom Horvatom (Mura) 1833, Turnerjem (Noršinci) 1806 in Mirkom Horvatom (Mura) 1797 krogov.
ŠAH
Cigan na državnem prvenstvu
V Mariboruje bilo končano republiško mladinsko prvenstyo v šahu, katerega seje udeležil tudi član ŠD Radenska iz Murske Sobote Štefan Cigan in z 8,5 točkami osvojil drugo mesto. Za pol točke je zaostal za zmagovalcem Ptujčanom Brglezom, odločilo pa je zadnje kolo, ko je Ptujčan zmagal, Cigan pa le remiziral. Kljub temu pa si je Cigan zagotovil sodelovanje na državnem mladinskem prvenstvu v Mavrovem. Sicer pa se Cigan že ponaša z republiškim in državnimpionirskim naslovom in dvakratnim republiškim mladinskim naslovom. Njegova želja je, da bi dobro igral na državnem mladinskem prvenstvu in si zagotovil mesto v državni reprezentanci.
AERO KLUB MURSKA SOBOTA
Najuspešnejša jadralna sekcija
Aero klub Murska Sobota, ki je edini tovrstni klub v Pomurju, že vrsto let uspešno opravlja svoje poslanstvo, čeprav se pri svojem delu tudi srečuje s težavami. V okviru kluba delujejo predvsem tri sekcije: jadralna, motoma in padalska. V vseh treh nenehno skrbijo za usposabljanje kadrov, vendar pa so rezultati v posameznih sekcijah različni glede na kadrovske in materialne možnosti. V najslabšem položaju je padalska sekcija, ker je bila brez strokovnega kadra. V zadnjem času pa seje stanje precej izboljšalo, saj so dobili potrebnega učitelja, pa tudi letalo, tako da bo v prihodnje lahko delo nemoteno potekalo.
Na tekmovalnem področju so letos največ dosegli člani jadralne sekcije, ki so tudi največ tekmovali, in to predvsem zaradi odličnega jadralca Vlada Pfeifetja, bivšega državnega prvaka. Letos je prvič sodeloval na tekmovanju za evropski pokal v Lescah in zasedel izvrstno šesto mesto. Sodeloval je tudi na republiškem in državnem tekmovanju, kjer je prav tako zasedel šesti mesti. Štefan Ružič pa je bil na republiškem prvenstvu 33. Člani motorne sekcije so se zaradi pomanjkanja goriva tekmovanj manj udeleževali. Sodelovali so na tekmovanju za pokal Edvarda Rusjana v Čakovcu in zasedli mesta od 15. do 24.
Aero klub M urska Sobota že vrsto let kot edini v Sloveniji izvaja šolo letenja za učence vojaške gimnazije maršal Tito iz Mostaija. Tudi tokrat je na usposabljanju 18 učencev, ki se bodo urili v letenju na letališču v Rakičanu 22 dni. Gre za začetno usposabljanje letenja, s katerim pa so izredno zadovoljni. Sicer pa ima aero klub Murska Sobota pomembno vlogo tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Letališče, ki je lepo urejeno, ima dve pristajalni stezi, kar je velikega pomena. Člani aero kluba pa se vključujejo v različne akcije in prirediteve. ki imajo obrambni značaj.	Ferj Maučec
krožek, ki ga še vedno uspešno vodi kot mentorica tovarišica Potočnikova, kateri je tudi hvaležna za uspešne nastope, na občinskih, medobčinskih in republiških tekmovanjih, tako je že leta 1981 postala republiška pionirska prvakinja in se vključila tudi v vrste ŠD Radenska iz Murske Sobote, kjer je igrala v prvi slovenski ligi. Lani je na republiškem mladinskem prvenstvu v Mariboru osvojila tretje mesto in sodelovala na državnem mladinskem prvenstvu v Srbobranu. Zajetošnje republiško prvenstvo v Žalcu meni, da je bilo izredno kakovostno, o naslovu prvakinje pa je odločila boljša psihična pripravljenost in zbranost med igranjem sleherne partije. Tako je zmagala s pol točke prednosti pred zasledovalko Vrenčurjeva, medtem ko je tretjeuvrščena tekmovalka zaostala za 2,5 točki. Kot republiška prvakinja se bo udeležila državnega mladinskega prvenstva, ki bo v Mavrovem. Njena želja je. da bi se uvrstila med prvih osem, kar ji drugo leto omogoča sodelovanje na državnem prvenstvu. Upajmo, da ji bo to uspelo in da nas bo s svojimi uspehi še velikokrat razveselila.
Feri Maučec
VESTNIK, 19. JULIJA 1984__
STRAN 19
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA
razpisuje
v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
VII. NATEČAJ
za pridobitev — dodelitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti:
— v stanovanjskih zgradbah v Lendavi:
1 trosobno stanovanje,
4 dvosobna stanovanja,
2 enosobni stanovaji,
3 garsonjere;
— v stanovanjski zgradbi v Turnišču:
1 dvosobno stanovanje;
— v stanovanjski zgradbi v Srednji Bistrici:
1 dvosobno stanovanje.
Za pridobitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, so upravičeni občani z nižjimi dohodki, stari ljudje, upokojenci, invalidi ter borci NOV, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec ali njegov družinski član ni lastnik ali imetnik stanovanjske hiše ali stanovanja,
— da prosilec ali njegov družinski član ni lastnik vinske kleti, primerne za stanovanje, vikenda ali primernega vseljivega stanovanja,
— da prosilec stanovanja ni imel primerno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da dohodki prosilca oziromanjegovegagospodinjstva ne presegajo 9.876,35 din mesečno na člana gospodinjstva in 11.672,05 din za samske prosilce oz. samohranilke,
— da prosilec ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri svoji OZD ali bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki stanovanj, ki presega stanovanjske normative v občini Lendava,
— da prosilec pred vselitvijo v stanovanje plača obvezno lastno udeležbo po merilih družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva.
Prosilci za stanovanje morajo k prošnji priložiti:
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdila o dohodku prosilca in članov njegovega gospodinjstva za leto 1983,
— potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva,
— potrdilo o stalnem bivališču.
Prosilci vložijo prošnje v 30 dneh od dneva objave pri Samoupravfii stanovanjski skupnosti občine Lendava, Partizanska 52, Lendava, kjer lahko dvignejo vse potrebne obrazce
Usposabljanje prostovoljcev v Bodislavcih
Občinski štab teritorialne obrambe je skupaj z občinsko konferenco ZSMS v Ljutomeru tudi letos pripravil usposabljanje mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe. Usposabljanje je bilo v centru obrambne vzgoje v Bodislavcih, ki služi tudi za obrambno vzgojo ostalih struktur prebivalstva. Za mladimi prostovoljci teritorialne obrambe namreč nadaljuje usposabljanje izvenšolska mladina. zatem pa sledi taborjenje pionirjev gasilcev. Tako bo pote-
kalo v tem izobraževalnem centru usposabljanje mesec dni.
Sedemdnevnega usposabljanja mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe se je udeležilo 13 mladink in 13 mladincev iz ljutomerske občine. Ob zaključku usposabljanja je slavnostni sprejem mladih v vrste teritorialne obrambe, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja ljutomerske občine, krajevne skupnosti Bučkovci in predstavniki JLA s Ptuja. K uspešnemu
usposabljanju mladih prosto- kovci in pa tamkajšnje osnovne vljcev TO so pripomogli tudi šole Franc Belšak.
krajani krajevne skupnosti Buč-	S. F.
42 telefonov?
