m* ? ^-ww^ - —• - Edini ilofcnski dnevnik ? Zedinjenih državah :- Velja sa vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily ® in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. Qj 50.000 Readers. ^ TELEFON PISA&NE: 4687 COETLANDT. Entered as Second-Clara Matter, September 21, 1903, at the Poet Office a* New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. NO. 17. — ŠTEV. 17. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 21, 1916. — PETEK, 21. JANUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Situacija na Balkanu. -o- ČRNOGORCI SO PREKINILI POGAJANJA IN SO IZJAVILI, DA SE BODO BOJEVALI DO KONCA — OD LOG JE POTEKEL. — SITUACIJA NA GRŠKEM- — PROTESTNA NOTA. — ITALIJA JE BAJE SKENILA POMAGATI ČRNOGORCEM. — NOVI BOJI OB CELI FRONTI. — RUSI V PERZIJI. London, Anglija, 20. januarja. — Ves svet nestrpno ju irakuje, kakšno staliAee ho zavzela Grška. Vsi so preprint ni. da so ho strašna žaloi^ra, ki se j<> začela na Balkanu, tudi na Balkanu končala, (irska mora v toku nekaj ur odgovoriti na noto, katero so ji poslali pred dvema dnevoma ;■.•!vozniki. Kralj Konstantin je baje pripravljen zgrabiti orožje ter pomagati Avstriji, Nemriji in Bolgariji. NVkemu uglednemu diplomatu je baje rekel, da Grška ne izpolnila zavezniških zahtev, ker jih noče in ne more i/polniti. Zavezniki bi v tem .slučaju ne mirovali prej, dokler bi ne bil kralj odstavljen in dokler bi ne postala Gr-ška republika. < V bi se enkrat to zgodilo, bi imel na Gr-šk» m glavno besedo prejšnji ministrski predsednik Veni-'elos, ki j«* velik prijatelj zaveznikov. Veeraj so se vršili po raznih grških mestih veliki ne-i*tiri. Ljudstvo je odločno zahtevalo, da naj pokaže vlada svojo barvo- Vojaštvo ni več pokorno svojim častnikom. Skoraj v«;ik dan dezertira po par sto vojakov. London, Anglija, 20. januarja. — Danes je dospelo M-in poročilo, da je aapovedal grški kralj Konstantin za-vozni kom, da morajo takoj oditi iz givkega ozemlja. Oe teši ne bodo hoteli prostovoljno storiti, bo grški parlament dovolil NVmcom in Bolgarom vdreti v grško ozemlje. V -t« m hipu bi i udi Grška napovedala zaveznikom vojno. Berlin, Nemčija, 20. januarja. — Neki tukajšnji časopis je dobil včeraj iz Sofije poročilo, da bi morala grška vlada že noeoj odgovoriti na noto, katero so ji poslali zavezniki. Kakor znano, da so zavezniki v noti zahtevali, da naj izžene Grška avstrijskega in nemškega poslanika. Kaj bo odgovoril kralj Konstantin na noto, še ni zna-iio, gotovo je pa, da ne bo izpolnil zavezniških zahtev. Za-\ czniki mu prete, da ga bodo odstavili in zasedli Atene, pa l»o ostalo najbrže samo pri pretnjah. Berlin, Nemčija, 20. januarja. — Časopisu '-Koelni-vhe Zeitung" je sporočil njen dopisnik iz Sofije, da je spravila grška vlada svoje arhive v Maeedonijo in da se pripravlja grški kralj s svojimi diplomati in ministri na odhod- Ako zavezniki ost a vi j o kralja, se bo zatekel k Neni-< cm in Bolgarom- Prepričan je, da mu bo še vedno ostalo nekaj vojaštva zvestega in da bo večina ljudstva na njegovi strani. Tem vojakom se bo postavil na čelo in jih peljal v boj proti sovražnikom. Berlin, Nemčija, 20. januarja. — Iz zanesljivega vi-r.k je znano, da sestavljata grški kralj in ministrski predsednik noto. katero nameravata poslati Združenim državam. V noti je izražen oster protest proti * zaveznikom, ker so na tako nesramen.način prekršili suverenstvo Grške in ker hočejo izstradati grški narod. Grkom preostaja-la samo dve poti: ali naj lakote poginejo ali pa naj gredo * klavnico. Kralj poziva Združene države, da naj se zavzamejo za < irkc in jim pomagajo. London, Anglija, 20. januarja. — Iz Pariza in Rima poročajo, da so se včeraj zvečer prekinila pogajanja med Avstrijo in Onogoro. Kralj Nikita je sklenil, boriti se do konea in raje častno umreti kakor udati se sovražniku. Tukajšnji črnogorski poslanik eelo zatrjuje, da črnogorska armada sploh ni kapitulirala in da ni začela z nika-kimi pogajanji. Nekateri poročajo, da je kralj Nikita v Skadm, iz drugih virov se je pa zopet dognalo, da je v Podgoriei. Zunanji minister je rekel danes v poslanski zbornici, da ni dobil nikakih poročil o situaciji na Balkanu. Rim, Italija, 20. januarja. — Črnogorski ministrski predsednik je brzojavil italjanski vladi, da so se začeli med Avstrijci in Črnogorci na celi fronti vroči boji- Vojakom načel in je sam kralj Nikita. Prestolonaslednik Danilo ima poveljstvo nad malim oddelkom, ki se bon v vzhodnem delu dežele. Ce Črnogorcem ne bo drugega preostajalo, se bodo umaknili v albanske gore. Prepričani so, da bodo dobili v tem slučaju dovolj pomoči od zaveznikov. Nemci in Angleži. Angleži so imeli v zadnjih bojih v severnem delu Francije velike izgube. — Pariško poročilo. Berlin, Nemčija, 20. januarja. Iz dan;i»njega poročila vrhovnega vodstva nemške armade je razvidno, da so Nemei odbili v severnem delu Francije močan angleški na pati. Poročilo se glasi: — Včeraj so Angleži z vso silo napadli naše postojanke severno od Frelinghien. Razen drugih pripomočkov so se posluževali dušečih plinov, pa kljuh temu niso ničesar opravili. Sovražna artilerija je obstrelje vala eerkev pri Lensu. Neki angleški dvomik se je pojavil nad našimi postojankami, a se je takoj umaknil, ko so stopile naše baterije v akeijo. Pariz, Francija, 20. januarja.— Francosko armadno vodstvo poroča : Bitka pri Puisalleine dosedaj še ni končana. Nemška poročilu o angleških porazih so zelo pretirana. Res n i ra je samo to, da so se Angleži za nekaj milj umaknili, poraženi pa niso bili. De konea. Pariz, Francija, 20. januarja. — Tukajšnje črnogorsko poslaništvo j«' iz-rtalo danet« sledeče poročilo: ^niotforwkl min. predsednik in zunanji minister Mllju^kort* je dospel dane« s kraljico Mileno in drema prin-••ezlnjama t Brtodisl. Kakor se čuje, so namenjeni v Francijo. Ministrski predsednik Je Ujavil, daje kralj Nikita odločno zavrnil vse avstrijske zahteve In da je sklenil ust rajati do konca. Črnogorski kralj se nahaja s svojimi sinovi sa fronti. sorske čete v Cetinju in okolici glavnega mesta. Črnogorci imajo najrazličnejše orožje; pri nekaterim so naSli Avstrijci bodala, katerih so se posluževali Se v srednjem veku, pri drugih pa zopet najmodernejše puške. Skoraj vse ženske so bile oborožene. Vroči boji. Paris, Francija. 20. januarja. — Tu. kaj Soji "Journal" poroča is zanesljivega vira, da so se vneli pri Barn, Cetinju in Danilogradu vroči spopadi med Črnogorci in Avstrijci. Italim h Januarja. — Tu- Brezposelni. Wheeling, \V. Va., 20. januarja. V tukajšnjem industrijskem okraju j o moralo ustaviti več jeklarn in steklarn delo vsled pomanjkanja plina in nekaj tisoč delavcev je vsled tega brez dela. ljanska vlada sklenila pomagati Črnogorcem iu Srbom. Pomagala jim ho s tem. da jim ho pošiljata živila in vojni material. Ostanke srbske armade l>odo v kratkem času tako reorganizirali. da bodo .sposobni za boj. "Italija bo zopet poslala v Albanijo nekaj svojib čet. Kralj Nikita. Pariz, Francija, 20. januarja. — Tukajšnje časopisje ne verjame, da kralj Nikita zopet začel z vojno. "Malin" pi.se: Kralj Nikita je čisto navaden Izdajalec. Njega ne bo zaničevalo samo črnogorsko ljudstvo, pač PA eell svet. V Skader je zato pobegnil. ker se ne upa pokazati svojim vojakom. Angleška politika. I»ndon, Anglija. JO. januarja. — K malo zatem, ko je od potoval Rriand iz Londona, je rekel neki ugledni angleški politik: Vojno posvetovanje, ki se je vr-Silo zadnje dni. je izvanredno velikega pomena. Anglija je napravila par uovih načrtov, ki se morajo dobro ob-nestl, Briand je bil z vsem, kar so mu povedali, izvanredno zadovoljen, in je izjavil, da nI več daleč čas. ko bo zmaga zaveznikov popolna. 1'oročilo o vojnemu posvetovanju ho jutri izdano. Iz Rima poročajo, da se ho tudi italjanski kabinet bavil te dni izključno le z balkanskim vprašanjem. Položaj na <"5rskem je z*>lo kritičen. Dementirana vest. Berlin, Nemčija. 20. januarja. — "Berliner Tagehlatt** je baje iz zanesljivega vira doznal. da zavezniki niso poslali il ujet pri Hacienda San Gerouinio od Carranzovih rer j»od poveljstvom generala Cavazos". Tako se je glasila privatna brzojavka danes popoldni*, ki je prišla iz istega vira. kakor ona, ki je najprej poročala o umoru Amerikalieev pri Santa Ysabel. Isto vest je dobila tudi American Smelting and Refill ing Company. Poleg tega so dobile razne osebe poročila iz raznih virov, ki so se vsa strinjala v tem, da se je posrečilo ujeti banditskega glavarja, ki se ga je vse balo in radi katerega je grozila nekaj easa vojna med Združenimi državami in Meliiko- Mehikanski konzul Garcia je dobil tudi enako vesT iz neuradnih virov in menda je ujel Yillo nek Maximiliano Marquez. bivši Villov častnik. Washington, D- C., 20. januarja. — Tukaj naznanjajo. da je dobil ameriški konzul v Chihuahua Citv potrdilo, da je bil Villa ujet in da ga bodo ustrelili v petek zjutraj. Washington, D. C., 20. januarja. — V državnem uradu še niso dobili nikakih uradnih poročil o ujetju generala Ville, temveč so jih nestrpno pričakovali. Iz drugih virov in od državnih uradnikov v El Paso, Texas, pa so prihajala poročila, da peljejo Villo v Chihuahua Citv, da ga tam ustrele Uradniki v državnem departmental so mnenja, da bi bilo dejstvo, da so res ujeli mehiškega strahovalca Villo. dobro znamenje za Carranzovo vlado, ker bi s tem dokazala, da ima resno voljo, da izboljša domače razmere ter varuje tujce. Tudi za Carranzo bi bilo to koristno, ker bi se po letih domače državljanske vojne zopet mogel posvetiti drugemu delu, ki ga zahteva opustošena Mehika. El Paso, Texas, 20. januarja. — General Gabriel Ga-\ira, vojaški zapovednik mesta Juarez, je prosil zapoved-nika čet v severni Mehiki, kjer so ujeli Villo, naj pošljejo ujetega bandita v Juarez, da ga bodo takoj javno ustrelili na dirkališču v Juarezu. Drugi pravijo, da bo ustreljen v Chihuahua Citv, kjer je ljudstvo zelo radovedno, da vidi ujetega strahovalca, pred katerim so imeli tak strah. Panamerikanci so počastili predsednika in soprogo. Washington, D. C.. 20. jan. — Sinoči sta bila predsednik in «ro-spa Wilson častna posta na banketu, ki so ga v panaiueriški palači priredili člani jnžnoamer. in osred-njeameriških diplomatov, in sicer v priznanje dobrih razmer, ki vladajo med Ameriko iu južnimi republikami. Banketa se j<> udeležilo kakih tisoč diplomatov, senatorjev, visokih državnih uradnikov in drugih, kakor tudi častnikov od mornar it-e in vojske s svojimi ženami. Poslopje, kjer s.* je vršila shivnost. jo bilo okrašeno z zastavami eno-indvajsrt republik. Priprave Turkov za pohod na Egipt. London, Anglija. 