504
HALUCINACIJA ČLOVEKA, KI  JE  ZGUBIL  ROKE POD BOMBARDIRANIM MOSTOM
Iz ciklusa Atomski vek MatejBor
O moje roike, ve moje roke,
kam bežite?
In jaz ležim, tu
in obenem bežim
pred vami in iza vami,
da vas uloivim.
Samo — kako naj vas ssig)rabim,
ko nimam več rok?
Bežim. Bežim.
Kam?
Stran od leh rok,
da jih poizabim.
Pozabim.
In vendar, s čim naj ji isežem. v lase
moji mali?
S čim maj jo pirimem za nosek,
s čim
gnetem ilovico ali vosek,
da ji pajaca naredim
ki bo lep in nov?
S čim naj ploskam nepozabni predstavi
pod hobotajočimi ise oboki teh mostov,
ki se je končala s tem,
da S'0 moje roke
zbežale odtod?
In kdo,
kdo bo ploskal Atomskemu Veku?
Zveri s svojimi šapaimi?
Saj nii, še podobini človeku,
čeprav zimečkani v eno s svojimi capami,
nimamo rok.
Naše roke so zbežale.
Daileč daleč. V vesolje,
da bodo ploskale tam
kaki zvezdi, kjer jim^ je bolje
kot nam.
Vendar
saj vi še imate roke, le jaz jih nimam.
S čim naj primerni za besedo njega, ki mi je snoči rekel, da mi gre delo od rok?
505