1

obertnijske
ishajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto popoštiifl., fcicer 3 fl. ; za pol leta Z fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr
Ljubljani v saboto 12. decembra 1857
Tiči na polji in
gojzdih

Od leta do leta ee pritožujejo poljski ia gojzdni gospodarji, da jim merčesi in veliko drugih žival poškodujejo
tudi v „Novicah" je bilo že več enakih sostavkov so priporočevali koristnih tičev ne moriti.

kteri
To je tako važno, da se ne morem zderžati, da bi
■p	paw ■
sadeže: ravno tako se tudi pritožujejo

da sredstva
?
ktere
nekterih ticjih plemen ne omenil sebno vredni.
9
ki
so prizanasanja po
so bile priporočevane zoper te skodljivce, se aii prav slabo obnasajo ali pa niso celó za nobeno rabo.
Na vad
postoj
ali
ko lič (Thurmfalk
i
falco
lz tega se vidi, da nimamo do zdaj še pravih po- izrečeno veliko
tinunculus) je poleti polju v veliko korist. Ona potrebi ne
močkov, s kterimi bi mogli zatreti merčese, kteri našemu b
b

m k
• *
razun miš pobera tudi keb
k
itd
Pozimi se preživi, če nič
polju in gojzdom toliko škode prizadenejo.
druzega ne dobi, tudi od malih tičkov
9
takrat, kadar
Sredstva, ki so se že pred 100 leti rabile in priporo- jo hud glad primora, golobe napada
cevale zoper gosence
se niso nikdar tako dobro obnesle
(Konec
9
da
se bili merčesi saj nekoliko
zmanjsali; v
poznejih
Kako se dá novo zidovje stanic suho napraviti.
Nove stanovanja delà kamnje, lesnina in omet tako
Pa
da grabni brani jo škodljivim merčesom le takrat tudi po doigem prezračevanji postanejo stanovališča iznova
časih so ravno tako malo opravile v uekterih krajih osnovane komisije, ker jim ni bilo mar pozvediti življenje merčesov,
kteri gojzdom veliko škodo prizadevajo. Skušnje so doka- dolgo vlažne, dokler ni to vse samo popoinoma suho.
zale,
naprej riti in razprostirati se, kadar je va-nje voda na- mokre, kadar Ijudje v njih stanovati začnó, ker je zrak, v
kterem živé, pljučam težek in nevařen. Po apnu dišimočno,
překope, ce
le
peljana. ker gosence pregazijo tudi globoko
niso z vodo napolnjeni. Svinje v gojzd goniti, se je tudi	okna so rosne, leseno orodje se napnč in iz zapertih omar
malokdaj dobro obneslo, ker le požrešniše segajo po za-	smerdi po trohnobi. To pride iz tega: Ljudje oddajajo,
sledenih mešičkih, červih in gosencah, ktere jim pa tudi	ko sopejo, ogeioo kislino iz pljuč; ta preganja po kemijsko
včasih
s
m *
svojimi
kocinami marsiktero bolečino
ia
se
zvezauo vodo iz apna v stenah, ktera se kot vodeni blap
celó smert naklonijo. Le takrat bi bilo svetovati, svinje na	z zrakom zediuuje in zoperni duh po apnu delà, kteri v
poije spustiti, kadar so se na njem miš i hudo zaplodile,	novem zidanji več časa ostane. Dostikrat je še le po dol-da bi jih nekoliko pregnale.
ojih zapredovauja v mešičke in ponoćne metulje po drevésih	veškemu zdravju tako škodljiva.