20. januarja. Iz Bukarešte na Kumunskem poročajo, da se nahaja zdaj na Gali-polisu 20,000 nemških Čet. V vseli mestih in vaseh so baje nemški vojaki in oblasti. Dopisnik pravi dalje, da so poslali vse turške čete. ki jih ne rabijo več. drupam. kjer jih vežha-jo in pripravljajo /a pohod na Egipt. Združene države bodo odpoklicale svojega konzula. Washington, D. C., 20. jan. — Edward Higgins, konzul Združenih držav v Stuttgartu na Nemškem je Nemčiji nezaželjena oseba. To je zvedela vlada v AVash-in^tonu iz neuradnih virov. Konzul Hiprgins bo zapustil svoje mesto v Stuttgart prihodnji mesee. Kakor se je že poročalo, se je konzul Higgins baje pregrešil proti duhu nevtralnosti Amerike. rOZOB, ROJAKI! Rojakom naznanjamo, da Imamo v žalost še kakih 1500 stenskih Koledarjev. Kdor sm še ui dobil, oziroma, kdor hoče imeti še enega, nI umm to M dopisnici sporo«. Dosed*j le itlriMjsttlsoC stensl rjfcv! Upnratttro -Glas Naroda Smrt od elektrike. Včeraj zjutraj je bil ubit v kopalnici Frederick Purick, ker je prišla njegova glava v dotiko z električnim tokom pri žarnici. Njegova žena je slišala, kako je njen mož padel. l$i» je šla pogledat, pra je našla mrtvega v kopalnici. Električni tok mu je ožgal čelo in obe nogi. Vpoklic angleških novincev. London, Anglija. 20. januarja. Danes je bilo vpoklicanih prvih 100.000 novincee^t ki jih jf> zbral meseca decembra lord D#rby. Ti novinci sestoje iz mladih neoženje. nih mož od 19 do 22 let starih. Da ne bo preveč navala, bodo vežbali za sedaj le prve oddelke. Drugi pa bodo izvežbani kasneje. Kdor je dobil poziv ter se ne bo odzval, ga bodo smatrali za ubežnika. Izgube angleških mornarjev. London, Anglija, 20. januarja, Oil začetka vojne pa do 30. novembra je znašalo število angleških mornarjev, ki so izgubili svoja življenja s trgovskimi ladjami, ki so bile torpedirane od podmorskih čolnov, ali pa so zadele ob mine. 1037 mož. Ognjenik. Redding, Cal.. 20. januarja — Ognjenik Lassen Peak, ki je bil že nekaj mesecev miren, je bruhal sinoči veliko množino pare. plinov m dima, kar se je moglo videti prav sem. 40 milj stran. Francoska iztrpana. Senator Humbert pravi, da je . ška moe Francoske, če se vpoklii 1!K)7 in se postavijo v fronti moSkl. ki so zmožni nositi oi črpana. KOJAKI POZ | Ker nam letos ___ t* dobiti PRATZX te i*» opozarjamo m i» rojakinje. "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by ttoi BLOVENIC PUBLISHING CO. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. LOUIS BENEDIK. Treasurer. Place of Business of t fare corporation and addresses of above officers: 82 Cortiandt Street, Borough of Man hattan. New York City. N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado...................... $3,00 g pol leta .................... 1.5© ' „ celo leto xa mesto New York.. 4.00 „ pol leta sa mesto New York.. 2.00 m Evropo a vse leto .......... 4.50 m m m pol leta............2.55 „ četrt leta..........1.T0 jI. a s nahoda" izhaja vsak dan Izvzemal nedelj In praznikov. -GLAS NARODA" ("Voice of the People") limed every day except Sunday« and Holidays. Rphwrlptloo yearly >3.00. Advertisement oo agreement. Dvplal bres podpisa in osobnostl m ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pofiUJatl po — Money Order. Pri gpremembl kraja naročnikov pro fcno, da se nam tudi prejšnje M-v*|i6če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ Dopisom ln poSllJatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" W2 CortlHndt St.. New York City GIAS NARODX a. JANUABJX l&ia, —' d oče Časi nekdanjega raja, ce ne'prijatelj", je rekel, "v moji duši j ravno, ko je prejel imenovanje, bi udrli v Mezopotamijo Angleži gori ogenj, v glavi se rode misli, in Turki s puškami in topovi. Le-j a jaz se ne morem lotiti dela, kaj-pe slike, polne pravega idiličnega J ti znanosti napredujejo, a jaz jih prostega življenja, so se pomešale ne dohajam.'' s strašno resnico. Tam, kjer.so ži-j Oko um je zasolzilo, kadar je veli ljudje skoro tako preprosto,'govoril o brezplodni podlagi na-kakor sta Adam in Eva, se je po-j šega slovstva. 'V življenju najavil vihar krvi ter raz drl vse rodnem, kakor v življenju elovo-ono. kar so ustvarile človeške ro- škeni. je dvojna sila. duševna in ke s svojo pridnostjo. telesna", je rekel Gribojedov. Odkar so izgubili ljudje svoj '"Slovstvo je misel naroda, este- raj na zemlji, so si iskali novega" tič-no izražena. Grki. Rimljani, v potu svojega obraza. Zdaj že'Judje niso poginili radi tega. ker davno ni v Mezopotamiji ne Je-^so zapustili za seboj slovstvo, a hove, ne Adama in Eve, in ne raja mi — mi ne pišemo, ampak samo samega. Ostale so samo otroške prepisujemo! . Gribojedov je bajke. Tam ropočejo zdaj topovi j— nadaljuje Bulgarin — nena-ter trgajo v kosee otroke Adama, vadno ljubil preprosti narod in je in Eve. bil jako rad v družbi izobraženih. Ni škoda svetopisemskih zgodb.] mladih ljudi, ki še niso bili po-Škoda je ogromnih namakalnih kvarjeni s hinavščino in pretira-naprav in škoda ljudi, ki so jih n ostjo moderne omike. Rad je tu-postavili. Xovo življenje bi zamo-jdi obiskoval božje hrame. Poleg glo zamisliti nove bajke, morda krščanske dolžnosti ga je tja eelo lepšo, kakor so bajke prav-J vleklo tudi domoljubno čustvo, ljične Arabije. Na peščeni pusti-, "Dragi tovariš", mi je govoril, nji fie je dvigal počasi in polago-; "v cerkvah se zbirajo ruski ljud ma novi. nepravljieni, zemeljski je, mislijo in molijo po ru*ko. "V raj. j ruski cerkvi sem jaz v domovini, Pojavil se je nov bog jekla, krvi(v Rusiji! Mene navdušuje misel, in nasilja. Odšla je pravljična ini- da so se ravno te molitve čitale že sel trudečega se človeka. Pesek pri Vladimiru, Dimitriju Dan-namaka mesto vode bratska kri. skem. Monomahu, Jaroslavu, v Taka je — večna povest o Kajnu Kijevu, Novgorodu, v Moskvi; da in A bi ju. Po R. S. Telelon 4087 Cortlandt Kjer je nekdaj stal svetopisemski raj. Dopisi. Carbon-Greensburg, Pa. — Carbon leži eno miljo jugovzhodno od Greensburga na prav prijaznem gričku. V naselbini je precej zo s re'el ozi Sloveneev, družin, kakor tudi V1 * , - • no. V juliju je odšel iz Pe je ravno to 'petje ganilo njihova srca« da so ravno ta čustva navduševala pobožne ljudi. Mi smo Rusi samo v cerkvi, a jaz hočem biti Ru Ko je bil Gribojedov oproščen obtožbe, da je sokriv pri zaroti dekabristov, je obrnil nase pozor nost carja Nikolaja Pavloviea. Gribojedov se je predstavil gosu-darju in je s činom dvornega svet- Gruzi-Petrogra- K samcev, ki se med seboj prav do- , ■ • , .. , . ^ rr j i da in se je med potjo oglasu pri bro razumemo. Z delom gre bolj , .. -,r i_ • „ , , . sorodmkili v Moskvi sredno, ne preveč dobro in ne preveč slabo. Ker je, kot znano, samcem dolgčas, smo ustanovili pee-larsko društvo. Za številko še ne du Ka la je bil svetopisemski raj, o natančno povedati. Ne- vemo, ker še nismo dobili poro-izr.,< ila in bajke pripove- čila iz pečlarskega glavnega ura- in končen avgusta je bil v predelih Kavkaza. Takrat se je že pričela perzijska vojna in Gribojedov je našel v Gruziji Paskjeviea, ki mu je bil po ženi bližnji sorodnik. Znano je Kiln i j no neprijeten položaj. Saj je srčno ljubil načelnika Jenuolova ... , - .. ...» lin ravnotako tudi sorodnika, naveličali poslušati svoje sitne ze- „ . . , - -1 . \ sled tega dosi postavila med presihajo- majhna, smo prepričani, da bodo r. kania Tigrisom in Evfra- pristopili tudi oni možje, ki so se . Mezopotamiji. n, kjer je stal po svetopi- Pozdrav vsem čitateljem in h zgodbah zemeljski raj, ki čitateljieam! — Člani pečlarske- z. adil sam Jehova, kjer je ga kluba "Rožmarin". lj< nje brez smrti, večno Davis, W. Va. -- Čudno, da so'^ m* in brc? bolečin kier so lz teh naselbin dopisi precej red- , „ „ J„ , . . . j i ur« i. m. Kjt r so i i j bil podložen Paskjevieu, ki mu je i»r. t;trši \dani in Eva iznre- je vendar precej Slo-'. ... , „ . ^ * ' 1,1 "prt. , . .v •• , . , . izroeli »zagraniene odnosaie s Per , i,i|i |.i veselili tam dandanes vencev v tukajšnji okolici, kaj .. . v.. T1.. . , J 1 * im» uun uaiuiaiitrs .» j j 7lQ Jn Turčijo. Bil je nepreneho reljajo iz topov in pušek ter se zlomka, da se tako redko oglašali jejo Artgl. ži s Turki, kristjani mo= 1>r(>d kratkim je pobrala iz i, lianu danci. naše srede nemila smrt rojaka Vojna se širi vedno dalje in da- I^ona Kraševca. Pokojni, ki je Z Balkana se zanesla v Me- hil ejau dveh društev, zapušča tu-ipotamijo ter se tam namestila kaj žalujočo ženo Jero in dva lie-> / r . "em pesku pri Kut-el-Ama- dorasla otroka. Bodi mu lahka . Tam so se bojevala dosihdob svobodna žemljica! Člane dru- »iT > , • ' uujvuvi učna i aiinu uo posamezna arabska plemena, *tva sv. Janeza opozarjam, da naj ^ Sam je trdn da je oblftst ^ SO se sovražila medsebojno in ^»o udeležujejo sej. Oni, ki vt^a . ^ omejena le ihova ki i je močila one kraje. so toliko oddaljeni, da ne morejo Na bregovih Tigrisa in Evfrata k He)l> naJ 1111 asesment redno po- • napol divji nomadi, ki so se ^jajo. Pozdrav! — Alojzij Tren-le pred kratkim nekoliko pribli- ta» tajnik. žali kultari. Privadili so jih poljedelstva. V to svrho so napravili v onih krajih nove naprave, in mesta in prej s peskom posute pustinje so se začele prevračati v nov zemeljski raj, ki ga niso zasadile božje, temveč Človeške rpaa V Mezopotamiji je mnogo fantastičnega, pravljičnega, očevidno vsled starih bajk in narodnih ust-uili izročil. Bivša prestoliea Ha-ron-al-Rušida je postala izvor znanih ari ena no Aleksander Sergjejevič Griboedov, Spisal dr. Leopold Lenard. (Konec). Decembrski dogodki leta 1824. Petrogradu so morali vplivati abskih pravljic "Tisoč in tudi na Gribojedova, ker je bil • dobro znan z dekabristi, in janu- Neraei so prerezali srce Bagda- ;irja leta 1826. je dobil Jermolov da z /t Jeznimi tiri ter dospeli do ukaz, da mora Gribojedova zapre-lYrzij>kega zaliva. Evropejci so ti. Pravijo, da je Jermolov prejel porušili prvotno harmonijo kra- to povelje v Jekaterinodarju pri j>-v zemeljskega raja ter razbudili večerji, kjer je bil navzoč tudi m zdramili prej lene nomade. {Gribojedov. Jermolov ga je takoj Izročila govore o dveh rajih v povabil v drago sobo ter mu sve--Mezopotamiji — o izraelskem ra- toval, naj gre takoj domov in se-j'i, ki ga je ustanovil Jehova, ter žge vse, kar bi ga moglo spraviti o babilonskem raju, ki so ga po- v zadrego, in ko so čez nekaj ča-stavili ljudje. Izraelski ali sveto- sa prišli, da bi ga zaprli, v resnici pisemski raj se je nahajal blizu niso na^li pri Gribojedovu niee-Nastre, zapaduo od mesta Bagda- sar. Februarja meseca so ga pri-da. Babilonski raj pa je zavzemal peljali v Petrograd in zaprli v jedi ago polovico Mezopotamije, čo. Pri preiskovanju niso našli prav v ustju rek Tigrisa in Ev- pri njem ničesar, da bi ga mogli traia. Ljudje so izbrali za svoj raj obsoditi zveze z dekabristi, in že lepše mesto, kakor pa Jehova. j meseca marca je bil prost. \'a kraju, kjer se je nahajal raj V zaporu je Bulgarin našel pri-Adama in Eve, so napravili turški liko skazati mu nekaj uslug, in :nž< nerji krasne namakovalne na- Gribojedov, ki se je poprej odre-prave. Za to delo so uporabili sa- kel skoraj popolnoma njegovi mo n ko Evfrat ter ji ukazali na- družbi, se mu je zopet približal, akati ozemlje krog vsakega me- Ko je dobil svobodo, je celo z njim krog vsake naselbine. | skupaj stanoval v mali, samotni tj večji jez se imenuje Nimro- hišici na vasi, občeval samo z do-Vseh skupaj je pa osem ta- bro znanimi ljudmi ter preživel [ezov in nasipov, odkoder pri- ter preživel ves č&s v čitanju in ovolj vode, da morejo rasti v prijateljskih pogovorih. Bulga-tropieni sadovi in rast- rin pripoveduje, da je bil Gribo-aomadski narodi so jedov takrat cesto nezadovoljen v mira« poljedelce, tam « seboj, ker je še premalo »to Allajaz-han je moj osebni sovražnik; ne odpusti mi turkman-ske pogodbe.'