Samo 42 domačij je v Bunčanih v ljutomerski občini in v vseh, razen dveh, bi radi imeli telefone. Precej neučakani so. Umirili so se, ko so zvedeli, da je 2600 metrov kabla za glavni vod od Veržeja do Bunčan že v krajevni skupnosti. Plačali ga bodo v kratkem času. Na začetku bo vsaka domačija plačala 50 tisoč dinarjev, po poobračunu pa bodo naročniki plačali še stroške za stranske vode. Nekaj denarja so za telefonijo zbrali tudi s krajevnim samoprispevkom.	-js-
SPORTSKO DRUŠTVO „VIKO-OMLADINAC” novo selo rok
Poročilo ž žrebanja „majske. tombole”
SD „Viko-Omladinac”, ki je bila 30. junija 1984
Štev.	Štev.	Štev	Štev.
nagr.	karte:	nagr	karte
1	2J569	32	42068
2	71851	33	44710
3	70119	34	5567
4	71355	35	73450
5	19755	36	43763
6	51567	37	72333
7	11705	38	94755
8	17361	39	45408
9	50650	40	9392
10	63743	41	21533
11	9526	42	49273
12	17750	43	53298
13	26095	44	53646
14	6359	45	55849
15	32959	46	6219
16	13305	47	23126
17	99550	48	52257
18	28695	49	4779
19	34534	50	84237
20	57809	51	75393
21	73327	52	14775
22	17140	53	40912
.	23	92730	54	17114
’	24	29089	55	9923
25	47660	56	34901
26	93704	57	34478
27	12416	58	66959
28	92038	59	24389
29	80631	60	97473
30	46876	61	93843
31	95136	62 89484	
Štev. Štev.	Štev. Štev.
nagr. karte:	nagr. karte:
63 72032	94 46985
64 84117	95 47606
65 64434	96 59360
66 94312	97 57905
67 65960	98 77395
68 71193	99 18250
69 8407	100 33901
70 71835	101 22625
71 48699	102 40940
72 29455	103 49262
73 93226	104 82984
74 30179	105 67621
75 23085	106 73902
76 50828	107 72404
77 98584	108 53373
78 22801	109 20502
79 50746	110 30134
80 16139	111 44345
81 3375	112 60431
82	855	113 22099
83 61300	114 13987
84 93467	115 4975
85 95586	116 18460
86 3854	117 59377
87 98382	116	926
88 75536	119 93153
89 81749	120 24094
90 41674	121 92271
91 54263	122 47356
92 75504	123 19637
93 29868	124	117
Štev. ŠteV.	štev. Štev.
nagr. karte:	nagr. karte:
125 27254	156 28365
126 14799	157 66399
127 50004	158 16462
1 28. 72953	159 67517
129 52514	160 10158
130 49630	161 87365
131 86186	162 32581
132 6230	163 82991
133 83254	164 69588
134 19050	165 85559
135 12916	166 89039
136 99637	167 55431
137 22630	168 99075
138 19471	169 38759
139 52009	170 93452
140 29262	171 47536
141 8002	172 10671
142 90142	173 16800
143 90092	174 20255
144 67606	175 62602
145 81778	176 72141
146 65964	177 3900
147 95107	178 55971
148 99379	179 39471
149 8087	180 43570
150 2124	•181 83706
151 73804	182 66936
152 48766	183 19998
153 43347	184 69173
154 40971	185 80365
155 98626	186 14681
Štev. Štev.	Štev. Štev.
nagr. karte	nagr. karte:
187 87016	218 8254
188 34641	219 66558
189 85243	220 36703
190 21603	221 17636
191 79185	222 98372
192 35000	223 62165
193 20629	224 39972
194 18406	225 95445
195 53073	226 38279
196 96448	227 48347
197 60543	228 53275
198 30404	229 14348
199 43151	230 55578
200 43001	231	6895
201 41025	232 78128
202 69833	233 50578
203	357	234 73661
204 54703	235 12031
205 91306	236 9912
206 37171	237 46056
207 15304	238 21486
208 54908	239 21185
209 7327	240 51810
210 83348	241 40576
211 60950	242 35688
212 89786	243 27534
213 58086	244 49761
214 33170	245 55234
215 41363	
216 41352	
217 42553	
Nagrade lahko dvignete v 60, dneh od dneva žrebanja, vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 20. ure v prostorih krajevne
skupnosti Novo selo Rok. Pred dvigom nagrade mora dobitnik plačati v gotovini 10 odstotkov davka od vrednosti nagrade.
Organizacijski odbor tombole
olimpijske igre so tik pred začetkom!
Spet se bomo navduševali nad uspehih zmagovalcev...
Delili bomo razočaranje s tistimi, ki ne bodo uspeli izpolniti svojih in naših pričakovanj...
Občudovali bomo lepoto vrhunske skladnosti telesa in duha ...
kaj pa tisti, ki še nimate TV sprejmnikov ?
NE SKRBITE ! - PRIPRAVILI SMO VAM LEPO
PONUDBO	......
barvnih in črno-belih TV sprejemkov ter radijskih m tranzistorskih aparatov
Oglejte si tudi ostalo našo ponudbo, ki bo gotovo zbudila vase zanimanje.
posebej vas opozarjamo na našo ponudbo TV sprejemnikov na oddelku Akustike v BLAGOVNICI in DOMU TEHNIKE v M.Soboti ter v RAVENKI v BELTINCIH	VELETRGOVINA
želimo vam dober TELEVIZIJSKI sprejem in obilo »olimpijskega« zadovoljstva
murska sobota
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
STRAN 20
Radijski in televizijski spored od 20. do 2 6. julija
PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA . CETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
____	RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIOM , _________
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
Glasbena
16.00
oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 20. julija (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 17.30 — Slovenska narodna pesem, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
Vključitev
19.00
osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.55-00.00 TELETEKST RTV Ljubljana, 18.10 Poročila. 18.15 Rock portret: Zlatko Pejakovič, oddaja TV Novi Sad, 18.45 TRNOV GRAD, madžarska otroška nadaljevanka, 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Modrost telesa, angleška-dokumentarna serija, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Ne prezrite, 21.10 MARLOWE, angleška nanizanka, 22.00 TV Dnevnik II, 22.15 ZARDOZ, ameriški film,
ODDAJNIKI II. TV mreže:
17.55 TV dnevnik, 18.15 Avtogrami, otroška serija TV Skopje, 18.45 Večer z orkestrom. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Portret skladateljev — Bruno Bjelinski: Simfonija otoka, 20.45 Poročila, 20.50 Krleža v video medijih, dokumentarna serija, 21.45 GAZIJA, jugoslovanski film (do 23.20)
TV ZAGREB
16.00 Poletno popoldne, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Avtogrami, 18.45 Večer z orkestrom. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Derrick, 21.00 Zabavnoglasbena oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.00 Gledališče narodov,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 15.00 Lou Grant, 15.45 Risanka, 16.10 Šport, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec. 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Derrick, 21.20 Avstrijski kviz, 22.15 Šport Drugi program
17.35 Kompas, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prerezi, 21.00 Uporniki proti Hitlerju, 21.15 Čas v sliki, 21.30 Atentat na Hitlerja, 22.15 Kako globoko sem padel (film).____________
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve. 16.50 Še enkrat za otroke. 17.35 Poštni predal 250, spored Marie Takacs. 17.35 Roka na komandni mizi, kratki film. 18.25 Reflektorjev magazin. 19.25 Dati se izplača. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Želeli ste; spored po želji gledalcev. 21.45 Magelan. 21.55 Srečanje v petek; za mladino. 22.45 Poštni človek, TV satira. 23.30 TV dnevnik.
TV KOPER ;
14.00 ODPRTA MEJA — informativna oddaja v slovenskem jeziku. 17.00 ODPRTA MEJA — informativna .oddaja v slovenskem jeziku, 17.30 TV POROČILA. 17.35 LOVEC — Serijski film, 18.25 ZAKLAD NAKURIJA - dokumentarec iz serije ČUDEŽI NARAVE, 19.00 RISANKA - LA PRINCIPESSA ZAFFIRO. 1930 TVD STIČIŠČE. 19.50 AKTUALNA TEMA. 20.20 ŽELEZNI ČLOVEK - film, igrajo: Jett Chandler, Evelyn Keyes, Rock Hudson. Režija: . Joseph Pevney
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 21. julija (sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti, Naš nasvet), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
Vključitev
19.00
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do
16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
15.45-00.50 TELETEKST RTV Ljubljana, 16.00 Poročila, 16.05 Ciciban, dober dan, Čebelica leti z neba, 16.15 Zgodbe o Poluhcu: Kako so sodili siro--maku, 16.55 Zgodbe iz ne-pričave, otroška serija TV Beograd, 17.05 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija, 17.55 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka. 18.45 Ameriško živalstvo, kanadska poljud. znanstv. serija, 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Sadovi jeze, ameriški film (čb), 22.04 Propagandna oddaja, 22.05 Zrcalo tedna, 22.25 Ch. Gounod: FAUST, opera, 00.45 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Sedem malih zgodb o ljubezni, sovjetski film, 18.00 Razigrana mladost, posnetek otroškega festivala, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 TV kaseta, zabavno glasbena oddaja, 20.30Feljton,21.15 Poročila, 21.20 Športna sobota, 21.45 KENNEDY, angleška nadaljevanka, 22.35 Poezija (do 23.05)
TV ZAGREB
Prvi program
15.30 Poletno popoldne. 17.30 Sedem TV dni, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mali koncert, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vem zakaj ptica poje v kletki (film), 21.35 Dnevnik, 21.50 Program ob koncu tedna
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.15 Poročila, 15.00 Pod vročim soncem (film), 16.30
17.30
Indija, 17.00 Poročila, 17.05 Abeceda športa, 17.30 Skrivnostne globine, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.30 Cirkus. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kukavičje jajce (komedija), 21.55 Šport, 22.55 Dve nebeški hčerki (film).
