KAKO JE S KOMUNALNO UREDITVIJO V NAŠI OBČINI?
Da na področju komunalne ureditve v naši občini ne moremo in ne moremo priti na zeleno vejo, po-navljamo iz leta v leto. Dokaz, da je to v veliki meri res, je program dela izvršnega sveta viške občinske skupščine. Kar osemdeset odstotkov vsega letoš-njega dela zavzemajo naloge s področja komunal-nega urejanja.
Poleg tega, da je od ureditve komunalnih vodov veliko odvisno zadovoljstvo naših občanov, je le-to področje zelo pomembno za ostali razvoj občine. Velike prostorske možnosti, ki jih v občini imamo, ostajajo neizkoriščene prav zaradi neurejene ko-munale. To velja tako za gradnjo novih stanovanj-skih sosesk kot tudi industrijskih objektov.
Ker v občino sega le 0,5 odstotka vseh toplovod-nih vodov, ki jih imamo v Ljubljani, je treba na Viču poiskati druge možnosti za ogrevanje, kar pa ni lahko. Prvotna zagotovila in tudi upanje, da bo z napeljavo plinovoda rešen velik del težav, se niso izpolnila. Industri jske cone bo treba zato opremiti z drugimi energetskimi viri, med katerimi pa so za ogrevanje najracionalnejša lahka olja, čeprav to ni v prid varstvu okoija. Brez energetskih virov občina namreč ne more ponuditi zemljišč za gradnjo indu-strijskih objektov.
Razprava o tej problematiki se je namreč razvila na seji izvršnega sveta, ko so člani obravnavali osnutek programa komunalnega urejanja v občini za letošnje Ieto, ki ga je predložil zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič.
Ob pregledu samega programa se je namreč po-kazalo, da se iz leta v leto vlečejo neizpolnjene na-loge, za kar deloma nosi krivdo pomanjkanje sred-stev, deloma pa nezadovoljivo delo tistih skupnosti, ki so jim bile naloge poverjene in bi jih mqrale iz-polrriti. Tako tudi zavod za urejanje stavbnih zem-ljišč ne izpolnjuje svojih nalog, čeprav je prav od de-la zavoda odvisno precej nadaljnjega dela.
Zavod sam precej pestrijo kadrovske težave, saj je le težko dobiti nove strokovne delavce. Kljub pomanjkanju kadrov bi marsikaj lahko izpolnili. Tako so člani izvršnega sveta mnenja, da delavci zavoda premalo naredijo na področju priprave zemljišč, brez tega pa ne more biti končnih uspe-hov. Precej zamud se pojavlja takrat, ko je treba neko zemljišče pripraviti za gradnjo objektov splošnega družbenega pomena. Priprava vključuje tudi rušenje zgradb na teh zemljiščih. Vsem lastni-kom, ki morajo objekte in zemljišča prepustiti za gradnjo cest, šol in podobno, je treba takoj poveda-
ti, kaj lahko dobijo v zameno in za odškodnino. V nasprotnem primeru se postopki za pridobivanje zemljišč zavlečejo tudi na več let in načrti ostajajo neizpolnjeni.
Precej težav je tudi z napeljavo vodovodov in priključitvijo na primarni vodovod, saj so prispevki za to zelo visoki in za investitorja nekega industrij-skega objekta pomenijo precejšnjo obremenitev pri že tako dragi gradnji objektov. Položaj se bo verjetno nekoliko izboljšal, saj bo v prihodnje nekaj več sredstev priteklo za urejanje komunale na Viču. Med vsemi ljubljanskimi občinami je nam-reč prav viška najslabše komunalno opremljena in so se za izboljšanje položaja zavzeli tudi na ravni mesta.
Hitrejšemu in boljšemu razvoj u občine pa stopa na prste tudi nepoštenost občanov. Ne vseh, mar-več tistih, ki so ob pridobitvi zemljišča za gradnjo objekta obljubili, da bo objekt namenjen obrtni de-javnosti, saj je bilo tudi zemljišče za tako dejavnost predvideno. Namesto obrine delavnice pa sedaj na takih zemljiščih stojijo stanovanjski objekti, o de-lavnicah pa ni ne duha ne sluha.
MOJCA KAUČIČ