Dorasene gosence ob casu gem času mogoče v okom priti ti soparici, ktera je čio
Zavoljo tega
bo gotovo
iskati in pokončevati je tudi težavno; pervič bi to veliko rok všeč vsakemu, kteri novo pohišje sozida in bi rad kmali
potřebovalo,
drugič pa veliko stroškov prizadjalo.
vžival dobiček, da mu naznanimo zoper to nadlogo po
Najpristojniše bi bilo, ako bi se na tor i v njenih moček, ki urno in gotovo pomaga. Ta pomoček pa je, da opravilih in delih nobene ovire ne stavile. Kar ona stori, se ogelna kislioa, ktera, kakor smo gori slišali, vlažnost je vselej najbolje storjeno. Komu ni znano, da Friderik ali mokroto iz apna izganja, napravi v pohištvih, preden
Veliki, prajsovski
kralj, jo zapovedal popoinoma pokončati pridejo še ljudje va-nje prebivat.
vrabce
9
da
mu ne pozobali cesenj, ki jih je med vsem
Zavoljo tega je treba postaviti navadne žerjavice,
sadjem najraji jedel, in da je odločil za vsako vrabčevo kakor jo z ogujišča ali iz peči vzamemo, v take stanice
9
glavo 6 vinarjev plače. Kaj je bil pa následek omenjene ktere se morajo potem, kar je moč dobro zadelati in zapovedi? — Vladařstvo je v dveh letih tavžent in tavžent zap ret i, da včs ogeljni sopuh v njih ostane. Gledati je
tolarjev za vrabčeve glave izdalo, in med tem so se go
potem

kdaj zerjavica po ga s ne. Takrat je zrak v stanici
seoce in drugi škodljivi merčesi po celem Prajsovskem tako precej ob svoj kislec, kterega mesto prevzame ogelna kis-zaredili, da so vesvoljno sadno drevje obžerli. Kralj to lina, ki se izcimi iz oglja, ktero je zgorelo. Ogelna kislina
šine v omet zidovja; zavoljo tega je zrak v sobi vlažen. Ko je oglje zgorelo, je duri stanice odpreti in eno uro
viditi, prekliče zapoved svojo, ukaže celó vrabce iz ptujih dežel prinesti in jih ojstro prepové pokončevati.
Ravno tako je tudi sedaj pri nas; tudi mi slisimo	odperte pustiti, pa Bog varuj v stanico takrat iti,
od več strani, da gosence in kebri pokončujejo gojzde,	da si te strupena soparica na pljuča ne vleže. Tadi okna
drugi merčesi pa polje unicujejo, in vendar le se vedno	odpri potem, da sapa dobro skoz nje potegne. Tako je
bolj tiči lové, streljajo in pokončujejo! Spoštovanje,	treba večkrat storiti in stanice so v enem tednu po-
xi ga Egipćani plevici, Turki v južni Azii pa belemu mer-	polnoma suhe, ker tudi gorkota žerjavice pomaga stene
hojedcu skazujejo, je gola hvaležnost za dobrote
9
ki jim
sušiti. Potem smejo Ijudje v stanici prebivati.
6 funtov
jih omenjeni tiči na polji in sadji skazujejo. Drugi narodi	oglja dá 22 funtov ogelne kisline in potřebuje za to kakih
varjejo in ne pokončujejo sov, ker jim vseskozi po polji	1500 kubičnih čevljev zraka. 22 funtov ogelne kisline raz-
misi trebijo, da jim ga ne poskodvajo, kakor je bilo letos	kroja 37 funtov ugašenega apna in ga premení v ogelno-
od več krajev v našem cesarstvu slišati.	kislo apno. Komaj polovica tega apna je pa dosti za omet
Od koristi tičev na polji in v gojzdih, in kako treba	stanice srednje velikosti. Ce tedaj sožgeš dva- ali trikrat
je jim prizanašati, so naravoslovci, poljski in gojzdni go-	toliko oglja, boš apnu vso vlago vzel, iu da je stanica
spodarji že veliko veliko govorili, pa žalibog! vse zastonj.	za prebivanje pripravna, ni treba nič druzega več, kakor
Tschudi, Bald am, Brehm, Gloger, Bouché, Vod-	da jo sapa še nekaj dní prepihuje.
czyski i. t. d., so v svojih spisih živo priporočevali pe-valic in drugih koristnih tičev ne preganjati in pokončevati
(Po
»
Deutsche Gewerbsztg.
u
394
Zgodovinske drobtinice
Usiiiiljena Slovenka.