TV MADŽARSKA
8 40 Naš ekran. 9.00 Za otroke. 14.40 Ptičji’ park Walsrode. 15.25 Guliver. risanka. 16.40 Cimbora. 17.35 Pionirji fotografije 1810 Kuharska knjiga. 18.25 Pokrajine, mesta, ljudje, Dežela gauchov. 19.OS'Diagnoza, reportaže. 20.00 TV dnevnik. 20 30 Operetni večer iz Gvule: 21.35 Umetnina tedna 21.45 Rapi žerjavi sovj. film. 23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
17.30 Tv poročila 17.35 Železni človek, igrajo: Jeff Chandler. Evelyn Keyes rezlja: Jo->nu Pevney. 18.45 Risanke. 19P30 Tvd sučišče. 19.50 Dario Diviacchi predstavlja: Paul Me Cartney. 20.20 Ukradeno letalo film iz serije »-Baileyeve "s olovščine«. 20.50 Skrivnost!
dokumentarec W ..Očarliivi svetovi«. 21.50 Ivu '° danes. 22.00 Nočni film. 23 30 Zeit im bild - čas v sliki
10	.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Tema: Pomurje do leta 2000), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
Vključitev
16.00
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do
13.00 (Telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.50 Poročila, 8.55 Pihalni orkester jeseniških železar-jev. 9.25 Živ žav, otroška matineja, 10.10 Trnov grad, ponovitev madžarske otroške nadaljevanke(č/b), 10.40 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb, 11.45 625, napoved tedenskega sporeda, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Poročila, 15.40 Mostovi, 16.10 Poročila, 16.10 Poročila, 16.15 Potovanje v skrajnost, ameriška poljudnoznanstvena oddaja Lj. 17.05 Pihalni orkestri JLA: Srečanje v Dražgošah, 18100 Nevidni bataljon, slovenski film (č/b), 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Gabrijel, nadaljevanka TV Zag-. reb. 21.00 Propgaandna oddaja. 21.05 Čas, ki živi: Rab, 21.35 Športni pregled, 22.05 Poročila
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Pričetek folklorne' revije. 10.50 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Otroška oddaja, 14.30 Glasbeno popoldne, 15.50 Planet opic, 16.45 Narodna glasba, 17.15 Bitka za Berlin (film), 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Gabriel, 21.05 Livarji in medalje, 21.35 Športni pregled, 22.05 Dnevnik, 22.20 Moja draga plavolaska (TV drama),
TV AVSTRIJA
Prvi program
11	.00 Šport, 12.00 Tiskovna ura. 15.00 Ženska v zlatem cadillacu - (film). 16.35 Risanka^ 17.10 Veter v rokah, 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Italijanska legenda/ 21.10 Panorama, 22.00 Nočni studio. 23.00 Čas za liriko
TV MADŽARSKA
8.05 Spored za otroke. 14.25 Pesem doni. 14.50 Pravljični avto, madžarski film iz leta 1934. 16.30 Spored prihodnjega tedna. 17.00 Formula L, velika nagrada Anglije. 18.10 Ob prazniku LR Poljske. 19.00 Delta,
znanstveni
poročevalec.
20.00Teden; aktualne reportaže. 21.00 Marco Polo. 4. del. 22.15 Epizoda, poljska TV drama. 23.00 Poročila.
TV KOPER
17.30 Ukradeno letalo — Tv film iz serije »Baileyeve pustolovščine«. 18.00 Skrivnosti uma — dokumentarec iz serije »Očarljivi, svetovi«. 19.00 Risanka — La principessa Zafftro. 19.30 Dolgo iskanje — doku7 mentarec o religijah v svetu. 20.20 Kozara — film, igrajo: Olivera Markovič. Milena Dra-vič. režija: Veljko Bulajič. 21.55 Avtomobilizem: Velika nagrada Velike Britanije — F 1.22.55 Vsi v Poreč — v sodelovanju s po-reško Riviero. 23.25 Portorož ’84. Zeit im bild — čas v sliki
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 23. julija (šport, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 17.30 — Glasbeni utrinki, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
18.05 Poročila. 18.10 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd, 18.40 Petminutza rekreacijo, 18.45 Video šola — glasba za mlade. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ivo Brešan: Hudič na filozofski fakulteti — mora-liteta v sedmih prizorih, posnetek predstave Mestnega gledališča Ljubljana. 22.05 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV dnevnik. 18.15 Zgodba o pradeklici, otroška serija. 18.30 Zarzuela, 3. del otroške predstave, 18.45 Škotski ansambel dud, 3. oddaja (samo za LJ 2), 19.00 Športna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.50 Poročila, 21.00 Očaranje, zabavnoglasbena oddaja — ponovitev, 22.05 Dinastija, ameriška nadaljevanka (do 22.50)
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar. 18.15 Zgodba o pradeklici. 18.30 Zarzuela. 18.45 Videošola, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Navadno čudo (film), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Me-ridijani. 21.50 En avtor, 22.10 Dnevnik
PRIHODNJIČ OLIMPIJSKI TV PROGRAM - LOS ANGELES 1984
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci. peci, pec, 17.30 Pasje zgodbice, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Hitreje. višje, močneje. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes,. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Ceste San Francisca. 22.05 TV film:
Drugi program
17.05 Kompas, 17.30 Vodne poti v svobodo, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Vesoljska ladja Enterprise. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zlati časi, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling. 22.05 Film.
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
14.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 17.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 17.30 Tv poročila, 17.35 Kožara — film. 19.00 Risanka »La principessa Zaffiro«. 19.30 Tvd stičišče, 19.50 Kaj nas drži pokonci? — dokumentarec iz serije Človeško telo. 20.20 Lovec — serijski film.21.20Tvd vse danes. 21.30 Plesni korak — »Valček«. 22.00 Nočni film. 23.30 Zeit im bild — čas v sliki
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 24. julija (Iz krajevnih skupnosti), 17.30 — Operne arije, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
18.05 Poročila. 18.10 j Zgodbe o Poluhcu: Kako je I Poluhec spoznal čarovnika |Lj, 18.30 Izročila; glasbena oddaja TV Sarajevo — 2. del LJ, 19.00 Knjiga. 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. Kalinin: Cigan, sovjetska nadaljevanka, 21.19 Propagandna oddaja. 21.20 Aktualno, 22.20 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV dnevnik, 18.15 Mali svet, otroška dokumentarna ,, oddaja. 18.45 Francija skozi šanson, zabavnoglasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Top lista nadrealistov, oddaja narodne glasbe, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja, 21.35 Poročila, 21.40 Iz koncertnih dvoran, 22.25 Knjige in misli (do 22:55)
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mali svet, 18.45 Francijaskozi šansone.
19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V žarišču, 20.55 Zelenolasi deček (film), 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Zlati časi, 11.20 Šport v ponedeljek. 12.10 Avstrija v sliki, 12.40 Schilling. 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pred olimpiado, 21.15 Film. Drugi program
17.05 Kompas, 17.30 Usmeritev, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dallas, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Klub 2. '
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve. 10.30 Svitanje, vietnamski film. 16.05 Gibanje pod zemljo, dokumentarni film. 17.00 Mojstrske arije. 17.35 Energija; usihajoči viri, 3. del. 18.15 Dva milijona, reportaže.' 18.45 Industrijski sejem Szeged. 19.15 Žetev, L del. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Dva moža, en slučaj, kriminalka. 21.50 Studio ’84, kulturni tednik. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 17.00 Odprta meja — informativna oddaja, v slovenskem jeziku — Videotelex. 17.30 Tv poročila, 17.35 Lovec - Tv film, 18.25 Kim & Co - Tv film. 19.00 Risanka — »La principessa Zaffiro«. 19.30 Tvd stičišče. 19.50 Obzorja — »Kruh skozi stoletja«. 20.20 Veliki gaučo — film, igrajo: Gene Tierney. Rory Calhoun. režija: Jacques Tourneur. 21.50 Tvd vse danes. 22.05 Morava — 4. del Tv nadaljevanke »Beli konj«. 23.00 Zeit im bild — čas v sliki
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 25. julija, 17.30 — Minute s slovenskimi pevci zabavne glasbe, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
18.25 Poročila, 18.30 Ciciban, dober dan: Ob ribniku. 18.45 Mozaik kratkega filma: Luna, luna, luna, kanadski film. Duša pod jadrom. kanadski film. Pričakovanje. madžarski film. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Sum, ameriški film, 21.35 Kulturne diagonale. 22.05 TV dnevnik II
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV dnevnik, 18.15 Gusarji kapitana Kavlja, otroška serija, 18.45 Festival obdonavskih dežel: Narodna glasba Sovjetske zveze, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Olimpijska sreda, 22.00 Poročila, 22.05 Melodije Istre in Kvarnera (do 23.05)
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Gusarji kapitana Kljuke, 18.45 Festival podonavskih držav, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Razseljena oseba (film), 22.30 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9^05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored. 17.00 Poročila, 17.05 Lutke, 17.30 Čebelica Maja. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pisarniške zgodbe. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Film. 21.55 Poročila.