* In slutnja ga ni varala. Začetkom junija je Gribojedov odpotoval iz Petrograda, a sredi julija je bil že v Tiflisu. Tu se mu je na kratek čas nasmehnila sreča. Še v Petrogradu je govoril o svoji ljubezni do hčere generala Čavčavadze, Ninje Aleksandrov-ne; sedaj jo je zasnubil in se poročil z njo. Takrat je bila Rusija v vojni s Turčijo; Paskjevie, katerega je moral Gribojedov neobhodno videti, je bil pri armadi, a k njej iti je bilo težavno, ker ji je grozila kuga, ki je že divjala v turških vrstah. To je zadržalo Gribojedova v Gruziji. Toda že v prvih dneh septembra je odpoto val v Tavriz, prestolic-o naslednika perzijskega šaha. ki je bila naznačena kot prestoliea za evropska poslaništva. Toda poprod se je moral še predstaviti šahu, in s tem namenom je pustil ženo v Tavrizu, sam pa je v prvih dneh decembra odšel v Teheran. Tam ga je pričakovala strašna smrt. Gribojedova so sprejeli v Teheranu z vsemi častmi, ki se spodobijo ruskemu poslaništvu. Toda kmalu je nastalo nesporazumlje-nje, ker mu Perzi niso zaupali. Po tnrkmanskem dogovoru se je Perzija zavezala osvoboditi vse ruske sužnje, ki se žele vrniti v domovino, in že na poti v Teheran je imel Gribojedov večkrat opraviti zaradi tega. Njegova pravičnost jo ugajala prebivalstvu, a v Teheranu so se razmere kmalu nevarno izpremenile. Poslanika so oblegali s prošnjami, da naj osvobodi različne nike, ki so jih po sili zadrževali v perzijskih haremih. Med temi so bili pa haremi jako vplivnih oseb. Slednjič, je moral Gribojedov nastopiti eelo za šahovega dvornika Mirza-Ja-kuba, evnuha, ki je bil rojen v E-rivanu in je prišel v ujetništvo ter je tedaj služil kot blagajnik da prihaja Paskjevie v Za-jin glavni oskrbnik šahovega harema. Tudi ta je prišel k poslaniku in se izjavil, da se hoče vrniti v domovino. Gribojedov je prišel v jako težaven položaj: ako bi ujetnikom odrekel pokroviteljstvo. kakor so želeli Perzi, bi izdal pravieo Rusije in s tem ponižal njeno dostojanstvo; ako zahteva, da se točka dogovora izpolni. bi pa razdražil Perze in izzval njihovo maščevanje. Gribojedov si je izbral poslednje — v svojo pogubo. Ko so iskali ujetnikov, je nastajal med teheranskim prebivalstvom vedno večji nemir. Sam šah ni hotel odpustiti iz Perzije Mirza-Jakuba, ki bi utegnil razglasiti skrivnosti šahovega harema; tudi dostojanstveniki šahaovi so rabili vsa sredstva, da bi Mirza-Jakuba zadržali. Teheransko ljudstvo, naščuvano od mohame-danske duhovščine in najbrže tudi od Allajaz-hana, je v velikanski množici obdalo dom ruskega poslanika in zahtevalo, da jim izroči Mirza-Jakuba in dve ženski. Zaman se je trudila straža posla-uikova, da bi zadržala oblegajoče, ki so obsipali hišo s kamenjem. Začel se je boj, v katerem je bilo ubitih nekaj Perzov, ki so jih ta koj v procesiji odnesli v medžet. To je pa samo povečalo srd ljud stva. Množica je vdrla na dvori šče in prelezla čez zidovje. Stra žo so pobili in morilci so vdrli v notranje prostore, kjer je Gribo jedov z vsem svojim spremstvom padel v hudem boju pod udarci perzijskih kmžalov, a njegovo mrtvo telo je tri dni bilo igrača teheranske tolpe. Rešil se je po nekem srečnem slučaju samo prvi tajnik poslaništva Maijcev. Po dolgem iskanju so sredi trn pel pod oknom poslaništva našli oskrunjeno telo Gribojedova; ppoznali so ga samo po palcu na roki od rane, ki jo je nekoč dobil v dvoboju z Jakubovieem. Slovesno so ga prenesli v Tiflis in tam pokopali. Na zapadni strani Tiflisa se dviga Gruzincem sveta gora drugega razreda z akuazi in 4000 Mtacminda. Na enem izmed nje-cekini. Toda Gribojedova niso mi-'nih višin stoji ženski samostan sv. kale nagrade in mislil je prositi Davida. S samostanske terase se za odpust in živeti zasebno. Toda odkriva očarujoe razglfed: Tiflis kroglim obokom, ograjenim z. mrežo, se dviguje nagrobni spomenik, ki ga je izvršil v Moskvi znani u-metnik Kampioni. Na visokem piedestalu stoji razpelo; bolesti polna ženska postava kleči na kolenih pred križem ter ga objema, na podnožju križa pa leži knjiga] z napisom: "Gorje od razuma ".j Na piedestalu, pod medaljouom s i portretom Gribojedova je napisa-J no z zlatimi črkami: "Aleksander( Sergjejevič Gribojedov, rodil sef je leta 1705., januarja, 4. dne, ubit v Teheranu leta 1820., januarja, 30. dne."' Na eni strani je napis: Nepozabnemu njegova Nina"; a na nasprotni strani: •"Delo tvojega uma so nesmrtna v ruskem spominu, a zakaj je tebe preživela moja ljubezen!" Išeem svojo prijateljico JOSIPI-X0 FOX. Pred štirimi leti je prišla v Ameriko. Prosim ee-njene rojake, ee kelo ve za nje naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javi. — John Korošie. 120*2 Meninge Avenue. Youngstmvn. Ohio. SVARILO. Le žarki ti zasijejo ljuba vi. nikar nemilo jih zavreči! Kot dobrodošle goste jih pozdravi in v njih življenje si osreči! J. Bukovinski, Pittsburgh. Pa. siea tega so mu pozneje neka-feri očitali neodkritosrčnost, kar pa v resnici ni bilo opravičeno. Januarja leta 1827. je bil Jerino-odstavljen in Gribojedov je zijo m Turčijo, ui! je nepr ma pri glavnem načelniku in prenašal ves trud in vse pomanjkanje vojnega časa. Sodeloval je celo pri sestavljanju vojnega načrta, s katerim je Paskjevie hotel zajeti Perze. V vojnem času je pokazal Gribojedov nenavadno silo sv/je vo od nepremagljivih sil prirode, a v vsem drugem more človek zapovedovati sebi, kakor hoče. In ko se je nekdaj krogla iz sovražnikovega topa razletela poleg kneza Suvarova in je Gribojedov, ki je bil v bližini, občutil nehote strah in grozo, mu je bila sama misel, da je bojazljivec tako neznosna, da je sklenil ozdraviti se bojazljivosti. Pri prvi priliki se je postavil na tako mesto, kamor so leteli streli iz sovražnikovih baterij, in si je določil število strelov, ki jih hoče tam počakati. Ko je doštel, je mirno obrnil konja iti odjahal. Odtlej — je pripovedoval — se ni ustrašil več nobene nevarnosti v boju. 4-kolskih društev. Oni jXistni uslužbenci, ki so že člani sokolskih organizacij. morajo takoj izstopiti. Podobno prepoved bodo izdala baje tudi ostala ministrstva za uradnike svojih resort ov. Prodaja smetane prepovedana. V Avstriji jo izšla naredba, ki pro-poveduje prodajo smetane in v pora oo mleka in smetane pri izdelovanju C-.j-kolade. bonbonov in dr. Tudi ne smejo kmeti krmili prašiče i in t.-Ter •/ mlekom. ako so že več kakor šest tednov* stara. Izdelovanje sira ne sme presegati Janske produkcije, deželne oblasti ima-ic pravieo izdelovanja sira še bolj o mejiti. Ravno tako smejo deželne o-bJi«sti prepovedati porabo mleka v kavarnah tor xoMM ma zi-i»ti -»opohbte. Končno smejo odrediti po potrebi tudi M k m" žici jo mlek- Kje je moj sin KAROL CIMER-MAXOlODoma je iz Zagrac-Fužine pri Žužemberku na Dolenjskem. Pred osmimi leti je bil v Meadowlands, Pa. Kakor sem Čui, je stopil v vojaško službo in potem so pa oženil nekje v Cievelandu, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu očetu: Louis Cimermančič. Box 21. Meadowlands. Pa. (21-24—1) Iščem svojega brata JANEZA MADOX. Doma je iz vasi Data. okraj Kanal na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sam javi. — Andrew Madon. Box 7t», Dnn-bam. Kv. 1.21-24— Rada bi izvedela za svojega brata GEORGE PETERXEL. Pred 4. leti se je nahajal v Farming-ton. 111.. Box-288, in od tam se je pa podal v državo Iowa. Ce ve kdo izmed rojakov za njegov naslov, naj mi ga sporoči, za kar mu bom hvaležna, ali se pa naj sam oglasi svoji sestri: Marv Tauear, R. R. Box 57. Columbus, Kansas. (21-24-11 Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGI sa leto 1916. En iztis (6 knjig) stane po pošti $1.50. Sprejemam tudi udntno za prihodnje leto, ki znaša za Ameriko kakor vedno 1 dolar. Kdor naroči knjige ali pa vplača udnino za prihodnje leto, dobi proti doplačilu 30 centov TRIDESET KVADRATNIH ČEVLJEV VELIK ZEMLJEVID vojskujočih se držav, s katerim se za-more pokriti eelo steno, ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York, N. Y. (5-1—29-2 v 2 d) ZENITNA PONUDBA. Fant. star 21 ler, se zeli seznaniti s Slovensko v starosti od 17 do 24 let. Katera resno misli, naj mi piše in priloži svojo sliko. Na denar se ne oziram. Frank 31avc, Box 128, Farrell, I'a. Iščeva svoja dva prijatelja ANTONA 1VANČIC1I in ANTONA KRIZ.M AN. Prvi je doma iz -Malih Lašč št. 17, drugi pa iz Hrušice. Bili smo skupaj v Taeoma, Wash. ('e kdo ve za nju naslov, naj nama naznani, ali naj se pa sama javita. — Joe Ivančich in Joe Kršovan, 268 Grove St.. Milwaukee, Wis. (20-22—1) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim sreem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. da je moja soproga HELENA ŠKERL dne 9. januarja ob 12. uri ponoči po kratki in mučni bolezni, previ- ^ dena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil 14. januarja na katoliškem pokopališču sv. Alberta v Chicagu, 111. Ranjka je bila doma iz Begunj pri Cirkuiei ter zapušča tu mene in več sorodnikov, v starem kraju pa tri nedorasle otroke, očeta in dva brata. Tem potom se na j iskrene je zahvaljujem v->em sorodnikom in prijateljem za obilen obisk in krasne vence, ki so jih položili na krsto raujki v slovo. Zajedno se zahvalim gospej Kušar, ki je plačala mašo za raiijko in tiidi srčna hvala za vse druge darove. Adam Škerl, žalujoči soprog. Jcsip, Amalija in Ludvik, otroci. Ranjko priporočam v molitev in blag spomin. Chicago, 111.. IG. ian. 101 G. (20.21—1) HARMONIKE Pesem. Zvoni. A hiše božje ne vidijo nikjer oči. Dehti po rožni sreči. A sreče od nikoder ni. Šumi pod težkim mlinom A mlin stoji že leto dni. Silvin Sardenko. Rad bi izvedel za moža RAKl -ŠCEK. doma iz Dreždene pri Kobaridu na Primorskem. Zadnji dan v maju lanskega leta sem bil pri njem v Springfield, Wis., in sedaj pa ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Stephen Ra-kušček, 457 S. Pierce St., I\lil-waukee, Wis. (20-22—1) ŠIBKE. Iz bratovih napak lahko zajemamo korist. Za onega je čisto vse. kdor sam je svet in čist. Ljudi le redke vlada strast hudičeva — zavist. Vsakomu v prsih je srce odprte knjige list. Življenje krasno slika ti duha pokorni kist. O, ljubček, ti si pač še mlad, zato si — optimist. Anton Medved. ::■■„ ... rM&J. n ril za slovstvo. "Čas beži, dragi kel Žandru, ki je prišel k njemu ločno od cerkve v grobišču z o- • .