Leta 563 po Kristusovem rojstva so od Majotide ia
Ponta na Dunaj privihrali divji Obiri.*) Tara so si napravili devet velikih taborov, ktere so obdali z pregradami in prekopi. Dvesto petdeset let so sedaj silni Obiri nadle-govali sosedoje dežele. Strah je objel vsakega, kteri je le ime Obira cal. Bili pa so Obiri velike rasti, zato je
V
ime skoro obveljalo za poznamlovanje velikana. Se dandanašnji se silna gora na Koroškem veli O b i r. Posebno so dosti od Obirov imeli terpeti eosednji Slovenci.
časti imel mogočni cesar Karl s priimkom Veliki, strah in premagavec Slovencov.
Pisal je med mnogimi dragimi: „Zgodbo Longobardov-in v 38. odseka četerte koige sam popisuje od mene tukaj priobčeno povestico.
Umerl je 13. aprila 787 v kloštru monte Kasinskem» kterega slaven ud je slednjič bil.
V svoji fcnigi omenuje večkrat Slovencov, med drugimi tudi s hvaležnim oercom, da je usmiljena gostoijubna Slovenka njegovomu preddedu rešila življenje. Slava slavni ženi slovenski !
Davorin Terstenjak.
Obiri pa niso bili samo velike rasti in pogumni
>
am
pak tudi neusmiljeni in grozovitni. Ako se je hotel Obir kamo peljati, ni napregel konja ali bika, ampak tri, četiri ali pet slovenskih žen. Te sirotice so mogle kola vleči.
Leta 570 — 590 so Obiri začenjali pobojevati Longo-
Pisma
Siovencih in Slovenkah

II.
Preljubi moj
; ?
barde. Longobardi eo leta 568 iz Panonije odsli v Italijo.
Hudo so razsajali trinogi med Longobardi, in marsikteri 8nažnost in čistost. Od dereče Drave, ako "začneš
junak je bil vjet, in v ssžaost gnan obirsko. V oni dôbi je bila med mnogimi dragimi vjetimi tudi petorica mladih dečkov iz plemenite rodbine Leupihiečanov. Dolgo let so ti mladi Longobardi nevoljo sužtva mogli preterpeti, in ko eo v možko dobo stopili 9 je samo enemu ereča poslužila, da je eužtvu ušel. Bilo mu je ime Leupihie.
Zapomnil ei je ko mlad človek, da v Italii njegov rod elobodno in elavno živi. K njemu priti je bila tedaj mladenča veakdanja vroča želja in goreča molitev.
Kadar je po neskončnih štepah panonskih opravljal opravila sužanstva, in ni drugega vidil, kakor nad seboj
Nemški potopisci eo večkrat že grajali nesnažnost Slovencov. Jaz Te hočem danes peljati v kraj, kjer stolujete
pri
Ptuj i prek do Mure, najdeš gričast in goričast svet.
Grici eo večidel pokriti s sladkimi tersmi. Vmes tudi na-hajaš zelene gaje in rodovitne dolinice. Celi kraj se res po pravici veli „slovenski raj
u
Ljudi mu tudi pravijo: mali
S ta jer. Prebivavci se
velijo
Pešničarji in Savni
čarji, po rckah, ktere tečete skoz ta kraj.
Poleti jih vidiš oblečene v bele platnene berguše. čez nje visi snažna srakica ali robaća. Berguše, besedo v nemški jezik prestaviš: „Schenkelkleid", pomenijo
w
m ako
oblačila „okoli beder.a
milo nebo: tedaj je mislil na rajske verte evoje domovine in kadar je zagledal divje tabore obirskega Kagana,
»
mu
daj
Današnje stoletje je stoletje jezikoslovstva ; privoli te

ker vse jezikosluje, tudi
meni to veselje.
z vso močjo pred dušo etopijo krasne veličanske palače bruoch. lumbare
longobardskega kralja.