Drugi program
17.05 Kompas.
17.30
Dežela in ljudje. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Ko je Amerika prišla na Olimpijo, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal ih Umetnine.
10.00 Ponovitve. 10.55 Deček in volk, TV film. 16.35 Fanfar; pop in klasična glasba. 17.05 Smrt kaferskega bivola, dokumentarni film. 17.30 Perpetuum mobile; v bližini zemlje. 18.15 Debatni spored sovjetske TV. 18.50 Agrarni svet. 20.00 TV .dnevnik. 20.30 Modra luč, reportaža. 21.40 Umetnina tedna. 21.50 Glasbeni butik, prenos. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 'Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 17.00 Odprta meja — informativna oddaj'a v slovenskem-jeziku — Videotelex, 17.30 Tv poročila. 17.35 Veliki gaučo — film, 19.05 Risanka »La principessa Zatti-ro«. 19.30 Tvd stičišče, 19.50 Kulturna panorama. 20.20 Očitanje vesti — Tv film iz serije »Ryan«. 21.10 Psyclismo — dokumentarec. 21.20 Tvd. vse danes. 21.30 Dario Diviacchi predstavlja: Michael Jackson. 22.00 Zeit in bild — čas v sliki
Glasbena
16.00
oddaja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 26. julija (kultura) 17.30 — S pesmijo po Jugoslaviji, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
18.00 Poročila. 18.05 Tra-pollo HH 33: Veliki lovec Hama Hama, 18.45 Želeli ste — poglejte, poučno-zabavna oddaja, 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka, 22.15 TV dnevnik H
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 TV dnevnik, 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje. 18.45 Mali veliki svet, zabavno-dokumentar-na oddaja, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Umetniški večer — M. Držič: Skopuh, predstava HNK Zagreb. 21.10 Poročila, 21.15 Kronika puljskega festivala (do 22.45)
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Junaški rod, 18.45 Mali, veliki svet, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter. 21.05 Padec Italije (film), 22.25 Dnevnik
I
4
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Levo od pingvinov, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Filmski večer, 22.05 Poročilo iz tujine.
Drugi program
17.35 Kompas, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vesoljska lad ja Enterprise. 19.30 Ko je Amerika prišla na Olimpijo, 21.15 Čas v.sliki, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve. 16.30 Moncada ’82, 17.55 Energija; usihajoči viri, 4. del. 18.35 TV borza. 18.45 Telešport. 19.10 Pred žetvijo, 2. del reportaže. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Mirelie Mathieu in njeni gostje, francoski glasbeni film. 21.45 Panorama; svetovnopolitični magazin zunanjepolitičnega uredništva televizije. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex, 17.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 17.30 Tv poročila. 17.35 Koncert skupine »Srebrna krila« — II. del. 18.00 Očitanje vesti — Tv film iz serije »Ryan«, 18.50 Risanka »La principessa Zaffiro«. 19.30 Tvd’ stičišče. 19.50 Vtisi z Japonske — dokumentarec. 20.20 Lovec — serijski film. 21.20 Yawa surfing — dokumentarec. 21.30 Tvd vse danes. 21.40 Besede in glasba — oddaja v živo o glasbi, 22,25 Zeit im bild — čas v sliki
VESTNIK, 19. JULIJA! 984
STRAN 21
tedenski koledar
PETEK 20.julij — Marjeta
SOBOTA. 21. julij — Danijel
NEDELJA. 22. julij - dan vstaje
PONEDELJEK. 23. julij — Brigita
TOREK, 24. julij — Kristina
SREDA. 25. julij — Jakob
ČETRTEK. 26. julij — Ana
kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
20.	julija ob 18. in 20. uri ter 22. julija ob 16.. 18. in 20. uri ameriški film: »MOŠKI. ŽENA IN OTROK«;
23.	in 24. ob 18. in 20. uri ameriški film: »VBOD Z NOŽEM«;
25.	in 26. julija ob 18. in 20. uri ameriški barvni film: »CHEYENI V BOJU ZA ŽIVLJENJE«.
LJUTOMER
21.	julija ob 20. uri ter 22. julija ob 18. in 20. uri danski film: »ROJSTVO«;
25.	in 26. julija ob 20. uri hon-gkongški film: »PESTI IN KREMPLJI«.
LENDAVA
21.	julija ob 17.30 in 20. uri ameriški film: »DEKLETA S PLAŽE«:-
22.	julija ob 17.30 in 20. uri italijanski film: »GANGSTERJI NEŽNEGA SRCA«.
26.	julija ob 17.30 in 20. uri ameriški film: »MLADI ZALJUBLJENI ZDRAVNIKI«.
ČRENŠOVCI
20.	in 22. julija nemški film: »SAMO ZA TVOJE OČI«.
GORNJA RADGONA
20.	julija ob 19. uri francosko-španski film: »POSLEDNJI MOHIKANEC« in ob 21. uri nemški film: »KJE SE BOMO LJUBILI«;
21.	julija ob 20. uri francosko-špunski film: »POSLEDNJI MOHIKANEC«;
22.	julija ob 18. uri ameriški film: »OBLEČENA ZA UMOR« in ob 20. uri nemški film: »KJE SE BOMO LJUBILI«;
25.	julija ob 20. uri ameriški film: »ZAKRINKANI JEZDEC«.
prodam
KRAVO, staro tri leta, s teletom, prodam. Dolenci 90, p. Šalovci. M-3386
ZASTAVO 850, staro devet mesecev, prodam. Informacije po telefonu 75-014 ali Janez Šabjan, Dolga vas 147. M-3387
KOMBAJN EPLLE HT 11, v dobrem stanju, prodam. Tomislav Rituper. Vučja gomila 93, p. Fokovci. M-3270
PLUG OLT. 12-colni prodam ali menjam za manjšega. Janez Ropoša. Čepinci 50. M-3340 ŠPORTNO ŠKODO, letnik 1978. ugodno prodam. Jože Sarjaš, Gaberje 19. M-3344
RENAULT 6 TL. registriran do junija 1985, prodam. Edvard Kolbl, Berkovci 24. M-3346 ŽITNI KOMBAJN, lahko z adapterjem, prodam. Matija Žižek. Žižki 47, p. Črenšovci. M-3347
ŠKODO 105 L, letnik 1978, prodam. Milan Hull, Grad 172 d. M-3348
WARTBURG, letnik 1974, ugodno prodam. Bakovci, Mladinska 8. M-3380
GOLF letnik 1977, prodam. Cvetkova 44, M. Sobota, tel. 21-345. M-3441
avtokleparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 19/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože
Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (špbrt), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gontčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-304-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju jeVestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
20 AROV VINOGRADA, sončna lega, in 30 arov gozda prodam. Naslov v upravi lista. M-3351
VEČJE IN MANJŠE PUJSKE PRODAM. Franc Horvat. Tišina 31. M-3352
KOLO PONY, dobro ohranjeno, prodam. Murska Sobota. Mladinska L M-3353
ZASTAVO 750 PRODAM. Fik-šinci 20, p. Rogašovci. M-3354 ■BARVNI TELEVIZOR GORENJE. RABLJEN PRODAM. Gybrfi. M. Sobota, nasproti avtobusne postaje. M-3356 MOPED 15 SLC PRODAM. Roman Meolic. Dokležovje 93. M-3357
MEŠALEC ZA BETON in POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO z dvema ležiščema prodam. Hor-vat. Arh. Novaka 9. M-3358 DROBILEC ZA ZRNJE z loščil-cem za koruzo prodam. Šalovci 114. M-3359
FORD ESCORD. letnik 1971, prodam. Bogojina 47. M-3361 MIKRO RAČUNALNIK CASIO PB-700 (osebni računalnik). 25 Kb RAM, 16 Kb RAM, prodam. Telefon 23-278. M-3362 SANYO DATA REKORDER (KASETOFON) prodam. Tele-' fon 23-278. M-3362 a
POLONEZ 1500, prva registracija 1981. 25.000 KM, lepo ohranjen, prodam. Gujt, Vegova 13. telefon 23-895. M-3364 OSEBNI AVTO POLONEZ, 10.000 km, svetlo zelen, letnik april 1982, gumi voz, fergusonov plug, 10-colni in gume 750 x 16 prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-3365