- is* *■ — .-S.LS*--' t; -. .'- ■ , . " ■ v ti • • »• •• • • •„: -• -.-:.. - • DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. Greensburg, Pa. Marija Mihevc $1; po 50^: Louis Palčič in Ana Vespasiani. Iščem svojega brata JOSIPA PLANTARIČ. Doma je iz Mokronoga. Če kdo ve za njega, naj mi javi, ali naj se sam oglasi bratu: Felix Plantarič, Box 86, Reedsville, W. Va. NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom. prijateljem in znancem. da je nam dne 7. januarja t. 1. nemila smrt odvzela ljubljenega moža, oz. očeta in brata ANTONA GALIČIČ. Ranjki je hil 10 let v Ameriki v Cuddy, Pa. Bolehal je tri leta na sušici. Pokopali smo ga 0. januarja na katoliškem pokopališču v Roseville, Pa. Dobro je bil znan in priljubljen med Slovenci. Zapustil je ženo in pet nedoraslih otrok, enega brata v Ameriki, eno sestro pa v starem kraju. Doma je bil iz Dobrave nad Škof jo Loko na Gorenjskem. Ostane naj vsem v dobrem spominu in lahka mu bodi tuja zemlja! Žalujoči ostali: Frančiška Galičič, soproga. Fran in Janez, sinova, Pavlina, Marija in Frančiška, hčere. Matjaž in Marija Galičič, brat in sestra. Cuddy, Pa. bodlal kakrflne^oU vrst« isdelaj«« U popravljam po najnižjih renaii, a dalo trpežno ln nuieeljivo. V poprav j unesljlvo vsakdo pošlje, ke; cem i« nad IS let tukaj v tem poslu ln sedal ▼ svojem lastnem Joma. V copravei varnem kranjske kakor drug* harmonike ter računam po dela ka-korino kdo sabteva brca ^adallftU vprašanj. J0IT\ WENZIL 1*17 Kost tjp<3 SU CleretonC Oblr OGLA« NABAVNA VINA Cenjenim rojakom priporoSazn evoja ix najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Biee-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 gaio« $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4Vs g&l* $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek ca vino. Potovalni agemt j• rojak M. Žugel. S »poŠto van jem S. JACKSE, Bo« 111. «t H*l*na. flal EDINI SLOVENSKI KRO JAC V PITTSBURGH-U, PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svoje moderno urejeno krojačnico, v kateri izdeluje lepe najmodernejše obleke. S spoštovanjem RUDOLF MESNAR, 5313 Butler St., Pittsburgh, Pa. in dFIot^ 407 East 58th St. NEW YORK, N. Y. STAROKRAJSKI SLOVANSKI ZDRAVNIK. Of Zdravi nspeSno bolezni želodca, pljuč, jeter, me- fj S /A , huria iu vse notranje bolezni, kakor slabokrvnost, 0 S / / ^gjtjm \ revmatizem, tajne bolezni, božjast, bolezni na ma- ^ mik -M^mm. \ rernic^ kožne bolezni ln otroške bolezni. — Zdravi A B ( II. j: W^S^B 1 r- zdravilnimi rožami, katere dobiva iz domovine. ~ A IS (: LK ^alfl^^^^B J 7, vsakim Slovanom govori v njegovem rodnem je- A dkn. Odprto Je vsak dan (tudi v nedeljo) od de- 2 vetih zjutraj do sedmih zvečer. (Med prvo Ave. lo d Ave. A. Bliža prve Ave.) PlSite ali pridite osebno. Sj — Do njega se pride z nadcestno aU cestno želez- p va nlco P° drugI ali tretji Ave., in po 59tb St. S g^^^^^j^^^^g^stown car". ^ GLAS NAROPX Ž1. JANTARJA, 191«. Slovensko kato.liiko E= B ... ZA ZEDINJENE DR2AVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. UkarptrinuM dmm 21. jamarja"!902fv driavi Petmylnai*. GLAVNI URADNIKI t PrtdMdilSi JOŽBt PBTBRNII« Baz M, WUloeS. Pa. L podpredsednik: KARO L ŽALAH, Baz 547, Forest OUj. It XL podpredsednik: louis TAUCHAR, Box 836, Bock Sprlnga, Wja. r»Jnlk: JOHN TELBAN, Box 707. Foreat City. Pa. Q tajnik: JOHN OSOLIN, Box 482. Forest City. Pa. Blagajnik: martin muhič, Box 537, Forert City, Pa. Paoblaiflenee: JOSIP ZAlJtR 1004 North Ghlcaco 8C JaUat DL TBHOVNI ZDRAVNIK t Pf, •CAJrriJI IVBO. 900 Gtalcaao 8U Jollat. xn. NADZORNI ODBORI Pr*GM0nlk: IGNAC POD V A SNU, 4784 Hatfield BU Ptttabergk. Pa. L aadaornik: JOHN TORINO, Box «22. Foreat City, Pa. II aadaornik: FRANK PAVLOVClČ, Box 705, Coneroangti. Pa. LLL aadaornik: ANDRBJ SLAK, 7713 Iaaler AtIh CXerelaaO. Okla« POROTNI ODBORI PraOaadalk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bait Mineral, Kilt L porotnik: MARTIN &TEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. IL rorotnlk: MIHAEL KLOPČIČ, 828 Dara« Avt^ R. F. D. L Paid. Detroit, Mick UPRAVNI ODBORI Prad&edalK : ANTON HOČBVAR, R. F. D. No 2, Box 11%. L cpravolk: ANTON DEMŠAR, Box ISO, Brooghton, Pa. tL upravnik: PA VRL OBRUGAR, Box 402. Witt. HL Dopisi aaj m poiUJaJo L tajnika Itn TaAaa, P. O. Citji P***** "BLAB lAlODi." parte postavnim potom v drugo ma; skoro vsi tržaški, mnogo du-voljen biti predsednnikom, a najskih; nekateri iz Belgije, Ba-vkljub temu ni maral dati vlade iz varske — celo iz Petrograda, Lon- rok, je razpustil narodno skupščino, dal 5. decembra 1851 zapreti dona, Aleksandrije v Egiptu itd. Ob pol osmih zjutraj, v ponede- njene najimenitnejše ude in spre- Ijek 3. novembra, se je pripeljalo jel predsedništvo za deset let. V. s posebnim vlakom kraljevo tru-letu 1852 je sprejel na predlog na- plo na goriško postajo, kjer so je roda naslov — cesar, z imenom postavili za nekaj časa na mrtva-Napoleon III. — A nesrečna bitka' ski oder v črno opravljeni in bo-pri Sedanu v letu 1870 za časa grato razsvetljeni čakalnici prvega nemško-franeoske vojne, ko je ee- razreda. sar sam padel Nemcem v roko. je Na široki, z drevjem obsajeni vzbudila v Parizu veliko razbur- cesti, ki pelje četrt ure dolga v jenje. Dne 4. septembra je nehala mesto, se je že zgodaj začela zbi- Pohabljenci. nh X j r V/. Iti habljeni vojaki niso danes | eč brez vsake koristi za člo-i> družbo. Mesto da bi pustili hI jenega veterana, da bi se il na solncu ter pripovedoval ■čim vaščanom junaške do-;e, preskrbimo ga z novimi temi deli mesto onih zdravih, 1 bil pustil daleč zadaj na Ter mu damo priliko, da kakršni stroki je najbolj •u in sposoben. Na tak na-a hijen vojak ni popolna Y novejših časih so umet-in nope čudovito izpopol-samo, da izgleda tak ume-kot pravi živi člen, tem- ii dela tako. Možje brez og morejo rabiti zdaj naj-ka orodja, plezati morejo ali in igrali na godbenih •ntili. Večina pohabljenih iz evropskih bolnišnic je i ->■> prej v življenju kot no/je bolj uporabljali svo-kakor pa delali z dnhom tli tega trpe bolj vsled iz-i»jill čleuov, kakor pa oni, l.-ili z duhom. Ni samo po-ila preskrbe za take pohab-otrebne stvari za življenje: prosijo miloščine, temveč ]»omoči, da si morejo sami voj vsakdanji kruh. ■C tudi večina držav v voj-, da takim pohabljencem 0 samo življenja, temveč, ga prikrojijo kolikor iuo-ijetno. V vfciiki državi se »osebne organizirane druž->p«*t preskrbe pohabljenim mogoče dobra nadomesti- iii napravijo iz vojakov v >Iikor mogoče dobre voja-ru na polju industrije, vsod v Evropi so čudne »*, kjer se priletni možje u- hvoje razbite člene in de-v koristnih strokah, tako kljub svoji pohabijenosti 1 zmožni in koristni člani Zadnji Bourboni. Spisal Venceslav Bele. le I Ako na primer je mogoče vide-armarja. ki ga uče. da bo zopet gel porabljati svojo umetno ro-z Uspehom. Zopet bo lahko šel plugom ter ga vodil in mogel rabiti tako vile kakor motiko, iro iu drugo orodje, ^ložje z umetnimi nogami se u-piezati in opravljati ista oprati. ki so jih prej delali zdravi, je res prava umetnost uioder-časa iu v velikem nasprotju ° vojn. o, da bi dste v katei te ljudje prijeli ka-onemogočili voj-eri poginjajo v stotiso-judje ter pobijajo drug i* fce dela človeštvo mita način, da uči slepe »ohabljence tega ali o-(udno je res, da more h iznajti sredstvo ter z prej zdravo in roko vijolinista, igrati brez hibe, da pa ne more iznajti duh človeka kako aredatvo, ki bi uničilo in goeUo način, kakor je izj f" " mmhmi drugega loarčne vojake i nega de človeški njim nadoineai zdaj izgubljen (Nadaljevanje.) Dobrih dvajset let za njo jo prišla vrsta na grofa Chambordske-ga. Po dolgi hudi bolezni je umrl 24. avgusta 1683 v Frohsdorfu. Grof Cliambord je bil že v zibe-li pozdravljen kot dedič francoskega prestola in po odpovedi Ka-rola X. in njegovega sina tudi res spoštovan kot kralj od vseh, ki so bili /.a postavno vlado na Francoskem. A kljub temu ni Henrik V. nosil krone svojih prednikov; u-mrl je izven domovine in leži v tuji zemlji. Bil bi kralj po božji volji in po božji milosti, narodu poslan v žalostni dobi, ki je zopet obiskala Francosko. Radi neprestanih bojev in strankarskih nasprotstev je postalo tekom časa stališče Ludovika Filipa zelo težavno, vendar mu je bila sreča šc toliko mila, da je vsej hudi opoziciji revolucionarnih duhov navkljub imel v zbornicah krepko oporo v udani mu večini; opozicija je pa — da bi prišla do moči — obrnila vso svojo silo iu agitacije proti volilnemu redu iu zahtevala novega. Da bi duhove bolj razvnela, je prirejala reformne ban kete, pri katerih je izkušala z živo besedo vplivati na mase naroda. — Ko je pa Guizotovo ministrstvo prepovedalo te bankete, je izbruhnila februarska revolucija 1848 — Ludovik Filip je zaman izkušal potolažiti nemir s tem, da se je odpovedal prestolu in kroni, ki ju je zapustil svojemu vnuku, grofu Pariškemu. Vse ni nič pomagalo, revolucija je bila proglašena in on je moral bežati na Angleško. Kakšna sličnost njegove usode z usodo moža, ki ga je izpodrinil s prestola! — A tudi republika je kmalu izgubila ves kredit, ker if mogla nova vlada, ki so jo vodili Lamartine. Ledru Lorin in Louis Bla ne, krotiti razdivjane množice, naščuvane od političnih agitatorjev, in se je bilo bati najhujšega. Na željo in zahtevo mas je ustanovila vlada naro glavarja 15. zv. Angelj sužnjev —.50 —.20 —.30 —.30 —.15 r—.15 —.15 —.25 —.20 —.35 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj s prirodo Božični darovi Cerkvica na skali Deteljica, življenje treh kranjskih bratov Don Kižot Fabiola George Stephenson, oče železnic Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Hustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Jaromil Jeruzalemski romar Kaj se je Makaru sanjalo T Leban, 100 beril Malomestne tradicije Miklova Zala Mirko Poštenjakovič Na jutrovem Na različnih potih O jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Bandevons Revolucija na Portugalskem —.2fl Srečolovec —.20 Strah na Sokolskem grada, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 OPOMBA: Naročilom je prilc tovini, poitni nakaznici, ali —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri puščavniku Raztresenca Starinarica Idealna Tašča RAZGLEDNICE: Newyorške s cvetlicami, hnmoristične, božične, novoletne in velikonočna, komad po ducat po __20 Z slikami mesta New Torka I Po _on Album mesta New Torka Is krasnimi slikami, mali _ _ZEMLJEVIDI: —.20 Združenih držav, mali ■—.45 j veliki —.50 Balkanskih držav '—.20 Evrope, vezan —.25 Vojna stenska mapa —.35 Zemljevidi: New Tork, Co-—.20 —.30 —.20 —.15 —.30 —.25 —.25 —.20 t—.30 «—.20 —.20 —.03 f—.25 f—.23 (—.35 p—-.10 r-2 5 1—.15 —.50 $1.50 lorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske wiaii veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. 