V nemškem jeziku, to je, etaro-visoko-nemškera, pomeni
*
Nekega dné mu obveljá, ee skriti v bližnji gošći in svojemu gospodarju uiti. Vzel je lok in tul in malo živeža ; noč in dan gazi po gostih dobravah nevedši kodi in kamo.
femoralia , v anglosaksonskem: brôk. Stari Vlahi so to oblačilo imenovali: Craccae. Brouch, brôk, toraj pomeni bedro, Medjimurci še pravijo ber^e,
toraj obče blago indoger-
in mislijo na bedra; beseda je manskih jezikov, kakor mediški kan ti i s
m
slovenski
---o---r o---------------------- -----—------ lil a lin im li ježinu v « rvarvui lucuioni rvuutiio, 111 diu y vuobi
Kar sreča volka, in glej! divja žival mu služi za kontušek, in berguše, bergeše so ravno tako dobro
voditelja in spremljevavca.
Več dni sta hodila naša potnika po logih in gorah; sedaj Leupihisu zmanjka kruha. S praznim želodeom potuje
, ali ker glad ga prosili, napne lok in hoče volka
slovenske, kakor braccae vlaške.
^	—	—	_ V.	^	«# «
Kaj
pa
pomeni
dalje,
ustreliti, da ee z njegovim meeom preredi.
Ali volk se umakne strelu in zgine pred očmi Leupi
hisovimi. Leupihis sedaj ne vé, kam bi se obernil;
glad
mu vzame slednjo moč in ga skruši na zemljo. Opešan včs zaspi, in glej! v eanji vidi možá, kteri mu reče: „Vetani spajač! in potuj proti oni etrani, proti kteri eo tvoje noge
obernjene, ker
tam je Italija, kamor priti želiš."
srakica? Pojdi od Savnice do ekotskih plani n, dalje v zemljo, kjer narboljši lešuiiki rastejo, v staro Skaudinavijo. Tam bodeš najšel: sarch, sekr, toga, tunika, indusium. Dalje obiei se stare severne Friese in Este, tam ti bojo povedali, daserk, sark pomeni Hemd, robačo (srajeo). Ker stari Šavničarji in Tešoičarji gotovo niso nagi hodili, ali pa v Skaudinavijo in na Škotske planine po erakice; je tedaj ta beseda eopet obče blago indogermanskih narodov
bi Šavničarji in Pesničarji bili potomki
dokazuje, da
Hitro vstane Lenpihis, potuje proti oni strani in pride do krajev, v kterih so ljudi stanovali.
Ziveli pa eo v teh krajih Slovenci. Starovićna ženka zagleda našega potnika, ia hitro zapazi, da je begun in
po
in ne
V	V	y
S koto v in Skandinavcov, kakor halužki kontusek ne terjuje, da bi Halužani bili potomki mediških Sarmatov.
Vendar Tebi ni mar za takošae učene reči; Ti se rad
v
smejas, zato Te nečem z etimologiami nadlegovati.
Smejaj ee tedaj! Šavničarji imajo prekratke robače
da je lakoten. Usmili se ga, skrije ga v svojem hramu, Pesničarji pa predolge srakice. „Medium tenuere beatitf daja mu na skrivnem pomalém hrane,
j
da
naglo nasiten in glej ! ravno prave dolgosti jih nosijo dravski Poljanci. To svojega življenja ne zgubil. Ko je popolnoma moč zadobil B0 ©dini Slovenci na Štajerskem, kteri še nosijo narodno in že bil přikladen za daljno potovanje, mu je dala živeža
na pot in pokazala mu pot na Italijansko.
*
V malo dneh pride v Italijo
, in najde hram, v kterem
obleko, akoravno tudi med njimi že najdeš kozje repce kterim so „pantalunecć ljubše, kakor poštene berguše. Takšni
kozji repci" pa tudi radi sadokajo. Jeli si že čul kadaj slovensko besedo sadokati? Gotovo ne. Vendar jo poznajo
5)
je bil rojen. Bil pa je hram že vès s ternjem zaraščen.