STEREO MIKSER, 4-kanalni, prodam. Gujst. Vegova 13, telefon: 23-895. M-3366 PRIKOLICO ZA ŽIVINO, enoosno, prodam. Markovci 72, p. Šalovci. M-3367
KUHINJSKO POHIŠTVO, rabljeno, prodam. Murska Sobota, Stara ul. 6. M-3368
KRAVO s teličkom prodam. Kalamar. Domanjševci 41. M-3371 R 12 TL, v dobrem stanju, zamrzovalno skrinjo in šivalni stroj SINGER (kovček) prodam. M. Sobota, Okt. revolucije 10. M-3372
MALE PUJSKE PRODAM. Šratovci 23, p. Radenci. M-3372 MALE PUJSKE PRODAM. Sa-tahovci 34. M-3378
VINOGRAD IN SADOVNJAK, 17 arov, blizu ceste v Moravcih pri Bukovcih, prodam. Franc Rožman, Radoslavci 24, p. Bučkovci In407
RENAULT 18 TL in gume (MICHELIN) s platišči, 13 x 165, prodam. Telefon 24479. M-3379 APN 4, starejši letnik, v dobrem stanju, prodam. Bojan Lebar, Naselje B. Kraigherja 5, M. Sobota, telefon 22-124. M-3381 RENAULT 4, letnik 1974, neregistriran, ugodno prodam. Puževci 34. M-3382
KRAVO, brejo pet mesecev, prodam. Žižki 104. M-3383 STISKALNICO ZA BALIRA-NJE SLAME in SENA, visokotlačno. prodam. Bakovci, Mladinska 62. M-3384
KORITO, 120 cm. s sobnimi rožami, prodam. Flisar, M. Sobota, St. Rozmana 8, telefon 24-638. M-3385
KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Viktorija Lopert, Dokležovje 94. M-4488
MOTOR JAWA 350 in KOSILNICO ROTAKS PRODAM. Kerec, Križevci 174 v Prekmurju. M-3392
MALE PUJSKE PRODAM. §a-lamenci 93. M-3389
OPEL REKORD, v odličnem stanju, prodam. Ludvik Kalamar, čevljarstvo, Kidričeva 35, telefon (069) 24-243. M-3390
HIŠO IN GOZD v Selu prodam. Informacije do 25. julija pri Flisarju, Prosenjakovci 14. M-3449
PERZIJSKEGA MAČKA (belega), z rodovnikom, prodam. Vprašati po 20. uri po telefonu 22-566. M-3375
TOVORNI AVTO ZASTAVO 616 DIESEL — letnik 1977 in novo ce-rado za tovorni avto TAM 75/T3 prodam. Informacije tel. 069 71-278. M-3442
Gostilna Majda Rajbar, Lipovci, obvešča vse cenjene goste, da je gostilna do 31. julija zaradi dopustov zaprta.
NOVO PEČ ZNAMKE STADLER. za centralno ogrevanje na trda goriva. 35.000 kalorij, prodam. Informacije po telefonu 73-541. interna 461. M-3391 PLETILNI STROJ SINGER MEOMATIK s karticami, nov, prodam. Informacije po telefonu (069) 74-641, interna 15. M-3407 ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE in deske za ladijski pod (skupaj približno 10 kub. m) prodam. Naslov v upravi lista. M-3407 ZASTAVO 750 PRODAM. Štefan Režonja, Radovci 21, p. Grad. M-3408
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO PRODAM. Karel Rogač, Nuskova 65, p. Rogašovci. M-3411 KOMBINIRANI BOJLER, 120 1, dobro ohranjen, prodam. Veščica 6. M-3412
LADA 1600, letnik 1980, naprodaj. Murska Sobota, Mladinska 58, telefon 21-671. M-3413 ŠKODA 120 LS, letnik 1979, nujno, po ugodni ceni naprodaj. Bela Tanacek, Vadarci 27. M-3415 KOMBAJN ZMAJ 780, pripravljen za žetev, prodam. Naslov v upravi lista. M-3416
DVA TELEVIZORJA, crno-bela, in koso za traktor Zetor 2511 prodam. Andrejci 18. M-3417 KAVČ GARNITURO in barvni televizor prodam. Košar, Staneta Rozmana 6. M-3418
MOPED APN 4 MS, star dve leti, menjam za CZ Enduro v nevoznem stanju. Naslov v upravi lista. M-3419
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 44. M-3420
DVODELNO OMARO (cena 4.000) in železo, debeline 10 mm, prodam. Horvat, M. Sobota, Gregorčičeva 55. M-3421 PLOHE, 5. kub. m, in nekaj lesa za ostrešje prodam. Kančevci 40. M-3423
RENAULT 4 SPECIAL, star eno leto, prodam. Telefon dopoldne: 22-127, popoldne 24-259. M-3424 ZASTAVO 750 PRODAM. Zvonko Lovrenčič, Filovci 103. M-3425 MALE PUJSKE PRODAM. Lemerje 12, p. Puconci. M-3426 ZASTAVO 750, moped s 4 prestavami in fiat 850 po delih prodam. Dankovci 26. M-3427
TRAKTOR STEYR, 15 KS, prodam. Rankovci 9, p. Tišina. M-3428
NOVO STANOVANJSKO HIŠO V PREKMURJU, zgrajeno do 3. faze, prodam. Ogled možen od 1. do 15. avgusta 1984. Informacije po telefonu 9949-7457-8421. M-3432
ZASTAVO 101, letnik oktober 1976, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 24-872. M-3434 KONJA, starega dve leti, prodam. Milan Belna, Ihova 56. GR-186 TRDA DRVA UGODNO PRODAM. Dankovci 50, p. Mačkovci. M-3435
DVOSED (LEŽIŠČI), primeren za dnevno sobo, prodam. Šarkanj, M. Sobota, Štefana Kovača 9. M-3436 KOMBINIRANO PEČ za kopalnico prodam. Rankovci 7, Tišina. M-IV
ZAZIDLJIVO PARCELO (njiva in travnik 5348 kvad. m) v bližini Cankove prodam. Informacije tel. 061 715-169 od 18. do 22. ure. M-3446
PEUGEOT 304, letnik 1971, in AUSTIN-MAX, letnik 1971, ugodno prodam. Informacije pri vratarju Intesa, tel. 22-030 ali 21-357. M-3443
KNJIGE za prvi in drugi letnik usmerjenega izobraževanja prodam. Informacije pri INTEGRALU, Glavni trg, 1, 69240 Ljutomer. IN-414
ZASTAVO 101 KOMFORT, letnik 1982, prodam. Anton Sobočan, Gornja Bistrica 115, 69232 Črenšovci, ali telefon (069) 81-201 od 6. do 14. ure. IN-417 KOLESI, žensko športno in moško športno na 10 prestav, prodam. Informacije: popravljalnica koles, Muršič, Frana Kovačiča 12, 69240 Ljutomer. 1N-418
NOVO!
BISTRO GRIL V MURSKI SOBOTI.
Cenjene prijatelje in znance vabimo v nov
BISTRO GRIL
Vrazova ulica 12 M. Sobota
Lokal je odprt vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 22. ure. Za obisk se priporočata EMILA in FERI HORVAT.
RENAULT 4, letnik 1975, prodam. Janko Kralj, G. Radgona, Panonska 16, telefon 74-283. M-3375
MOTORNO *KOLO MZ 125 in motor za zastavo 750 prodam. Anton Vrbnjak, Ključarovci 58, p. Križevci pri Ljutomeru. In-412 GOLF JGL, letnik 1981, skoraj nov, prodam. Jože Rogan, Sotina 87. M-3393
DVE OTROŠKI POSTELJI PRODAM. Lemerje L M-3394 ZASTAVO 750, staro dve leti, prodam. Krog, Brodarska 61. M-3395
PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 61, prodam. Strukovci 26, p. Bodonci. M-3397
POHIŠTVO ZA KUHINJO in spalnico prodam. Franc Švare, Murska Sobota, St. Rozmana 2, telefon 21-968. M-3398 ' 126 P, letnik 1978, prodam. Slavič, M. Sobota, Lendavska 25 a, telefon 24-852. M-3401 KRAVO, brejo pet mesecev, prodam. Markovci 24. M-3402 BREJO KRAVO PRODAM.
Dankovci 30. M-3403
WARTBURG, letnik 1979, prevoženih 60.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-LK VINOGRAD s počitniško hišico in gozdičkom prodam v Banfiju 87. Informacije: Anton Posedi, Mursko Središče, Vladimira Nazora 15, telefon 042 86-146. M-3404 KRAVO, brejo štiri mesece, staro pet let, prodam. Črenšovci 220. M-3405
kupim
KOLOVRAT KUPIM. F. Štefan, M. Petrovci 15, p. Tišina. M-3363
ZAHVALA
V 57. letu starosti nasje po krajši bolezni za vedno zapustil naš dragi in nepozabni mož in oče
Štefan Horvat
iz Dolge vasi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in darovali cvčtje. Zahvaljujemo še delovnemu kolektivu Opekarne iz Dolge vasiza izrečene besede in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Veronika, sin Janez in ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje 6. julija 1984 tragično preminil naš sodelavec
Stanko Bohorč vodja strežbe v hotelu Lipa
Ohranili ga bomo v lepem spominu!