8.i na drogi stzani pa •vet bJSSU.il-.. Mi, CTLŽ8 RAKOKS, g. JANUARJA,-1915, bF Jugislownska ■a = B Katol. Jedfteta B "worponrana ane 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOT A. 1. 4. IBM, m 9katj Way «1 M dock Fa. te^redatdnik- ALOIS BAULNT, 111 Sterling irk Ohio. Qianu tajnik: GEO. L PROZICIL E!j Minn. B'ajajiiik: JOHN GOUŽE, Box 106, Ely, Min*. Zacpnik: LOI IS COSTFLLO, Box 5S3. Salida, Colo. VREOVHI ZDRAVHI*: 01 MARTIN mc. 900 N Chicago St., Jollet HI HAXttORNID: m&M KUNICH, 421—7th Bt.. Calumet ICiek. *£7EB SPEHAR, 422 N. 4th St., K&nsa* City. Km IOHN KBŽIŠNIK Box 133, Burdine Pa IOHN VOGRICH, 444—6th 8L, La Salle, m. /OHN AUSEC, 5427 Homer At«., N. e. Clerelaad. a fobonrnj: JUSTIN 1708 B 28th St., Lorain, O. /OBEPH PTSHLAR, 80S—«th St., Roek Springs, Wyo « / POKENTA Box 70L Black Diamond. Waak TOMOtm ODBOX: I« *EPH HKBTRL od druAt^a «▼. Cirila in Metoda, h»T- I Ely. Minn. V iTJIP CHAMPA, od drultva n. Srea Jesusa, ftar V flb Minn. #<>HN QBAHBK, «t.. od drultra Slovene« Htf 114 lb Min«. Val dopisi tikajoči «e uradnih cadev, kakor tudi denara •otlljatve, naj se požiljajo na glavnega tajnika Jednote, rte pr «.lbr pa na predsednika porotnega odbora Ni osebna aLi neuradna pisma od rtranl ilanov M i* fcort «n]» tVuHtr-m fliusfio- MHTiAP "JAHnDA" Na morju. Narte Velikon j a. I. so jo zibala, morje se jo n< »' >•' j«- zibalo. Nižali i so ostri, z gostim grmi- "Ti bi bil dober za cirkus Xa-poli". je menil Žino. Perin pa je neumorno nadaljeval in pel. Pet fantov jo bilo. ki so so dol-u ji-ni i -li vrli >vi na li*vi, «lvi-. zvo.: le", enn samo hčerko Seldo »ali m' i:' pad; ti ostri, jroli vrlmvi ju <>i» koprski obali. Peljal je na rlrsjii, oMlti s I«»i>o, kot biibd Trsta v Zador petrolej, na >i >t :iivi m'oli 11 a *r» - udo v solneu., povratku ]ia jo naložil vina in o-Med ostrimi, obraslimi vrhovi na' ija. l.'vioi i i -.strici1. j^.ihui vrhovi naj S,-Ma jo imela sedemnajst let. .{csrifi jo /alo morje; lia nje«?o- Žino je trdil. i bil na Krku?** jo vprašal Rok in se je zganil. "Zakaj bi ne bil na Krku. če pravim: na Krku!** jo rekel. "Pa kakšno je bilo m dekle! Selda ne }»• 1- pŠa. llodim en do]v»h.tau za 11 jo. št- ozrla s.- ni: ko s.*iii zahrkal. j - zavihala nos. a pogledala me ni. Šla je v trgovino, jaz pa za njo po čokolade; šla je k vodnjaku, jaz za njo pit. Prosil som jo korca. J zajela jo v mojo kapo. Hodil sem za njo še popoldne in si r«-kvi: Le počakaj. Hrvatica! * Važno izpljunil in pobiral karte. "Drugi ilau som s<- ujezil in je nisem pogledal. Zapravil sera bil dan. po magač so j<« opil, ker ni imel dela in jo s kom utonil, i a kaj! — Pa je prišla ob d» s«»tih na pomol, za ničljivo pogledala in se smejala. Vrag pa«\ kako se je smejala!" Troji«-a ga je pozorno poslušala in na obrazih se jim je poznalo, tla živi ta sinili že v njihovi domišlji ji. Rok pa je ležal navidez malomarno, kakor bi ga ne zanimalo; širno motril je, motril pripovedovalca s čudnim pogledom. "Pa ti pride popoldne ponujat smokev in pravi, tla ne mara zame in ne mara. Jaz tinti ne, pravim ii so podvizam metati »leske na kraj Daj. da odrineva jutri! — sem vpil na pomagača. Ali ni prišla zvečer spet in vprašala po najinil dekletih?" "Kako ji je biio ime?" je nagh segel v besedo Rok. " Vse je povedala. Pravi, da j je ime Nikica. Prav, Nilcica, sen ji rekel, ti grdo gledaš. Spet se j« smejala in njene erne, zmerom mo kro oči so so ji svetile.*' Tu se je Zino ozrl po tovariših iti mešal karte. "Zjutraj sva odrinila....*' "Ali z Nikico?" ji> naglo vpra šal Viko. "Ne, s poniagačem! — Pritekla je na pomol in mahala v pozdrav, kakor sploh ženske." Delil jo karte in menil: "Kakšna so ta dekleta; kaži ji hrbet in hoče te videti v obraz — Ti, A'i ko. imaš zdaj vse ase!" je opomnil, ko mu je vrgel karte. "Tudi jaz sem s kapo mahal v pozdrav; zavpila jo nekaj za menoj, pa sem zavpil še jaz. Stala je na bregu. Se danes me čaka, zaklel bi se, da me čaka. — Zakaj nisi vrgel kralja. Perin?" je zavpil. ko je videl, da se mu nihče ne smeje. To ga je očividno jezilo. "Ti si lump. Žino!" je opomnil Viko. "Kam greš, Rok!" je nadaljeval. ko je videl, da Ilrvat vstaja. Oni je odgovoril s lir vaškim naglasom : " Drugam!" "Saj sem jo šo jaz videl", se je smejal Perin, kakor da je komaj ztiaj doumel Zinovo pripovedovanje. "V solnat steber se je izpre menila na pomolu; barke privezujejo k njej, a ona čaka, da jo rešiš! Ali ne. Rok?" Perin se je kro-hotal svoji pripombi. Ilrvat pa je vstal in nekaj mr mral sam pri sebi. Za hip je bil ves izpremenjen; pulil si je bradavice na licu in ni nič odgovoril. "Daj asa!" se je razjezil Žino. "Daj in ne zabavljaj! "Solnat steber?" je povzel Viko. "Ta je dobra, Perin, ta je dobra." Žino je bil užaljen. Premeril je Vika in zbadljivo menil: "Prej bi jaz ganil steber, kakor boš ti Seldo; saj še brk nimaš. Vi-liš. sedemkrat prej, in Seldo, pre-*ej, če hočem. — Ali je kislo grofije, kaj?" Nakremžil je obraz, kot bi jesih požiral. "Pa le korajžo! Dekleta so kot morje; na eno stran so tem-m. na drugo stran se spreminjajo. Le poglej si morje, fant! Ali vidiš?" "Kaj si začel?" je osupnil Vito. "Kaj hočeš s Seldo, da se spotikaš?" Zardel je in pozabil na gro. "Kdo kaj pravi?" je pomežnik-lil Zino. Glejte ga, kako je rdeč, cakor solnee je rdeč. Vrzi no!" Solnee je stalo ravno nad obzorjem. Morje je šumelo, pljuskalo adrnici v boke, spredaj so čvrča-e pene, kot bi kipelo. Zelena, rde 'a in višnjeva, vse barve od črne ia belo so se prelivale preko va lov. Žino je iztegnil noge in povlekel cigareto.____ Kdo kaj govori t Pa vseeno, ti ne zdi?" je šepetaje* pripomnil z lokavim izrazom v očeh. "§ko-da. da jo stari tako varuje." Viko je pri teh besedah razprl oči in nehal deliti. "Kaj hoče dekletu, da ne more in ne more nehati? Ali ga vrag moti? Udaril bi ga, da hi pozabil solnee in dekle." Takrat je dvignil oči in zardel še bolj: Selda se je prikazala pri od-'prtini. "Pst, tiho! — Glej jo..... nil nehote. Ob Kvarneru. Oton ŽupančlC. "A kaj!" j morj>j sem odkril se jaz! -p. ozrl nanjo. Dekle je nebo. oči z velikimi punčioami. ka-j ;irjti j,.— Vlšji. kor je rekel Zino. j ti obj,z,MnIjf> ti 'Lep večer, kaj ne? je .i»»jal: v.'«-or. j n-Perin. ki s*» zanjo nI brigal. "Zakaj praviš i«> ?" s*» smejala. "Ali dobivaš?" "Zakaj ? «_'e je lep. je lep. Seveda dobivam." "Viko izgublja!" so jo smejal Zino in gledal čez ramo. "Cel dan mi«Ji nate in zmerom izgublja. — "-'-Ida irr,r. Selda dol. in vedno Sel J a * "Zakaj st* vrag laže?" si jo mi ^lil Vilko. "Ali sam tako misli? — V votlo bi ga sunil!" Deklit-a je ob Žinovih beseual zardela in izginila. 'Maram zanj! je hotela reči. pa je molčala, kei se ji jo nekaj toplega zganilo \ srcu. Kartači so se spogledali, kakor bi hoteli drug drugega neka; vprašati. Viko je jezen vrgel kar 'e na krov. "Na. kaj bi se razvnemal? Al ti je ros žal po njej!" je vpraša Žino porogljivo. "Ne!" je dejal Viko. "Sram jejo in razžaljena je." "Razžaljena ? — Ali se to prav "taliti? Ali bi ji ne smel ničesar re *i?" Rok se je bil ustavil pri jadra5 ku in je pozorno poslušal razgo vor. "Kako?" se je razvnel Vilko 'Solnati steber poišči; to bi bih bolje. Kaj se je ujedaš?" Zdaj je bila vrsta na Andreju la se smeje. "Ta je dobra! Bravo, Viko!" Nenadna veselost ga jo obšla ir ta veselost je naraščala, kakor je naraščala jeza na Zinovem obrazu, ki je vrgel ogorek v morje in s» vzdignil. "Čakajte, zlodja, še prste si bo stelizali!" ^ Bučen smeh je izbruhnil mer' njimi. Ker ni nihče vedel, zaka; hi si prste lizal i, so jim jo ta o nazka zdela zelo smešna. Smejal >o se tako izzivajo, da je Žino pro bledel jeze in ihte. "l*f, Žino", se je krohotal Pe nin in valjal besede v razsckanil stavkih. "Ali te skomina, perba ko? — Pazi. pazi, da te krč ne u vije !'* Nov krohot je zadonel na la djiei. Žino je zaničljivo pljunil in za škrtal. Obrnil se je in grozeče od ?el za Seldo. "Bomo videli!" Cetvorica na krovu je obstala in se spogledala. Tisti hip je zadonel od krmila kapitanov glas: "Sprednje jadro naj kdo obrne! — Ali ne vidite?" Večerni veter je pihal od na sprotne strani in se upiral v ja Iro. ki je frfotalo in lepetalo ka kor perutnice smrtno zadete pti ce. Solnee je bilo zašlo, pod jadr nico je vrelo morje, kakor bi s r miljon otrok kopalo v njem in s< držalo za roke. Ukaz kapitanov je pretrgal njih misli. Perin in Andrej sta naglo skočila k škripcem in vrvem. Rok in Viko sta gledala to opravilo kot nekaj čisto novega. Po par hipih se je Rok zasmejal in se nagnil k Viku: "Ali kapitan ve?" "Kaj?" .se je zavzel Vilko. "Kaj! — Zakaj tako kričiš?" je govoril Rok s hrvaškim naglasom. "Kako bi ne vedel, kar moraš vedeti!" "Kaj hočeš?" "Na, zdaj se še hliniš. — Obledel si, ko je Žino menil, da si bo mo prste lizali. Roke so se ti tresle. — Vse sera videl in zato veš. kaj." "Ali misliš Žina?" "Žino je Žino, Selda ?e Selda, e?" Pomežiknil mu je dobrosrčno in nadaljeval: "Žino je lopov, to je!" - Dobro se mu je zdelo, da je tako razložil vso zadevo; več kakor besede so razodevale njegove oči in kretnje. "Tako mi majke, meni ni do dekleta, a Žina ubijem, kakor sipo ga ubijem." Glas se mu je tresel, ko je pristavil : "Nikiea na Krku ga res čaka, z nožem ga čaka, ee le ni legla.\ Ali razumel?" (Dalje prihodnjič.) . --:■■- ---"—I-f '.-d**:- Usoda Srbije. "Az Est" objavlja razgovor z bol-garskim min. predsedniki in j in d osla-vovom. ki je dejai: — Srbija je popolnoma poražena. Zgodilo se je to celo hitreje, kakor smo se sami nadejali. Menim, tla je A-vstrija samostojno sklenila, kaj je storiti. da se v Itodoče odpravi vsaka politična in vojaška nevarnost. Na ilrti-! iri strani pa smatram. «Ia bo uuwrla | Bolgarija svoje m: rod ne ideja le po- j polil..ilia uresni.'iti in da 1m«1o v-i h„l-jrarski kraji, ki so d.^^laj prenašali rez vnetih pomočnikov i samo v svojem imenu moriš ... vatla r tulijo tvoji rogovi na smrt, zastave vihrajo krvave, • ališ pod oblaki svoj črni srd, te bojiš se pravice, postaje .... Fi samo si pišeš zakon svoj. ti tvoj zakon jo mir. in tvoj zakon je boj, "voj zakon jo tvoja volja, 'ozdravljam te, velika volja, »ozdravljara te. svobodna moč, "az. bilka nemirna .