Poseká ga in na visokem jesenu obesi svoj tul. Prijatli eo slovenski Šavničarji. „Krava eadoka", „konj pa rita. mu pomagali hram popraviti. Vzel ei jo potem pridno ženko,
in je rodil Arihiea, Ari h is pa Varnefrita, Var ne-
CC
ves
frit pa z svojo ženo Teudelindo Pavla, kteri je pozneje dobil ime Diákon, leta 730 v današnjem Či vida tu.
Pavla Diakona pozná veak izobražen človek.
Bil je
Sedas
kaj sadokati pomeni. Ti sa do kaci grejo včasih v bližnje mesta, in tam rudeče in žolte krogle potakajo po zelenih mizah, domá pa ee jočejo jaslice in korita. Da bi jih odneeel černi mavl Pa že epet nova beseda? Kaj je mav? Ma v je po ná
eden narucenejših mož oemega stoletja, kterega je v veliki rodnih poveetih ne keršena duša, ktera se v černega tica
spremení. Rusini poznajo hade dahe mavke. Lehko je E	sorodaa z nemškim M owe.
Obiri
Avari.
395
Ali
obljubil sem (i od snažnosti Šavničarjev
brez kemije. Kdo, kje in kako bo iz te brozge jesih délai
""	~ ~ V ^------------------^ V. ,	}	W.V-« "^'»'JV	"Jw ,u	MV f« IV	JOOIU UVlUlj
Pesničarjev pisati, kamor meje pa bes odnesel? No, čakaj Bog sam vé; al to mi ne gré v glavo, da se je moglo
sprideno vino cele dve leti do zadnjega spridevati, preden
malo!
Po višinah goriskega sveta med Maro in Dravo stoji	se smé prodati! — Še eno imam. V peci nekega hlapooa
hram na hrama, koca na koci. Cez celi svet vladajo v je-	(lokomotiva) je imel kurjavec cév popravljati, ktera je vodo
eeni glasni klopotci. Vsaki ima drug glas, eden kostanjev,	pusala. V tem je prišlo mnogo ljudi, mašino ogledovat in
drug bukov. Nad klopotci pa se smeja modro nebo in pod	premišljevat, od kod in kako pride neznana moć, ki tako
klopotci zelene trate. Pod modrim nebom lecejo pisane	silno hitro vozove po železnici góni. Kar naenkrat pokuka
srake in požrešni vrabci, kteri «e ne bojijo klopotcov; na	kurjavec vès ćern iz peči. Ga viditi, ostermé vsí in peté
zelenih tratah pa skače vesela credica, oče plemcnitaš na
poberó
kar
so
naj hitreje mogli, in še zdaj se ne dá
sredi, io babica jalovica nar bolj zadej. Za njimi pa kobaca nihce preveriti, da ní bil žiri
hudič sam, ki je pokukal
mali ceh, kakor Pesničarji pastirja imenujejo, piskajočega v kurjavec javorovo žveglico ali vorglice glasne, ktere imajo cévi iz
y
ampak
člověk!
Te dní bodo imeli naši lovci dobre
dní; sli bodo nad medvede in volkové. Da bodo marsiktero
terstja. Žale deklinice popevajo mične pesmice, ktere med koemato uganili, je gotovo in tudi jez Vam jo bom brez narodom se rodijo., čeravno ne veš iz kterega koša. Pesniki odioga poslal. — Še druga. Dokler so po naši veliki cesti se ne podpisujejo, kakor naši jahači pegazovi, in nihče blago vozili, dostikrat zavoljo vozov nismo mogli ne naprej ne nazaj. Zdaj ni več toliko vožnje, zato so pa cesto
ne vé zložitelja pesmi in napeva
Pesmi so včasih prav satiriške (zabavljive). Letos sem nasuli tako na debelo in široko, kakor da naj bi ter
eno takšno čul od male deklinice regetati:
Burdežev mlin se v en kraj derži Ker se mu že dolgo grom preti Halek ide dol po vrateh,
pela do sodnega dne. Ali seje morda to storilo, da bi ce
y
starji ne pozabili kladvo nad cestnim kamnjem sukati
i
ali
y
pa zato, da bodo kolarji s popravljanjem naših vozov več
tudi, zastran letošnjih
si zaslužili?