INTEGRAL GOLFTURIST TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA
ZAHVALA
Nenadoma in brez slovesa nasje mnogo prezgodaj za-pustil naš dragi mož in oče
Stanko Bohorč
iz Petišovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč in tople besede utehe ter vsem tistim, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala vsem njegovim sodelavcem, ki so se tako lepo in s spoštovanjem poslovili od našega Stanka!
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Petišovci, 8. julija 1984
Žalujoči: žena Marija ter sinova Bojan in Marjan
POMIVALNO KORITO, rabljeno, kupim. Naslov v upravi lista. In-410.
PIANINO, star, neuporaben, kupim. Klančnik, Maribor, Plečnikova 8, telefon 062/31-240. M-3430
sobe
MLADA PROFESORICA iz Ljubljane išče sobo ali garsonjero v Murski Soboti za dobo enega leta, z 20. avgustom. Cenjene ponudbe pošljite na naslov v upravi list. M-3431
zaposlitve
GOSTILNA LOrinc, Čentiba, zaposli pridno natakarico, lahko tudi začetnico. Le-262 KUHARICO z nekaj prakse zaposlim v počitniškem domu Zarja na Pohorju. Stanovanje in hrana v domu. Zdenka Lorenčič, Počitniški dom Zarja, telefon (062) 7225. M-3370
razno
FANT, star 31 let, želi spoznati dekle, primerne starosti, za skupno življenje. Ponudbo pošljite na upravo lista pod šifro: ŠTAJEREC. M-3360
FANT, star 30 let, želi spoznati dekle, primernih let. Če si osamljena oddaj svoj naslov v upravi lista pod šifro: DELIVA SI OSAMLJENOST. M-3373
DO MODNI SALON TITOVO VELENJE
OBRAT GRAD
Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge za več
KV ŠIVILJ IN KROJAČIC
Povprečen OD 2T.000 din.
Prijave z dokazili naj kandidatke pošljejo v 8 dneh od objave oglasa kadrovski službi DO Modni Salon Titovo Velenje, Koroška 37 a, 63320 Titovo Velenje,.
Rok obvestila o izbiri je 30 dni.
GOSTILNA HORVAT-LOVE-NJAK, POLANA 40 pri MURSKI SOBOTI, obvešča vse svoje cenjene goste, da bo gostilna
ZAPRTA
od 23. julija do 12. avgusta
Vsem gostom se tudi v prihodnje toplo priporočajo.
VRT oddam v najem. Jezernik, Murska Sobota, Cankarjeva 70. M-3414
GOSTIŠČE GERLEC, M. SOBOTA, obvešča cenjene goste, da bo zaradi letnega dopusta ZAPRTO od 28. julija do 13. avgusta. Po tem datumu se za obisk spet toplo priporočajo! M-3349 24. JULIJA 1984 ob 8. uri bo na sodišču v M. Soboti DRAŽBA STANOVANJSKE HIŠE V RADENCIH, v smeri proti Kapeli, zgrajene do Tretje gradbene faze. Vse informacije dobite na oglasni deski sodišča v M. Soboti. M-3350 DOSMRTNI DOM NUDITA OSTARELA ZAKONCA OSAMLJENI UPOKOJENKI, ki bi prevzela gospodinjstvo v zdravem okolju Dolenjske. Lastnoročno ponudbo pošljite na upravo lista pod „GOSPODINJA” M-OP
AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠTEVAN KOVAČ Murska Sobota proda osebni avtomobil Zastava 101, letnik 1980, na dražbi, ki bo 25. 7. 1984 ob 14. uri na AMD.
STRAN 22
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta
Ivana Herbaja
iz Precetinec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje, pevcem, govornikom za izrečene poslovilne besede in kolektivu Slovina Ljutomerčan TOZD Prevozništvo Ljutomer.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
M. Sobota, Ljutomer, 6. julija 1984
Žalujoči: žena Frančiška, sinova Tone in Slavko ter hčerka Ivanka z družinami —'	—......--	'	.... '	I
V SPOMIN
8.	julija je minilo eno leto, polno žalosti, odkar nas je zapustila dobra žena, mama in stara mama
Ana Sraka
iz Lipovec
Težko je doumeti resnico, da te ni več med nami in te nikoli več ne bo, a v naših srcih še vedno živiš in boš živela, dokler bomo živeli mi.
Hvala vsem, ki seje še spominjate, obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam solnce sreče ti ne vgasne, resnice solnce ne stemni.
(S. G.)
■ V SPOMIN
19. julija mineva šest let, odkarje nehalo biti plemenito in dobro srce dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Gomboca
iz Zenavlja
Še vedno je težko spoznanje, da te ni več med nami, daje ostal naš dom pust in prazen, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok.
Vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, dedka in pradedka
Alojza Kolbla
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali prelepo cvetje ali prispevali v dobrodelne namene ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje.
Posebna hvala č. g. župniku in pevskemu zboru za pogrebni obred.
Žalujoči: hčerki Minka in Babika z družinama
Dolgost življenja našega je kratka. .. (Prešeren)
ZAHVALA
V 75. letu starosti je mirno zatisnila svoje dobre oči draga žena, mama, stara mama in sestra Marija Kuhar
roj. Rehn iz Puconec
Vsem, ki ste nam v težkih urah njenega slovesa stali ob strani: sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivom IMP TOZD Blisk M. Sobota, Tovarne dušika Ruše TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci in VO Ljuban Vodeb iz Maribora, ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje ter kakorkoli pomagali preboleti težko izgubo — iskrena hvala! Posebno zahvalo izrekamo tov. Temlinovi za ganljive poslovilne besede ter g. župniku in pevcem za pogrebni obred.
Žalujoči: mož Ludvik, sinova Geza in Ludvik z družino, hčerka Jolanka z družino iz Kanade, hčerka Šarika z družino iz Gradiške, sestra Irena z družino iz Kupšinec in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame in sestre
Marije Bagari
roj. Ritlop iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, družini Kučan, posebno Anici, ter družini Žerdin za vso pomoč in tolažilne besede.
Zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico v velikem številu pospremili k poslednjemu domu.
Prisrčna hvala osebju Zdravstvenega doma M. Sobota, posebej patronažni sestri Dragici, g župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke in tov. Tiborju Bagariju za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Štefan, hčerka Olga z možem, vnukinji Aleksandra in Dragana, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nasje v 68. letu starosti zapustil, tiho in mirno, kakor je živel, naš predragi mož, oče, stari oče, tast, brat, svatko in svak
Matija Gjergjek
iz Nemčavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, prijateljem in sovaščanom, ki so ga spremljali v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Emilu Einterju za poslovilne besede ob odprtem grobu.
'	Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Kristina, sin Štefan, vnuka Liljana in Pištek, snaha Kristina, bratje Alojz, Janez in Karel, sestra Marija ter družine Celec, Dekleva, Bunderla in Trstenjak
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
i
21 .junija nasje nepričakovano v 71. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama
Katarina Rigač
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč injo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred,jievcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Feriju Drvariču in predstavniku OZD Mura za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI
Končano tvoje je življenje, verovala v lepše si življenje. Bridka bolečina ostala je pri nas, oh. kdaj zacelil jo bo čas.
ZAHVALA
2 julija nasje po krajši bolezni v 73. letu starosti za vedno ' zapustila naša draga žena, mama in stara mama
ZAHVALA
Tiho in mirno nasje v 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče. dedek in pradedek
Frančiška Sovec
iz Stanetinec 34
, .. um-pno zahvaljujemo botrini Kosmajer-Perša. sosedom, posebej Ob tej boleči izgubi se j« -'m sovaščanom, znancem in sorodnikom, ki ste nam v še Moškonovim m Ju nomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter vsem, težkih trenutkih pns oč	mam0 posprernili na njeni zadnji poti
, i nn s Kanele za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Prisrčna hvala g. kaplanu s ^aksu Klemenčiču za poslovilne besede.