^red polja, rst v vetru omahujoč.... Samomor pred poroko. Oklahoma City, Okla. 19. jan. nekem tukajšnjem hotelu se j«' lanes ustrelil J. D. Welday, predsednik državnega odbora socijali-stične stranke. Jutri bi se imel vnoročiti z Olive Todd, hčerko ne-I iega bogatega tovarnarja. — Kaj ira jo gnalo v smrt, se dosed a j š.* ii fhvlo dognati. j letel ln Frank Bambich. Oglesby, 111.: ilatt. Hribcrnik I Waukesan. UL: Frank Petkov »ek Id j Math. Ogrln. So. Chicago, 111.: Frank Černo ln | Rudolf Poze k. Springfield. 111.: Matija Barborl« Cherokee, Kans.: Frank Iie2iiinčič. Claridge. Pa.: Anton Jerlna. Broushtoo, Pa. lo okoura: A. I>» Aar Darragb. Pa.: Draimttn Slavtfl. Dtinlo, Pa. in okolira: Josip Surer Export, Pa. ln okolica: if rank Trt-bee. Forest City. Pa.: K. Zalar ln Frasl Leben. Farell. Pa: Anton Valentinčll Fit? Henry. Pa.: F. Gottlleher. Greensburg, Pa. tn okolica: Jooepl ! Novak. ! Irwin, Pa. In okolica: Fr. Detnfir. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la ! John Poianc. Luzerne, Pa. In okolica: Anton O-' šolnik. Meadow l-tnds. Pa.: Georg Sohuita 'lonessen. Pa.: Math K.ik»lJ i Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. In okolica: Z. Jak«b* 1 I. Podvašnik. L Magister In U. R. Ja I fc.ibioh j Steelton, Pa.: Anton Rrcn. j Cnitj Sia^ Pa.: Joseph SkerlJ. We'd N'i'wton. Pa.: Josip .lovan Wilhwk. Pa.: Fr Acme ln J Peter J nei. Tooele. Ctah: Anton Taieic. Wir.terquarters, Ctah: L BUsJcb Black Diamond. Wash.: G. J P» : renta. Davis, W. \a. In oktdica: .1. Brosicb Tbuma?, \V Va in okolica: Fran* : KfMMjan In A Korenchan (irafton. Wis.: John Ntarnpfel. j Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Shebn>-an. Wis.: neronlm Svetlim. W^st Allis, Wis.: Frank Skok Rock Sprinc*. Wyo.: A Justin. Va« Ptalich in Valentin Maretna I?»mmt'rpf Wvo • lo« Motcih SLOVENSKO-AHERIKANSKI KOL za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.)* — Običajni Koledar. — Strašne številke. •— Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romam. — Rmeiia pošast. — Doživljaji ▼ zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova, — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v voj ni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galieiji. -Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Ita lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi. zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—' Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani ria goriški frou ti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom, — A v strijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarska čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj nikom. — Triglavsko pogorje. SLOVENIC PUBLISHING CO., ..1H».H I . "'----v-.'. -r ■ • ->--.»- . . jjj. Zadnji grof celjski. i. Izza. nemirnih dni. olovfiifikem delu štajerske, dniži potok Voglajna z ženi valčki tople Savinje, na-na strmi, visoki skali stavna razvalina Zgornjega Ce- soprogu. ki jo je prijel z V30 gorečnostjo, ter mn je rekla: **Pri-zanesi ini, t'lrik, da ti kalim že prvo uro tvoje vrnitve; prizadevala s.i bodem, da bom pokojna, vesela in bodra, že tvoja pričujoč-noit bo lajšala iu hladila bol spomina. Vesela in srečna sem, da si zopet v najini sredini!" "Vedel sem", odvrne grof, *'da me to pot ne boš pozdravila z ra- GLAS NABODA, 21. JA^UABJZ 191». juterk, s katerimi sta se pridno bavila dva slugi. Vselili so se okoli mize. Častno mesto je zasedel grof Miroslav in Ulrik je sedel med gospo in hčerjo. ki je zrla nekako boječe in plaho očetu \<*jblieje. Možema se svojega namena, in plemenitniki, duhovščina ter ljudstvo so bili vedno bolj nezadovoljni; to nezadovoljnost so izražali pogosto-ma tudi v zborovanju in skupščinah avstrijskih deželnih stanov; zahtevali so odločno, da jim da je zelo prilegala izvrstna vinska svojeg« varovanci Ladislava, ki kapljica, ki je vzrasila pod milim'ga je vzgajal večinoma v Gradcu, .-olnceui grškim, 111 nista je mogla a to so tirjali tudi Ogri iti Cehi. prehvaliti. Nato je prijel starček Vendar je Miroslav stanovitno in z zanesljivo, tresočo roko pozlačeno kupo. {*Trčimo z namenom", •iina v pravem pomenu dostnnu obrazom kakor druge-ki s.- približuje svojemu krati, kadar sem se vračal po dol- !> uj ene i n vznožju raz- gih potovanjih, marveč uverjeni je rekel resnobno, "da bi ne bilo I i (*no m< sto Celje, ki je sem bil. da te najdem žalostno in tvoje delo brezuspešne, moj sin!" v -.ti dobi. ko so go- tužno, če mi ta svoj jad tudi pri-inogo-'ui Rimljani, po- krivaš. — in Bog me varuj, da bi vstrajno odbijal in odvračal take zahteve. Prigodilo se je, da je nastala med kraljem in baronom Einzin- Ulrik in gospe so se temu odvzali. gorjem razprtija in nesložnost ra-"Pripoveduj pa naprej", pričel neke kupčije. Ta barou je bil nsih krajih. L-p a ti to predbaeival in očital, kar je je zopet starec, "kako je bilo, da snno lakom en in častihlepen Člo- neit; je poklical v večnost, zvijal sem se skovodja, ima res dober meč, a toliko bogastva, da je bil eden narastel in eelo sam bolesti, ki mi jo je pri-; slab jezik; od "kvasenja'% ne- najimovitejših baronov. Zviti mo-kali nad njim zadjala ta izguba, kakor črvič v razumljivega govorjenja tega drovalee je mislil na maščevanje je gospodovala prahu, kojemu preti nevarnost, da "starega fanta" nisem mogel po- jn kmalu je izumil črtež s katern p! diskih ro- potepta kaka neusmiljena no- stati posebno prebrisan, ti pa si rjm je lahko ustregel svojemu'ča-in svedo'ilo je. ga. Ilotel sem jo potegniti z Du-! me v svojih pismih tolažil le s gtihlepju. Ko sem o tem zvedel, se v— življenje in naj a. pa nisem si upal niti za ne- tem, da se pogovoriva ustmeno. nisem mogel vzdržati smeha ško-kaj tednov; kajti okoli in okoli Torej pripoveduj!" 'doželjnos/i; kajti bil sem uverjen >o prežah na nas ljuti. potuhnje-J Ko se je Ulrik na Miroslavov da pride to delo Kinzingerievo" tu-^eer ni sovražniki, ki niso mirovali no- poziv pripravljal na pripovedova- men[ pruv MorebitF je ta ve-j'.no uro. temveč skušali so na nje, naslonil si je stari grof svojo <]el n veil(|ar ie potreboval pri 14..3. pretege škodovati moji težko >ivo glavo na pozlačeno naslonja- tem svojem početju moči celjske ro »rih -pe- i graau. svetle-m njegove U Vi »..I Zh !-al < v. pi ►ivi gr a krdelo od- pridobljeni moči in oblasti ter ko- lo svojega sedeža, ki je bil pogr- ilo -k >7.1 Ce- prn»- želeli, spraviti me ob njen > krasnimi prost i raci. in nje- Na če-! v.-s moj vpliv in mojo veljavo pri go v o oko izza mogočnih obrvi je •jkh-pu. kraljevskem mladetiiču Ladisla- merilo premišlja je podohe, pre nemirno ako sem hotel biti kralj, ki je bil olepšavo zgornjega dela I po imenu -ieer inladi Ladislav. blizu stropa, firi.dnik prihod liila je huda žrtva za sijajnost in "Ali mi dovolile, da pripove- seni< da mOŽ bre2 miru Taval oJ O j.- vse v graj- svetlost mojega imena. pa ven- dujem o prejšnjih razmerah radi dar — bilo je vse brezuspešno!" gospa, da me boste razumeli! Ali Ko je grof l irik zgovoril zad- ti ne bo to ^nabiti predolgočasno. nje besede, je vstal s klopi in je ljubi oče?" mogočno, viteško korakal po dvo- "Le pripoveduj", odgovori r?Mii. da so mu rožljale ostroge na stari grof; "tudi jaz sem se ude- •e vi jih; njegove oči so žarele ter leževal marsikaterega podjetja, se iskrile besnosti, in nehote se mu pa če ima človek že nad sedem- boditi Miroslavovega varstva rvemu jezdecu, jt -kr.-ila roka v pest. Nekaj časa deset let, polnih slavnih del in do- bi bilo treba tudi s silo Da so couja. To je bil je grofinja še gledala za njim, po- godljajev, ne spominja se ze več pa pridobili zatirano ljudstvo : celjski, ki je tem je pa ogovorila razburjenega, podrobnosti in prisrodkov izza skrbeli so Einzinger in njegov^ »ji soprogi. ka- raztogotenega moža. — m ta njen zadnjih let " " " ' »vala. a drugo gl:'s je bil mil, mikalen. prikup- j so se sluge in ikorakal je ob »f Miroslav* II. II. > v spremstvu blede je peljala /a roko ore-•o. Zdaj je prispelo kr-Ivoriiče; brzih nog je iga 11 mu je dozdevalo tudi oprezno, pridobiti me kot zaveznika, v kar sem mu tudi dovolil, obotavlja je se. — Po svojih zvestih, udaniu lju-stene ^eh sein J^^del o vsakem koraku, ki j..« storil Einzinger. Vedel a gradu do gradu, nagovarjajc plemen itnike, ki so bili ;ako ž.e pripravljeni mahniti jo zoper kralja, da se združijo v eno stranko, v eno kolo upornikov in puntarjev. Kmalu je bilo nad tristo zaveznikov. Sklenili so. Ladislava osvo- iu •po razvijajo«"i se dekli- ljiv in je imel v sebi Hto moč, s bila z gospo. . katero moramo pridobiti zauplji- va* pozdravljam, pre- v«»st drugih. /.a k lira I j.- prijazno:' " V»*d«-la bi te tolažiti, dragi počutim -rečiii-ga, da moj soprog, torej ne prikrivaj mi. \ vaši bii/iui.*ko me ni kar ti tako vznemirja sree; deli skrbeli so Einzinger __ zadnjih let; in tako vsikdar rad pomagači, da niso pozabili štirih posluša:n. ako mi kdo pripovedu- pravljic, kako nečloveško, hudo j 1 > činih, ki se ni val sam." jih udeleže- teinu, le! lil ,ki "d « »: v a ■ mesecev!'' 7 menoj svojo tugo in jad, hočem iklonil star- ti pomagati prenašati jo. Ali je primerilo", kraljevo zaupanje omahljivo?... vas najdem Tvoj ore mi ni razodel o tem ni-vas jiozdraviti «'e>ar; samo da se povrneš, zaupal enburgu; tako mi je pred par dnevi, ko sem sa- ati daleč okoli ma videla tvojega vestnika. ki mu porodil šele po očetovi smrti (od--veta.'' je izročil neko pismo." tod ime Ladislav Posthumus, t. j. :di:n do veec- (Jrof je začel korakati počasne- Posmrtnik). izročiti v varstvo 110-iri"t Miroslav; je jn bolj mirno; kajti Katarinine voizvoljenemu kralju Miroslavu la se po- besinle so vplivale tako močno U. Z varstvom je prevzel kralj nanj. da je postal čisto mehek in tudi pravico in dolžnost, do pol- ti ro t" Lirik je poročal v prav dobri, gladki, olikani besedi: "Po dolgem premisleku je moja teta Elizabeta, vdova mojega prezgodaj umrlega dobrotnika, zaščitnika in prijatelja, kralja Albrechta II., sklenila v avgustu mesecu t44<>. leta svojega polletnega sinčka Ladislava, ki se je se pomiuum uo veec-»voril je grof Miroslav torej dovolj, tta se o tvojih stvareh. Je-li nate ravno najboljše? krotek; vendar se je glasilo ne- noletnosti po smrti očetovi roje- odposlali še 1 ni ak t! odgovora, tem- kako rezko in ostro od njegovih nega Ladislava vladati v njegovi « je t tvori in 1 ravnajo na Miroslavovem dvoru s kraljevskim dečkom, razširili so celo vest, da namerava Miroslav ugonobiti Ladislava z namenom, da bi se polastil Avstrijske in si jo prisvojil. Veliko jih je bilo. ki so to verjeli. Miroslav se je ravno pripravljal na potovanje v Rim, da bi prejel v večnem mestu cesarsko krono; glas, da misli svojega varovanca v'1-1 i seboj, obudil je še večjo nezanpnost. Naglo se je razširila vest. da hoče Miroslav m ž-nega dečka pokončati s "smrtonosnim solneem" italijanskim. !