Namenil sem
se
Na ramah nese debeli peh; Ce ne bo mlel, pa bode phal
y
Da le bo babam rajtengo dal. Pamanek mali se je šegaril čez nekakošnega mlinarja v soseski; al kdo je pesmico složil, nisem mogel zvediti.
Druge so prav zaljubljene, in poltenost je skrita pod
lepo sliko, na primer:
Cel'ce so zletele Bariki na krilo, Kdor je bo ogrebal? Juri Motovilo.
postojnskih prest kaj pisati; poslal Vam jih bom raji pred pokusiti, da bi kdo po prezgodnji hvali skomioe ne dobil. Mačka v canji prodajati ni dobro.
Novičar iz raznih krajev

Slavno ministerstvo notranjih zadev je ustanovilo
y
da
y
Koliko še pesniškega zaklada ticí v narodu! Da bi iz tega slovenski pesniki jemali, z veliko večim vspehom bi se obdelovalo polje slovenskega pesništva, kakor pa da
posnemajo nemške
ce kdo deset let v kakem kraji prebiva i a ima dostojno narejene pôselske bukvice, mu še to ne dá pravice, k tisti soseski pristajati, ker imajo poselske bukvice le veljavnost domovince ali domovinskega lista, in veljá
pravilo, da
za
voljo veljavnega potnega ali domovinskega lista desetletno
Omenjeno si.
in francozke „Weltschmerzlere" ali pesniške razsajavce, kterim na svetu nič ni po volji.
pa
y
Posebno se tukajšni svet smé imenovati domovina
slovenskih pesem. Tudi v napevih vlada bister skok
5
ne pa
leni vlak Pohorcov. Včs svet je tukaj pesnišk in pesmice poslaša: zelena lipa pesmice čbelic, sladko tersovje pesmice širičkov, gosto germovje pesmice slavičev; tako tudi prebivavei teh krajev so pesniške nature; v govoru se versti slika na sliko, in celó hod njihov je ritmišk.
Vendar, da zavidnosti ne izbudim drugih Slovencov posebno kranjskih, ker že v starih pismih najdem: „Die Krainer und Steyrer sollen haben ain več danes hvaliti. Tak ali srečno!
prebivanje še ne utemeljuje pristojnosti, ministerstvo je z razpisom od 7. oktobra t. 1. razglasilo
kako je ljudi pokopovati, kteri sami sebe umoré. — Ko je znana nesreća mogunško mesto zadela, je bila komisija odbrana, storjeno škodo prevdariti. Po pozvedbah te komisije je cele škode 1 milij. gl. Škoda zvezne terdnjave ni urajtana. — Tudi francozka armada bo obširneje zmanjšana, ker bo šesti škadron vsih konjiških regimentov
Cas" piše iz Pariza: Ko
r>
y
Verstand", jih nočem
Tvoj Vitomar.
razpušen, razun regimentov garde, je pred dvemi leti slavni poljski pésnikMickie vi č umerl, so začeli za njegove sirote dnarjev naberati, kterih se je 140 tavžent fronkov nabralo. Zdaj je naberanje končano in razdelili bodo dnarje med otroke rajnega tako, da bo vsaka
dveh
hčeri 37,500 frankov dobila
prejel 18,750 frankov.
Novičar iz avstrijanskih krajev

Iz Postojite 1. dec.
, vsak stirih sinov bo pa
Davk od psov v Parizu je dal v letu 1857 tristo tavžent frankov (frank po 24 kr.) Ta davk je zmanjšal število psov v Parizu in okolici za 11 tavžent. — Iz Moldove in Valahije zvemo po
m.