^°V°rHvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
- „ j ir uzorka Marija, sin Rudi z ženo Angelo ter vnuki Rudi, Danica in Žalujoči: moz Rudolt, hcerK j Renata
Stefan Sukič
iz Lendave
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, 'nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Julijana, sinova Janez z ženo Vero in Franc z ženo Elizabeto, vnuki Vlasta, Robi, Gabrijela in Renata, pravnuk Vid, sestra Klari z družino in ostalo sorodstvo
VESTNIK, 19. JULIJA 1984
STRAN 23
* besedi in sliki
GASILSKE SLOVESNOSTI
S sobotno vajo gašenja vnetljivih tekočin in prikazom reševanja ljudi iz hotela z odskočno blazino in reševalno lestvijo se je začelo praznovanje 90-letnice Gasilskega društva Moravske Toplice. Komentirana vaja je bila zanimiva tudi za gledalce.
Osrednja slovesnost ob tem visokem jubileju pa je bila v nedeljo. Po povorki gasilcev in soboške godbe na pihala od gasilskega doma do starega dela Moravskih Toplic, kjer je bila proslava, je o razvojni poti gasilskega društva govoril poveljnik Stefan Kuhar. Na slavnosti so govorili tudi predsednik občinske gasilske zveze Murska Sobota Ernest Ori in sekretar občinske konference SZDL Murska Sobota Geza Farkaš. Učenci osnovne šole Bogojina so pripravili kulturni program, 36 zaslužnim gasilcem pa so podelili priznanja. Prikazali so tudi delovanje starih ročnih brizgaln, med katerimi je bila najstarejša iz leta 1894. Gasilsko društvo MoraVske Toplice je sodobno opremljeno in uspešno opravlja svoje poslanstvo na področju požarnega varstva.
r»	■■■ MM MMI MM BMM MB
MDA GORIČKO 84
I Prišli so novi . brigadirji ■
IV soboto se je končala prva izmena republiške mladinske delo- n vne akcije Goričko 84, že v nedeljo pa so jo zamenjali novi briga- I dirji, ki bodo delali na manj razvitem območju soboške občine. I Zaradi nepopolnosti brigad so v brigadirskem naselju v Gornjih " I- Petrovcih vendarle zadovoljni z opravljenim delom. V treh tednih _ prve izmene so namreč mladi iz občin Ljubljana-Center, Idrija, ■ Maribor-Ruše ter brigada otrok naših delavcev na začasnem delu v I tujini z Dunaja obnovili okrog 750 metrov cestnega odseka S Andrejci-Ivanovci, in sicer so izkopali kanale in uredili brežine. V S povprečju pa so slovenski brigadirji presegli delovne, norme za več H kot 20 odstotkov.
I Medtem so že prišli brigadirji druge izmene republiške mladin- ■ ske delovne akcije Goričko 84. V njej so mladi iz občinskih konfe- ■ , renc zveze socialistične mladine Logatec, Tržič, pionirska brigada | štajerske regije, iz Črnomlja in skupina mladincev iz LR Madžar-
Lske, ki bodo na akciji ostali dva tedna.
M. Jerše B
■ MM MM MH MM MM MM
GRADIŠČE, CERKVENJAK
V Moravskih Toplicah so proslavili 90-letnico domačega gasilskega društva.
Foto: F. Maučec
ŠESTDESET LET GD VADARCI
Gasilsko društvo Vadarci je proslavilo 60-letnico delovanja. Društvo sodi med zelo aktivne in čeprav deluje v dokaj težkih razmerah uspešno opravlja svoje poslanstvo. V okviru društva deluje tudi ženska skupina in precej mladih. V zadnjih letih si je društvo dobilo gasilsko vozilo, sedaj pa kupujejo novo motorno brizgalno.
V KUŠTANOVCIH PREVZELI MOTORNO BRIZGALNO
Gasilsko slavje je bilo tudi v Kušanovcih, kjer so prevzeli drugo motorno brizgalno. Kljub mnogim težavam, s katerimi se društvo srečuje, v zadnjih letih posegajo pomembne uspehe. Načrtujejo, da si bodo kupili tudi gasilsko vozilo.
90 LET GD CEZANJEVCI
Gasilsko društvo Cezanjevci je v nedeljo slavilo visok jubilej — 90-letnico obstoja. Slavnost se je pričela popoldne z mimohodom gasilskih enot, ki so sodelovale na slavju, predstavili so tudi zgodovinski razvoj in uspehe tega aktivnega društva. Nekaterim članom pa so podelili visoka republiška in občinska gasilska odlikovanja ter priznanja za dolgoletno delo v gasilskih vrstah.
D. L.
V Radovcih na Goričkem so skrbno zbirali denar za prizidek ob gasilskem domu. Ne samo gasilci, tudi ostali vaščani, ki jih najbolj spodbuja Elek Šeruga, se trudijo, da bi bila obsežnejša dvorana v najkrajšem času pod streho. Ob prispevanem gradbenem materialu so mnogi že krepko prijeli za krampe in lopate. Tale delovni posnetek nam je poslala Greta Juhnov z Grada.
Po kmečko kot nekoč
V Gradišču je v nedeljo popoldne odzvanjala pesem cepcev in mlajšim vsaj nekoliko pričarala, kako so v Slovenskih goricah opravljali to najvažnejše poletno opravilo starejši rodovi. Mlatiča in mlatički, vsi že priletni, pa še nenavadno spretni, so na gumnu urno udrihali po snopih, izpod katerih se je v veselje številnih obiskovalcev stekalo zlato zrnje, ki je ne tako dolgo nazaj pomenilo, da bo za številna lačna usta dovolj hrane. Zatem so slamo sprečesali na ,,fajmoštrih” — baje je tako najboljša za strehe in vezanje- — pridelek pa na koncu še prečistili v ,,bintu”. In ko so utrujeni in dobre volje končali z delom, jim je gospodinja postregla s pravo staro kmečko južino: domačim kruhom, ki so ga namakali v ,,luk” z bučnim oljem, vse pa pridno zalivali s ,,kuk!o”.
Mlatva pa je bila le osrednja prireditev 5. kmečkega praznika, ki so ga pripravili člani upravnega odbora Turističnega društva Gradišče, ogledali pa številni obiskovalci. Okoli 60 tekmovalcev, domačinov in okoličanov, se je pomerilo še v razstavljanju in sestavljanju lojtrnika in v vlečenju vrvi. Že dopoldne pa je pripravila lenarška kmetijska zadruga za
kmete kooperante predavanje o predelavi trave, SIP Šempeter pa demonstracijo rotacijske kosilnice.
V Cerkvenjaku pa je krajanom naznanila 20. praznik budnica. Prava paša za oči je bila parada kmečkih del in običajev, v kateri je-sodelovalo okoli sto krajanov in mehanizacija. ,.Delali” so tudi asfalt in tako znova opozorili vodstvo lenarške občine, da je tod asfaltne prevleke še vse premalo. V
cerkvenjaški osnovni šoli pa so pridne roke kmečkih žena pripravile razstavo domačih jedil, ki jih je kmalu zmanjkalo. Ob krajevnem prazniku so razvili prapor KUD Jože Lacko iz Cerkvenjaka in podelili krajevna priznanja.
Obema prireditvama pa je pozno popoldne ponagajalo vreme in najbolj prizadelo turistično in krajevno blagajno, ki sta upali, da se bosta malce napolnili.
V. Paveo
Starejši pravijo, da so cepci peli: ,,Ded je babi kapo ,,kupo” . . .”
V NEDELJO SLOVESNO IN PRAZNIČNO V VIDMU, NA NEGOVI IN V SP. ŠČAVNICI
V KOKORIČIH KRSTILI NOV GASILSKI AVTO
Kokoriči so majhen zaselek z zelo delavnim gasilskim društvom. To dokazuje tudi nov gasilski avtomobil, ki so ga predali namenu na nedeljski slovesnosti. Kako pomembna je ta nova pridobitev, verjetno ni potrebno posebej poudarjati, saj vsak nov gasilski avtomobil pomeni večjo požarno varnost krajanov in okolišanov. S svojo aktivnostjo pa so si ga člani tega gasilskega društva vsekakor zaslužili.
D. L.
L>a smo tudi pri varstvu okolja mojstri za improvizacijo (in reprize) ponovno dokazujejo Radgončani. Po tem, ko so pred leti zakonsko prepovedali nadaljnje odlaganje odpadkov v Hrastje-Moti, na lokaciji v bližini Mure, jim je letos spet prišla prav. V fotoobjektiv smo ujeli le delček »smetiščne sramote«. (B. Ž.)
GLAS POMURJA 81 V BOGOJINI
Letošnji festival mladih pevcev '— amaterjev ,,Glas Pomurja 84” bo 26. avgusta vaškem domu v Bogojini. Člani osnovne organizacije zveze socialistične mladine v tem kraju soboške občine se že nekaj časa pospešeno pripravljajo na to veliko kulturno zabavno prireditev, kjer pričakujejo udeležbo mladih iz celotne regije. Organizacijski od-
bor vodi Andrej Pucko, Bogojina 10, ki do 1. avgusta sprejema prijave članov OO ZSMS za nastop na tej tradicionalni prireditvi pomurske mladine. Vsak naj bi s sabo prinesel tudi kasete oziroma plošče, po možnosti pa pripravljeni dv.e pesmi; ena od njih mora biti domača.
— še
VIDEM OB ŠČAVNICI .
Spet filmske predstave
Vrsio let so bili pri Vidmu ob Ščavnici brez filmskih predstav, pa ne samo zaradi večje okvare na projektorju, tudi dvorana je bila zanemarjena. Letos pa so z združenimi sredstvi kupili projektor in dvorano temeljito obnovili, zato že več tednov vsako soboto predvajajo filme. Ce je film dober, ie obisk več kot zadovoljiv.
Se fasado bo treba urediti in te naloge ne bodo odlagali.
-js-
Novi kmetijski skladišči, čebelarski prapor, tekmovanje žanjic
Nedelja bo pravi kmečki praznik za troje krajevnih središč v radgonski občini. Najbolj se je veselijo kmetje v Vidmu ob Ščavnici in okolici, kjer bodo ob 9.00 predali namenu dve novi skladišči reprodukcijskega materiala za kmetijstvo. Gre za pomembna objekta na skupni površini tisoč kvadratnih metrov Kmetijske zadruge Gornja Radgona, kjer bo poslej v zalogi in v prodaji dovolj zaščitnih sredstev, umetnih gnojil, rezervnih delov za kmetij-
sko mehanizacijo in ostalega za kmete potrebnega materiala. Ob tej priložnosti bodo po desetih letih pripravili tudi razstavo živine kmetov kooperantov radgonske kmetijske zadruge. Okoli 60 razstavljenih živali bo zaokrožen prikaz živinorejske proizvodnje, od starejših krav do plemenskih živali, privesnic in pitancev.
Dve uri zatem pa bo slavnostno pri negovskem gradu, kjer bo 24 čebelarjev najstarejšega čebelar-
OB GLASBI IN PLESU DO JUTRA NA KOPALIŠČU V RADENCIH
„JANŽEVEC” ZA TASCO ...
Nismo preverjali, če je ,,janževec”, ki ga je Dodo kot darilo rojaku iz Francije namenil njegovi tašči, zares ,,vzdržal” do jutra, toda to so storili mnogi, ki jih je dobra reklama privabila po mnogih letih ponovno na Radensko noč na kopališče v Radencih. Prireditelji, delavci Naravnega zdravilišča, pa so si zadovoljno meli roke, ko so delali obračun nadvse uspele vaeselice. Zbralo se je skoraj tri tisoč zabave, veselja, glasbe, plesa in jedače ter dobre kapljice željnih gostov. Mnogi med njimi so prišli precej od daleč, tudi rojaki iz tujine, med katerimi so izkoristili med bivanjem doma trenutek za zabavo celo tisti iz Avstralije in Kanade. Vsem pa so.dobro ogreli pete narodno-zabavni ansambel Vikija Mužiniča in seveda, predvsem mlajšim, Rendez vous in Marjan Smode, ki so ga okoli polnoči le dočakali, za zabavo malce starejših pa je poskrbel Vladimir Savčič-Čobi. In ko so prikazala svoje čare in nožne spretnosti še dekleta plesne skupine Impulz, je bilo razpoloženje na vrelišču. Za pomiritev paje steklo pijače — kljub poletnim cenam — v hektolitrih. In naj kdo reče, da Pomurci nismo željni zabav!
vp
SREČANJE PARAPLEGIKOV
Srečanje paraplegikov Pomurja in Celja, ki je bilo v soboto pri brodu v Krogu, se je udeležilo okrog 30 paraplegikov in še toliko njihovih spremljevalcev. Potekalo je sicer v znamenju športnega tekmovanja z zračno puško, vendar pa nismo mogli tudi mimo težav, s katerimi se srečujejo. Znova so opozorili, da številni javni objekti še vedno niso dostopni ljudem na vozičkih, zato si bo njihovo društvo še naprej prizadevalo za ureditev pomanjkljivosti. Paraplegiki, ki jih je tudi v Pomurju vse več, so se med seboj spoznali in navezali prijateljske stike. Izkušnja marsikaterega od njib, še zlast* pa tistih, ki so že dolgo priklenjeni na voziček, bo spodbuda za mlajše bolnike.	z
Vrstni red tekmovanja z zračno puško je takle: ŽENSKE — Marija Buček, Marija Magdič in Marta Janežič; MOŠKI — Evgen Baranja^ Zoltan Kerec in Jože Magdič.
skega društva v občini (ustanovljeno leta 1912) Videm-Negova razvilo prapor. Na proslavi bo pester kulturni program, podelili pa bodo tudi priznanja in odlikovanja članom društva, vnetim in dolgoletnim čebelarjem.
Zgodaj popoldne pa se bodo žanjice pomerile v Spodnji Ščavnici. Kot nekoč bo zapela pesem srpov na tekmovanju, ki ga tudi tokrat pripravlja aktiv kmečkih žena in deklet pri KZ Gornja Radgona.
Z uprave za notranje zadeve v Murski Soboti
9.	julija ob 11.45 se je peljala voznica osebnega avtomobila Marija Kodila iz Martjanec po lokalni cesti proti Noršincem. Na ravnem delu ceste je opazila pred seboj vozečega kolesarja Karla Pintariča iz Noršinec. Ko ga je začela prehitevati, je ta nenadoma, ne da bi nakazal smer, zavil na levo stran cestišča. Voznica ga je zadela tako, da je padel na pokrov motorja, od tam pa v obcestni jarek, kjer je obležal. Odpeljali so ga v soboško bolnišnico, kjer je kasneje umrl.
V sredo, 11. julija, seje zgodila prometna nesreča na cesti med Tišino in M. Soboto. Ko se je pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Zelko iz Moščanec iz naselja Tropovci do stranske ceste, ki pelje v Gradišče, mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Evgen Šiplič iz Tropovec. Le-ta je hotel zaviti na stransko cesto, zato sta vozili trčili. Lažje sta se poškodovala oba voznika in sopotnik Viktor Kuhar iz Gradišča. Vse so prepeljali v soboško bolnišnico. Škode rja vozilih je za 200.000 dinarjev.
12.	julija ob 21.20 se je peljal voznik osebnega avtomobila Franc Klemenčič iz Stogovec proti Vratji vasi. V Podgorju ga je začelo zanašati po cestišču, zdrknil je v levi obcestni jarek in vozilo se je prevrnilo. Pri tem so se poškodovali voznik in sopotnika Karel Ferčec ter K. K. iz Stogovec. Vse tri so odpeljali v soboško bolnišnico. Materialna škoda znaša 100.000 dinarjev.
14.	julija je voznik tovornega avtomobila Franc Šemrl peljal cisterno z 6000 litri mleka s Cankove proti Fikšincem. Zunaj naselja Gerlinci je na ravnem delu ceste opazil tovorni avtomobil. Hotel je zmanjšati hitrost, pri tem pa ga je zaneslo na bankino, ki se je vdrla. Cisterna se je obrnila na bok in iz nje je izteklo 4000 litrov mleka. Skupna škoda znaša 20.000 dinarjev.
12.	julija se je peljal voznik motornega kolesa Jože Vučak iz Bodonec brez vozniškega dovoljenja po regionalni cesti iz M. Sobote proti Cernelav-cem. Pri veterinarski postaji je dohitel kolesarja H. V. iz Cernelavec. Vučak je zaradi neprimerne hitrosti in tesnega prehitevanja kolesarja zadel in ga zbil po cesti. Pri tem je tudi sam padel. Lažje sta se poškodovala Vučak in njegov sopotnik Branko Fujs iz Beznovec, težje pa kolesar, ki so ga prepeljali v soboško bolnišnico.
15.	julija se je peljala voznica osebnega avtomobila Dragica Lang iz Pertoče po vasi Motovilci. S stranske se je pripeljal Viktor Vogrinčič iz Krašč z neregistriranim motornim kolesom in brez vozniškega dovoljenja. Vogrinčič je izsiljeval prednost, zato sta trčila. V nesreči so se telesno poškodovali oba voznika in sopotnik Janez Inašič iz Dolnjih Slaveč. Vse tri so prepeljali v soboško bolnišnico. Materialna škoda znaša 260.000 dinarjev.
V nedeljo, 15. julija, med 18. in 18.30 je v akumulacijskem jezeru v Gajševcih utonil Avgust Kosi iz Godemarec. Kosi je poskušal med neurjem pomagati prijateljici v čolnu, ker ga ni mogla obvladati. Ker ni bil preveč izkušen plaviec, j? izginil v valovih.
S. OE.