>asi je kralj zvedel o namerah zveze plemenitašev. vendar so mu Ine novembra mo-"ca 14o0. leta odposlanstvo. k't je m zvijačami, nisem se jim več pridruževat ter sem trdno sklenil, kralju pokazati hrbet. Einzinger-ju sem dal besedo, da sine računati na mojo pomoč. NiČemumi in nestanovitni mož mi je za to stisnil roko. zagotavlja je me, tla mi bode tudi hvaležen. Kakor da bi bil potreboval njegove obljube! -Tedva j'1 napoči! odločilen trenutek. hotel sem si pridobiti plačilo za svoj trud sam in milost drznega novega povzdignjenea bila mi je odveč. Molčal sem: kajti Einzinger pač ni smel niti slutiti, kak načrt sem bil skoval. (Dalje prihodnjič). Išče se FRANKA LIK AN. podo-mače Rokov ali Mihovčov iz vasi Preserje pri Zlatem polju. Star je 2G let in govori prav s koncem jezika. Za njegov naslov želi izvedeti upravništvo Glas Naroda, ^i! Cortlandt Št.. New York. Kakor se čuje, je bil pred enim letom v Luzerne, Pa. (20-22—1 i »bniil nekoliko proti go- nemirnih, drobnih usten, ko je re- dedni deželi. zahtevalo v imenu zaveznikov iz- r je rekel prijazneje: kel: ' Moje poročilo je dovolj V ogrskem in češkem kralje- ročitev Ladislava; ko je pa po-i se najprej s tema-Ie! kratko: spoelletelo mi je, vsi rnno- stAti, za Albrehta združenimi z slan1M>e zavrnil, ne da bi bil ustre- I : \ Ink »it krenil lie/Ill teri je _ . je ll z nekrm vitezom -koraj ko- let trajajoči napori in ves trud Avstrijskim, je obveljala končno £»0i njihovim željam, bil je to o- »ta kopineli po tebi, j<» bil zastonj, ničeva je bila tudi tudi pravica, ki jo je imel Ladi- genj v streho; uporniki so mu od- mi imata prvo pravi- v^a previdnost — od 28. dne sep- slav do teh dežel, in posebno na pisali na kratko, da bodo njegovo ' V" • teiubra meseca tudi nisem več de- Ogrskem, stopili smo mi Celjani zavrnitev predložili deželnemu oH -in pogled hvaležnosti je želni poglavar avstrijski. Odstra- za to pravico na borišče. zboru, ki so ga sklicali na dan 12. •i.o staremu grofu, ki seje nili so me iz sveta Ladislavovega. Ladislav je vzrastel pod vod- decembra meseca na Dunaj. Prvi in pod j,, podpisal seveda vsikdar Ein-BM IHBBHliHBIjHI IPPI - - zinger. T«'ira je torej kralj oporni- % svojo >oprogo m z mla- spodnje >ea zauka- ' ' ' naslikanih oken po j,. Vse balo iu ko bodem še nekoč slav ga je strogo vzgajal, in veli- zaI. imain > e j • i li tleh. ki SO bili pogrnjeni s lastnik sedemdesetih graščin, po- ko prijetnih in veselili ur ni užil p-.-Miiaei. Ko mu je oproda od- nižali so tako in me posadili pod deček v bližini lakomnega iu sko- V/1 ' 1, /k ' orožja, ki krasijo vsa- kap! Pa miroval ne bodem, dokler pega kralja. Pri jrsem tem pa se << LM veza. potepini ie obe gonpe se mi bogato ne nadomesti ta iz- vendar ni raznesla govorica, kako !C sebi. in vsako za eno roko dr- eruba; nisem zadovoljen samo z trdo ravnajo z Ladislavom in ko- žee.^vsedcl v> je z njima na klop. narnestništvoni dežele avstrijske, liko pomanjkanja trpi, akoravno r.i je bila pogrnjena z lepim plat- tudi ogrsko mora biti moje!" so o tem govorili tupatam po Av- uoiu. pretkanim /. zlatimi nitkami. nameravala sprego- strijskem že v letu 1440. Meni je ter je stala blizu bogato okinčane voriti, pa vstopil je ravno stari bil ta glas seveda ljub in drag, a leve. v k iteri so prasketala silna grof Miroslav, sključene postave, vendar sem gojil v svojem srcu pritrjajoč grofovim besedam: željo, da bi dobil kraljevskega --Dolgo te ni bilo, dragi so- "Tako je vrlo. moj Ulrik! Take stričnika v svoje roke. Pa treba l»rog pričela je grojnja; "vsak bt-sede pristojajo Celjanu; ta ro- je bilo pri vsem tem opreznosti, Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cei^i mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio. Charles Kar linger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Ft. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Coneraaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., K Chicago, 111, H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ina M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perusek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopni kov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Rok Firm, Frontenac. Kansas. Jakob Petrič, Chisholm, Minn. Frank Gabrenja, John stown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mat. Kamp, La Salle, HI. Frank Skok, 438 - 52 Ave. West Allis. Wis. Dobra luč pridobi odjemalce Trgovci, ki napredujejo so le oni. katerih dobro razsvetljene trgovine privabijo odjemalce. Mi smo sedaj upeljali sistem za napravo elektrike na obroke za več kot eno leto. Naprimer, naprava osmih svetilk in ene žarnice stane tei se plačuje po &1.14 na teden v -rj tednih. LuČ m reklama od zunaj na isti način. Javit.- nam in poslali vam bomo našega zastopnika. The New Yo rk Edison Company At Your Service General Offices: Irving Place and I5th Street Telephone: Stuyvesant 564X1 Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Spring 9S90 | "124 W 42nd St Br", ant 526'' 126 Deicnccv St Orchard 196« | ^151 E 86th St Lenox 77SO 10 Irving PI Stuvvcsant 5600 j *27 E I25th St Harlem 4020 E 149th St Melrose kladi^cm v me-iu New Yorkn vina. kakor tudi žj,*ai»je naravna, zdrava, iu najboljše vrste. l>elanm Sih po domaČem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkih t enah: \ /aio-i imamo tudi vsakovrstna vina in likerje. C KNE Z.\ SOD VINA: < 1 laret) ) ."»'J (/t nfandel) (Slarhcra) ."> (Rurn'rad.v) ua!o:i suho___ ualou samo.. I salon samo... 52 Kahui samo. S35.00 IJELO VINO (li?esllng) 52 salon samo____$35.00 ledrči • DALMATINSKfO-KALirORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. KaOar Je kako društvo namenjeno kcpltl baodero, zastavo, rcgaij«, god bene instrumente, kape Itd., ali kadar r»otrebuJete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, tla tudi mene n etne vpraSate. UprafianM Va« stane le 2e. pa al bodete prihranili dolarje Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Plžlte ponj IVAN PAJK & CO., Ccnemaiitfh, Pa Bnx :la imajo ubraniti 111 prt-prt*-•!- it I posvetovanje fleželnega zbora, ki sra je sklical Einzinger. Ker .so me nekateri udje kraljevega sveta nekaj easa zasledovali in preffHiijftli v. nezanpnost jo Zdravje /Jmoc . ; in ' mr ^ r*. krepost. n- >*-tu t<- pričakovala iu - «lovina ni ustvarjena samo zato, prebrisanosti in potrpežljivosti. ^ ikr.it m bila v velikih skrbeli, tegra sveta, čutila sem se nesreč- bujajo: vrhunec slave in moči bo- pozno. nejšo od beračit-, ki se zbirajo di naš smoter. Ako nam kaj iz- Kako se je pa tudi godilo na % -ako opoldne pred vrati, da do- podleti, to nas naj ne straši, in Avstrijskem, v dedni deželi Ladi- b i vajo kaj za prazne želodčke. Ta- kdor združi srčnost in hrabrost z slavovi! Ocl severa so otem 5e ve(5 let čevljarski ■trgovec, ako kar naenkrat ugledate istega mizarja v lekarni, kjer vam stoji sama brez zaslombe iu kake- stari grof, obmivši se proti Kata- šah; križem so hodile čete najem- hoCe prodajati zdravila, o katerih se ga zavetja očetovega pri mrtva- rini, "si pa drugih misli, ko zreš nikov, ki so so zadrževali brez nieemr M MlUB(l. T««»i ^vsmost eni otlni svojega otroka."' sk w . ničesar ne razume. Torej nevarnost veeim srcem, kako izvršuje vsake škode za zaostalo plačo v ^ vsakega, ki kupi, pa ne ve, kaj (irofinja se jc razjokala; mla- l irik svoja dela; pa te skrbi se ti deželi; iz Ogrskega so obiskovala s krva1 dostna Elizabeta je nežno objela poplačajo, ko boš videla, da je V\-, to deželo zopet roparska krdela, ^varl: Zavarovalnino proti mater okolu vratu iu grof Ulrik, rik dosegel svoje želje." > ki so služila ogrskemu vitezu Pan- ^ ^ v teh dveh stvareh ki je vidno težko prikrival svoje Grofinja ne odgovori niti bese-' kraciju od sv. Miklavža; a vrh ^ večletno skušnjo torej niste se prodaja. Jaz prodajam samo dve P® že večletno skušnjo, torej niste v no- ganenje, jc stopil tihoma k veli- dice; v njej se je porodil ugovor; tega se je bavil ta ali oni z ropar- beni nevarnosti, če kupite od mene. kemu, obokanemu oknu ter zrl v le s težka »e je premagovala in stvom pri domačih plemenitaših. vprašajte onega, ki je že od mene ku- daljavo. upati ni bilo, da bi moža predru- Vsa obrt jc zaostala, trgovina je pllf on vam p^e. se priporočam Toda grofinja Katarina se je gačila v mišljenju. Obnašala se je bila uničena. Kralj Miroslav je TAKTP 7A TI!/« ftaz nekaj hipov izvila rahlemu tako, da ni dajala nobenega po- vse to zanemarjal; neznatna sred- JUBUr "AJJSC, svoje hčere. Svojo desni- voda. daljnemu pre t reso van ju, pa stva, ki jih je uporabljaj da bi 1378 E. 49 St., Cleveland, O. so jjb tudi molile priprave za za- prišel temu v okom, niso dosegla ' Tel. Central 6494. B. ZdravrJska knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastrupljanje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeao-tok, mehurne in ledvične ieskoče, nalezljive in druge moške ter ž« nske bolezni na spol no-u t i namili organih, vspešno zdravijo privatno doma iu z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na taterem izmcfl sledečih simr^tomov: l ol -'inr v križu. hok-Čiae v gla- vobol. izguba apctlta. kislohu v .?ejv.-..\-arank- hiLiio. bljuvanje J. iGuo hpanju. tnomi^!. rvšbe. iu teloni ^ Šali ■ sanje, slabost in nagla -t ob jutri h. r-rni kolobarji marnest, bojazen in srčna steia ni v redu in da potre- ri^nnje, nečist jezik, smr>loča sii^a. i; •razburjenost, nervoznost in raz-iraži■ n<• -t. pod oi*mi. sramež-ljivost i * i izojjibnnjr tupu? — Ti .simptomi so znamenje, da valujete zdravniških nasvetov in pomoči. "NTaSa brezplačna knjižica vam nove dej??va -Io Ip t. k simptomov In te>ko'-pove vam tudi o nuSem zdravljenju, ki ; mi:-, n.^klm do zdravja, moči in svežosti, .la so zopet možje. Zalogi, znan sri j. l:i vsebuje nas\vt^ in i-cdatke katere bi mc-ral znati vsak mo&ki in vsaka i «k: . «-bno pa t i-ti ki se name^ ravajo ženiti. Iz nje lahko -poznate vzroke svojega. tr}>lji nj& in kako bi se vnše teškoče obvladale, citajte to knjižico, kf-žipot k zdravju, in ot oristite se z njo. Pošiflte ta kupon še danes* DR. J. RUSSELL TRICE CO., S lOOO. 208 N. 5ib Are., Chicago.'III. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo jtfravc&fco teliižico POBOI zastonj ia poStnice prosto. Im« Stev. ia ulica ali Box No. Mesto . . . .............. Država • • ti : • . -.-.te - ... .X... JHf -i- jH j ' .... •••• • GLAS NARODA, 21. JANUARJA, 1916. EMILE QABORIAUt TATVINA 22 (Nadaljevanje). Prešla ^ štiri leta po Oa^tonovera begu. — Živa duša ni vedela, kje se je nahajal. Tedaj je hil priš«*i v okolico mlad inžener, ki se je bil kmalo vsem priljubil. — Pri neki priliki se je tudi grofica seznanila z mladim možem, ki se je imenoval Andre Fan veli. Grofica je imela ostre oei m je kmalo opazila, da mladeniču Valentina ugaja. &e bolj jo je pa veselilo, ker je izvedela, da je Fauvell precej bogat. — Plemenit si-«-er ni bil, toda denar je imel in to ji je zadostovalo. (Jovorila sta o Valetini, in grofira je nehote pripomnila, da ji v teh slabih rasih ne bo mogla dati veliko dote. 'iospodiena ima veliko drugih lastnosti, s katerimi bo lahko osre.'-ila svojega moža. Največja dota je njena lejiota in njena plemenitost. — To j»* že vse lepo, toda taki možje so redki. — Poleg tega je pa tudi moje posestvo precej--zadolženo. — Mož. katerega mislim, je k sreči dovolj bogat, da bo plačal dolg ter bo napravil svoji ženi in vam kolikor mogoče udobno živ- !jenje. Po teh besedah sta se poslovila. (rrofieo je »la takoj k Valentini in ji rekla; Valentina. iu*ki mladi mož te je ravnokar zasnubit. — Ker sem prepričana, da nimaš ti ničesar proti temu, sem mu obljubila. Valentina je prebledela in zajeealar — To ni mogoče mati. — Kaj se pravi nemogoče ? — Mati. ali si mu vse povedala ? Povedala 1 Kaj .' Pa h- vsaj ne misliš tistih neumnosti pred štirimi leti? Mati, mar misliš, da sem tako slaba, da bi se poročila, ne da bi možu povedala. <»rofiea je najprej zlepa poskušala. — Poglej, vse je zadolženo, iz hiše nas bodo pregnali. Zate še ni tako težko, ker si mlada, toda jaz bom morala iti po svetu. — t'istc na beraški palici sem. — 1'boga j me Valentina, usmili se me. — Ne morem, mati, ne morem. — Svetujem ti, da dobro premisliš. — Čez eno uro bom zopet prišla. Deklica je začela premišljevati. — Moj Bog, saj je res tako. kakor mi jt povedala mati. — Ali jo smem pustiti v revščini? — Toda tli sinem tako nesramno izkoriščevati zaupanje poštenega možat Kako je hrepenela po prijatelju, po svetovalcu. "Če bi bil že vsaj t lasten tukaj! Oprav hi je ne vzel /a ženo, svetoval bi ji pa v se ene lahko. — — Ne — j<> rekla materi — ne morem .ne morem. Naslednji dan je prišel Fauvell. — Vsi trije so sedeli pri mizi in s.- pogovarjali. — Mati je skrbno pazila, da so se pogovarjali o stva-r« h, ki so s,- ji zdele potrebne. — Od tistega dne jt- bil skoraj vsak dan v hiši. Napram Valentini se je tako nežno obnašal in je bil ž njo tako prija/.'U, da ji je začel it gaj t i. — Njeno življenje je bilo tako pusto, inko žalostno, da je slednjič sama fcebi pripoznala. — Tukaj me Čaka sreča. — Ali sem je vredna! Na predvečer poroke se je zbrala v gradu precej velika družba. Valentina ni mogla več obstajati v sobi. — Odšla je v svoj budoir, vrgla se je n* posteljo in pričela jokati. Ženin, ki je bil že prej opazil njeno nenavadno bledico, je šel zanjo. — Zakaj jokaš — jo je vprašal. — Zakaj mi ne zaupaš? — Al tw v ita sem tvoj najboljši prijatelj. — Povej mi vse, kar imaš na srcu. — (iovori, Valentina. moj»- drago srce. Vse mu je hotela povedati, hotela je že odpreti usta. toda na pragu se je pojavila mati. S silo se je premagala in odvrnila : — Slabo mi je. — Tako se bojim. On se je nasmehnil tej deviški sramežljivosti, objel jo je in jo začel polj ubo vati. Naslednji dan se je vršila v vaški cerkvici poroka. Nevesta je bila v svoji obleki naravnost očarljiva, ženinov obraz na je žar« l ^ainf sreče. — Nevesti je bilo tesno pri srcu. — Zdelo sc m je, tla vsi kaž«*jo za ujo. zd.-b» -e ji je, da ima na glavi namesto deviškega venea trn je v o krono. Prešlo je leto dni. — Andre je oboževal svojo ženo in je bil nezmerno srečen, da jo j.- imel. Ljudem in družbi se je bila kmalo pri-Kupila. — Vse jo je smatralo za dobro krepostno ženo. Nikdar pa rfl mogla biti popolnoma srečna, ker je morala neprestano misliti na preteklost. Poldrugo leto po poroki je porodila sina. kateremu je leto kasneje sledil drugi. Fauvell je hil srečen in je po kraljevsko vzgajal svoje otroke. — Tudi Valentina ju je ljubita, toda pri t »-m ni mogla nikdar pozabiti tpuš. .-nega črvička, ki je živel n«-kje na Angleškem pri tujih ljudeh. — t e bi že vsaj vedela kje je. — Svojo mater bi lahko vprašala, pa « ni upala. 14. Louis Clameran ni bil odkritosrčen človek. Že v svoji rani mladosti je kazal veliko več slabih lastnosti kakor pa dobrih. Svojega očeta ni posebno ljubil, svojega brata je pa čezvse sovražil. Ko je izvedel, da je njegov brat utonil, ga je ta novica globoko j »otresla, toda takoj zatem je postal vesel: — Sedaj bom jaz gospodar! — Sedaj bom jaz marki. Za očetom ni pri1 več žaloval. — Bil je torej sam na svetu, imel je precej denarja in veliko posestvo. Takoj, ko so očeta zakopali, je odpustil vse služabnike, in odšel V Pariz. — Zahrepenel je bil po uživanju in nasladah. — Z vso silo se je vrgel v vrtinec življenja in v kratkem porabil skoraj ves denar. Prodajal je travnik za travnikom, gozd za gozdom, njivo za nji-Lvo. tako da mu je slednjič ostal samo še grad. Začel je igrati. — Včasih je dobival, ponavadi pa izgubljal. — mu poltena igra ni veliko nesla, je začel slepariti. — Ker so mu tala v Parizu tla prevroča, je šel v druga nosta in se je klatil ka-let po eeli Evropi. -- Po osmih letih se je vrnil v Fran- ^jprej se je odpravil v svoj domači kraj. — Veliko se je bilo zelo veliko. Nekako tesno mu je bilo pri srcu. Vse je za-in premoženje. Sel je k staremu služabniku Antonu, ki od grada. — Ko je stopil v malo hišico, ga je sprejel in ga vprašal, kaj želi. stanoval tukaj atari služabnik mafrkija Clameranat ' oče je pred petimi leti umrl. dober človek je bil. — Ali imate Oameran. __ — Gospod marki — je vzkliknil kmet veselo — bodite tisočkrat pozdravljeni v domovini. Ta prijazen sprejem se je Clameran« zelo dopadel. — Moj Bog, da moj dobri oče ni mogel užiti tega veselja. — Še na smrtno postelji je govoril o važi družini. — Dovolite mi, gospod marki, da vam predstavim svojo ženo in svoje otroke. Zaklieal je v vežo in v sobo je stopila lepa mlada ženica. — Seboj je pripeljala tri ali štiri otroke, ki so ji bili vsi podobni. — To je gospod marki. — Tončka, pozdravi ga. Po celi vasi se je raznesla govorica o graščnkovem prihodu. Popoldne je prišla k njemu stara hišna Milhona. — Zaklenila je vrata in sedla poleg njega. — Gospod marki, ali vam je kaj znano o vašem bratu? — O mojem bratu? — Moj brat je vendar v Roni utonil. — Ali res ne veste kaj se je zgpdilo? — Ne, vaš brat ni utonil. — Reko je preplaval in je še tisti večer obiskal mojo gospodično Valentino. — Potem ga je peljal stari ribič v Marsej. Oiamerana je zadela ta novica kakor strela iz jasnega. — Gotovo se vam sanja ? — Pa to še ni vse. — Prisegla sem sicer, da ne bom nikomur povedala. toda v tem slučaju taka prisega nič ne velja. — Vaš brat ima sina. — — Sina? — Ali ste znoreli? S I i (Nadaljnje te). * I« sylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiakal nafl fvtonla) aa-stopnik Iščem svojega ujea JOHNA PRAH, podomače Mihov iz Babnega polja pri Ložu. Prosim, da se mi javi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani. — John Wesel, 15617 Holmes Ave., Coliinwood Sta., Cleveland, Ohio. SDIHI SLOVENSKI SALOOV ▼ Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam« da se nahaja moj SALOON pel bloka od Union postajo na desni strani W. Michigan St. iter. 4131 Za obilen poset se priporočanj JOS SCHARABON. Veliki vojni atlas totskiijocih se evropskih drža? in pa kolonij stih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov na SOtih straneh in vsaka stran je 10% pri 18% psi ca velika Cena samo 25 centoT Manjši vojni atlas nlisnga dsttt rsxnlh mnQsvldo ma t straneh, vsaka stran 8 pri 14 psleev. Cena samo 16 centov. dobita "GLAS IASOD&'1 messes dnevno, tsrsamtt uMJ la postavnih praznikov. "GLAS HAftODA" lakaja dnevno m isstih straneh, tako, Is dobite tedensko SS strani berila, ▼ 116 strani, all 084 strani v Mrih "GLAS HARODA' dnevno poroilla ■ bojiiia la _ ka. Sedaj ga sleherni dan raipoilljaaee Ta itevilka jasno govori, da jo Sat ado razširjen, jo orsanlrirano in spada v strokovne anftja. MODERNO UREJENA TISKAM GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI EEVRiTJJE PO NI CENAH. V A M P: !«xi * • DELO OKUSNO, « p P. • 9 IZVRŠUJE PREVODE J DRUGE JEZIKE, ■ » 9 * UNUSKO ORGANIZIRANA i*ii DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — CENIKI I T. D. vsa naroČila ro6un hai SLOVENIG PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.T. Nr. ZVONKO JAKSHX, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda" Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tndi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15e. v *n»™Vnh Jq natančen naslov ln mi vam takoj odpoiljemo saželjeni atlss. Pri večjem odjemu dair^ popust. Slovenic Publishing Company, n Cortlandt Street. New York. N. T Prosti nasvet in infor- f— EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR 8 (Notary Public) ▼ GREATER-NEW TORKU "The Bureau of Industrien and Immigration" sa državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev a zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis frlandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Torku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaikih zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriiki državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnit« ss aaupao na nJega, kjar boste totoo la soUOao postrslaaL atmtatfgramscs Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. VaUkoat Jo 21 pri 38 palci H Cena 15 centoT. MeJbeU o- ■flo M i«B-•k* in moike . kakor tu-V di sa mo&ke brke la brado. rabi to maulo. era-it« jo t t te-~ ~ krasni, coetl Id dold ItlN. fc»Vnr tadl BoikUa tekala bndaianoDo-•e orfpedall ta um oeJTetl. ftin—tli—. koettbol aU trganje v m-kab. aosnbln krilu ▼ 8 daak pnpnlenwie ondiavte. rane, opeklin«, bole. tare. kraste la vrlnte, potae noče. kar je o&bradeviee. onebHae t per dneh ma odetranhn. Kdor bi noja edrnviln faeae rabil. na jamčim ca SB.00. Flilte taked m O. JAKOB WAHClC, IMIMhN, SadeJ je natančen popis koliko obeega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V salogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčijo, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenk Publishing Company, 82 CartUndt Street. New York. N. Y. * Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino* Do lobrega sem m preprKal, da dospejo denarne poSUJatve tndi sedaj zanesljivo v rake naslovnikom; razlika je k ta, da potrebujejo poftiljatve v sedanjem Essa 20 do 24 dni. Tomo ni »obenegm dvoma za poHljanje denarjev sorodnikom ia intnceBi v stavo doaovino/ 100 K ve(ja sedaj $14.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 6104 SL Glair Ave^ Cleveland, Ohio.