Ze dolgo niste nič časnikarjih, da je francozka vlada nasvetovala turski
V	. «	_ M -	m	m m m m	m
y
8M0H HHHVHHHI ■■■■^B■■■■■■■■■■■ WĚĚĚĚKtltĚ ■ ■ di-
dobili iz našega kraja ; nate tukaj pešico novic ! Že leta vana razpustiti. Nekaj resnice mora v tem biti, ker naj-1855 je bilo v Postojni 12 sodov vipavskega vina zapeča- novejše poročila po telegrafu naznanjajo, da so se zadevne
ker vino ni samo že zavrelo, temuč se tudi že v vlade zastran podonavskih knežij zedinile. Pred še se je
y
gojijenje preverglo. To je dalo pravdo zavoljo plačila. Do francozki poslanec v Carigradu z Rešid pašem sprijaznil, novembra 1857, — cele dve leti! — je ležalo zapečateno kar so tudi poslanci posneii, ki so bili na njegovi strani.
Kitajski cesar tirja od Rusov več dežel nazaj, ktere
vino v plesnjivem pokoji v hramu, kamor včs čas nihče ni
stopil.
Mesca novembra je bila dražba za vino. Preséže so ti posedli. Nesejo mu jih že Rusi na barkah, ktere se
mojo moc, popisati le,
kakošna je bila zamašena posoda bodo z angležkimi in franeozkimi zedinile
o gorje Ki
po dvelétnem počivanji v tamni ječi. Učeui
bili

taj com.
Iz Lizabona naznanja nek francozk casnik
tovo z novimi plemeni plesnobe in gób kemijo obogatili ;	(20. nov.) : Bolezen je še vedno huha, kakor je bila. Za-
tako je bila posoda poraščena. Tù in tam je molí! kak	voljo nje je sčasoma vse občenje potihnilo in nehala kup-
razpočen obroč izmed sodov. Vseje cvetelo in barve spre-	čija; zato ni bilo stiske v dnarjih tako zlo čutiti, kakor
minjalo; zdaj je přišel čas dražbe, in po 3 kr. se je točil	drugod. 7. dan novembra je bil odločen za deržavni zbor,
bokal
kakor se je reklo
za jesih! Vidite, da je mo- pa tako malo zbornikov se je sošlo, da so ga mogli odio
goče tudi iz tacega vina jesih delati, ktero je prestopilo žiti do 7. decembra. Od malega Smarna do 17. novembra
ze zavrelico! Tako daleč smo jo dognali v Postojni
?
tudi
je mačuh 10556 ljudi přijel, kterih je umerlo 3550.
Ste-
396
vilo merlicev je ostalo po dnevih precej eoako, samo v tem	zaušnici zabavljavcu — Iz doljnih posávskih krajev je razloček, da razsaja zdaj bolezen po celem mesta, ko	pišejo, da je poslednji dež veliko pripomogel, da žito loje imela pred le v enem delà mesta svoje gnjezdo. — Ni	žeje prihaja. Nasproti pa je brati, da je vožnja po Donavi dolgo, kar sta se bila dva za zanšnice na Nemškem,	od dné do dné tesneja. kjer se sicer radi bodejo aii streljajo; dosti ste bile dve -
za
za prihodnje leto 1858.
99
loiic"
Ker v prihodnjem letu nastopijo „Novice" že šestnajsti tečaj , so častitim svojim bravcom v vsem tako dobro znane, da pri vabilu na novo narocbo le toliko rečemo, da kakor dosihmal hočejo
tudi v prihodnje biti središče slovsťvenega življenja slovenskega naroda, poduène na mnogo straní in kratkočasne tudi, verh tega pa pošiljati novičarja po vsem sveta in po njem pridno
mislijo donašati bravcom svojim novosti vsake baže.
Obsežek in jezik „Novic" ostaneta tedaj pri starem tudi v novem letu, in s krepko pripomočjo
najslavniših pisateljev slovenskih, ktere prosimo ob enem za prihodnje rodoljubno podpiranje „Novic"

da bi ravno po starih vodilih svojim bravcom vedno mlade ostale.
Le v eni sami reći se bojo premenile zavoljo davka, kteri bo zadel tudi nas list, in ta prememba bo, da to, kar so prinesle dosihmal dvakrat v tedna, bojo prihodnjič prinesle na en krat. Dosihmal je namreč izhajalo vsako sredo in saboto pol pôle, v novem letu bode vsako sredo izhajala cela pola. Izvolili pa smo po dolgem prevdarjanji in po nasvetu mnogih prijatlov to pre
membo zato, da prevec ne podražimo „Novic" in jih ne ođtegnemo takim naročnikom, ktere bi težko
stalo skor dva goldinarja vec placevati za-nje, ako bi izhajale kakor dozdaj dvakrat v tednu.
Da pa tudi pri enkratnem izhajanji „Novic" vsaki teden (pri kterem, memogredé rečemo bojo bravci se na gotovem dobičku, ker bojo vprihodnje vsaki teden kakih 30 verst berila veë dobi vali zavoljo le enega samega nadpisa na čelu „Novic" vsaki teden) ne bode naročnikov zadel vès
davek štempeljna, kteri za vsaki list znasa 1 krajcar, tedaj za celo leto 52 ali 53 kr., bo tudi založnik en del tega štempeljna prevzel, in tako prihodnje „Novice" ne bojo celo leto za več dražje kakor za 40 kr., za pol leta 20, za četert leta 10 kr. Nad temi krajcarji se gotovo noben naročnik
ne bode spodtikal, ker bo za-nje več berila dobival in ker nam druga pot ne kaže, ako nočem o, da
5
se „Novice", kakor smo že rekli, skerčijo v versto tistih časnikov, kteri izhajajo le enkrat ali dva
krat vsaki mesec.
Ker bo vprihodnje izhajala cela póla na enkrat, bomo razverstovali sostavke vselej tako da cela zadnja in predzadnja stran bote obsegale politične novice in sicer uredjane po raznih deželah, in tako bode bravcom priljubljeni „novičar" zlo zlo raztegnjen. Zavolj obilnišega prostora na enkrat ne bo treba dolgih sostavkov na preveč kosov (nadaljevanj) tergati, ampak
na enkrat več prinesti ; po tem takem se bojo tudi dolgi sostavki vprihodnje lože jemali in pred končevali.
Obljube zavolj doklade obène povestnice, ktera se „Novicam" brez plačila dodaja, nismo
mogli letos popolnoma spolniti5 bomo pa letos skusili kolikor bo moč, ker přeslavní g. prošt Verne,
kteri so po rajnem Vertovcu iz samega rodoljubja blagovolili spisovati občno povestnico, so nam te dni pisali, da jim dozdaj ni bilo še mogoče svoje obljube doveršiti, da pa hočejo biti mož beseda in da bojo napredovali povestnico, kolikor bojo najberže mogli. Oznanili so nam pri ti priliki tudi, da
so doveršili obširen popis svojega letošnjega potovanja v jatrove dežele in da jih je volja
ga „Novicam" izročiti. Oj vesela novica za novo leto !
ln tako sklenemo vabilo na novo narocbo Novic.
Izhajale bojo po celi poli vsako sredo in bojo veljale z „Oglasnikom" in drugimi dokladami
vred, ako se v Ljubljani v tiskarnici prejemajo, za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta
gold. 50 kr., za ëetert leta 55 kr. 5 pošiljane po pošti kamor koli 4 gold. 40 kr. za celo
leto, za pol leta 2 gold. 20 kr., za četert leta 1 gold. 10 kr.
Naročnina se pošilja v frankiranih pismih v tiskarnico Blaznikovo v Ljubljano (na Breg Nr. 190); nefrankirane pisma se ne morejo jemati.
Pisanje naročil pa častitim naročnikom polajšati, jim bomo koj pervo pot podali naročilno pismo,

v ktero se dnar zavit v Ljubljano pošilja.
Prosimo pa prav lepo vse stare in nove naročnike, naj se naročé berž ko morejo in gotovo še ta mesec, ker zavolj štempeljna, s kterim mora novični papir ze pred natisoni
previđen biti, se ne bo méglo več natisov napraviti kakor le toliko, kolikor se bode
oglasilo naročnikov; za tega voljo bi tedaj naročnike, ki bi se oglasili se le v novem letu, ne
mogli postreči z vsemi listi, kar bi neljubo bilo njim in nam.
Odgovorni vrednik : Dr. JdUeZ Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik