2 5. m. 1931-
PofMna plačana T soforlnl.
Leto XII., štev« I94
krut,.
priiOf,
Ljubljana, torek Z$. avgusta I93I
Cena 2 Din
Lipravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Mari^ar: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon st 2455.
Fodružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon ŠL 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78 180 W?en št 105.241
Naročnina /naša mesečno 25.— CHn. za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon st 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Predlogi učiteljstva
Včeraj Je bila v Beogradu zaključena glavna skupščina JUU — Važni sklepi in stvarne resolucije —
Volitev predsednika
Beograd, 24. avgusta. p. Danes se je nadaljevala skupščina Jugoslovenskega uči-takega udruženja. Po raznih predavanjih, ki so bila na dnevnem redu, je skupščina snslasrH) sprejela poročilo finančnega odbora. Ob koncu kongresa je predlagal Sveto-zar Popovi č obširno resolucijo, ki je bila sprejeta.
V resoluciji se izraža najprej zahvala v.-ega jugoslov enskega učitelj,-tva Nj. Vel. kralj« za njegove blagohotne besede, ki jih ie v lastnoročnem pismu poslal jugoslovanskemu ueiteljstvu. Skupščina se zahvaljuje ministru za prosveto, ki je s svojim pose-tom skupščine priznal zasluge učiteljstva pri gradnji naše domovine. Zbrani jugoslovenski učitelji pozdravljajo vse svoje tovariše, ki so pristopili k Jugoslovanskemu učiteljskemu udruženju iz dosedanjih pokrajinski li in ločenih organizacij, ali pa, ki so bili dosedaj neorganizirani. Premična in nepremična imovina dosedanjega posebnega učiteljskega udruženja v Zagrebu bo združena z ono JUU. Frankopanski grad v Kraljeviči bo sedaj končno izročen svojemu namenu, ker se ustanovi v njem učiteljsko okrevališče. Kot nujna potreba se v resoluciji naclaša čim prejšnja ustanovitev uči-teljske kreditne zadruge in fond za učiteljsko samopomoč. Glavna skupščina daje po sebnemu odboru pooblastilo, da prične izdajati v imenu organizacije mladinski iist Jugosloveiiče«. Dalje se pooblašča glavna uprava, da v sporazumu z upravami bano-
vinskih sekcij pripravi vse potrebno za izdajanje pedagoške biblioteke in da prične organizirati centralno in banovinske knjižnice ter šolske muzeje v svrho poglobitve pouka.
V nadaljnjih resolucijah se poudarja potreba, da se čim prej sestavi pravilnik o izvajanju zakona o narodnih šolah, v katerem naj se odstranijo dosedanja različna tolmačenja zakona. Izraža se želja, naj se poslednje leto na učiteljišču uporablja zlasti za praktično delo v šolah ter za pripravo pri izvciišolskcm delu. Čim prej naj se izpopolnijo oziroma zasedejo vsa izpraznjena liadzorniška mesta. Šolska poslopja in učiteljska stanovanja naj se grade po določenem načrtu in naj se v posameznih banovinah ustanove za to posebni fondi. V počitnicah naj se vršijo razni tečaji za izpopolnjevanje učiteljstva. Med šolskim letom naj se učitelji po možnosti ne premeščajo, ker škoduje to šolskemu pouku. Omoženim učiteljicam naj se priznajo draginjske doklade. Dolžnosti učiteljstva izven šole naj se regulirajo. V sporazumu z ministrom za vojsko in mornarico se naj izda pravilnik o stalnih šolskih tečajih med vojaki. _
Po sprejetju resolucij so bile izvršene volitve in je bil izvoljen za predsednika izvršilnega odbora Damjan Rašič Ln za predsednika nadzornega odbora pa MihajloviC. Nekateri učitelji so danes že odpotovali domov, drugi pa bodo napravili še izlete v beograjsko okolico.
Novi poskusi za omiljen je finančne krize
Pričetefc ženevskih konferenc - Razprave v finančnem odboru evropske komisije - Predlog za ustanovitev nove velike mednarodne banke
ženeva, 24. avgusta., č. Davi se je pričelo zasedanje evropskega odbora za finančna in kreditna vprašanja. Zasedanje 30 bilo -prekinjeno meseca junija, ko je pododbor dobil strikten mandat, naj nadaljuje proučevanja vseh ukrepov za boljšo organizacijo evropskega gospodarstva. Od časa, ko mu je bila poverjena ta naloga, sc je -znatno izpremenil gospodarski položaj v Evropa. V Nemčiji se je razbohotila i.nančna kriza, nastali so zapetljaji v Angliji ia rešeno je bilo tudi vprašanje Hoovrovega načrta. Odbor se nahaja pred po-popolnoma novimi nalogami in bržkone bo mora! proučiti na novi podlagi ves kompleks vprašanj gospodarskega položaja Evrope, ako hoče priti do konkretnega rezultata. Mnogo gospodarskih strokovnjakov je mnenja, da oclbor -praktično sploh ne bo mogel priti do drugih sklepov in odločitev, do kakršnih so došli strokovnjaki v Baslu. V ostalem je tudi načrt osnovanja evropske eksportne kreditne banke, ki ga je že spomladi predložil pododboru Belgijec
Francqud in o katerem bo pododbor vsekakor razpravljal, ker je postavljen na dnevni red, dejansko načrt baselske banke. Ta banka naj M se osnovala z glavnico 5 milijonov dolarjev, ki bi se povečala kasneje na 50 milijonov. Njena naloga bi bila posredovati pri pogajanjih za kredite industriji! in agrarnemu izvozu. Na ta način bi ta banka postala posrednik v vprašanjih nemških kratkoročnih kreditov v pretvarjanju kratkih in srednjih kreditov v dolgoročne. V poslovanju te banke naj bi se združili obe nalogi, ki sta določeni kot delo pododbora. Zato je zelo verjetno, da bo pododbor pozitivno rešil predlog, naj se ta mednarodna banka čimprej osnuje. S tem bi pododbor znatno pospešil delo odbora za evropsko sodelovanje Jn gospodarsko koordinacijo, ki se sestane 31 avgusta, kakor tudi delo sveta in samega plenuma Društva narodov ter ostalih odborov, katerih razprave imajo izpolniti skoro ves čas meseca oktobra.
Dva Perceceva prijatelja aretirana
V toku preiskave zaradi atentatov na naše vlake sta bila aretirana v Avstriji dva sodelavca teroristov
Dunaj. '24. avgusta, d. Preiskava dunajske policije proti teroristom, ki so zakrivili atentat na jugoslovenskih železnicah, je do-\edla do aretacije dveh tovarišev znanega Gustava Perčeca. V preskavi je bila zaslišana cela vrsta hrvatskih emigrantov, ki pa so iih večinoma izpustili, ker jim niso mogli dokazati nobenih nezakonitih dejanj. Eden najbolj intimnih tovarišev pobeglega Gustava Perčeca. na Dunaju bivajoči emigrant Kremsier. je bil aretiran zaradi nedovoljenega nošenja orožja ter izročen deželnemu sodišču. Po končanem sodnem postopanju ca bodo izgnali preko meje.
J.-točasno je državna policija uvedla tudi poizvedbe v vasi Klingenbach na Gradiščan-skem. ker se je pojavil sum. da so tamkaj hrvatski teroristi pripravljali bombne atentate. V Klingenbachu je bival že več let reki Anton Simunovič, ki je imel tesne zveze z dunajskimi emigranti Gustavom Perče-ceni. Perčevičem in generalom Sarkotičem. ('■ustav Perčec, ki je pred tednom odpotoval iz A\>trije, da bi se izognil izgonu in za katerega se trenutno še ne ve, kje biva, je bil v času od 1. do 31. julija Simunovičev gost v Klingenbachu. Domnevajo, da sta bila tndi oba atentatorja Ilranilovič in Se-letkovič v njegovi družbi.
V soboto je bil poslan referent dunajske državne policije dr. Berger z več kriminalnimi uradnici v Klingenbach, da bi tamkaj izvedel sporazumno z gradiščansko deželno vlado hišno preiskavo. Simunovič, ki se je nastanil v neki vili neposredno na6proti orožni ške postaje in carinske stražnice, je brez nadaljnjega priznal, da je bival Gustav Perčec mesec dni pri njem, oporekal pa, da bi bil udeležen pri bombnih atentatih. Kakor trdi, pozna Hraniloviča le po imenu. Preiskava v stanovanju Simunoviča je ostala brez pozitivnega rezultata, ker pa so našli pri njem dva revolverja, za katera ni ime! orožnega lista, je bil aretiran in izročen sodišču. Tudi Simunovič bo po zas ključitvi sodnega postopanja izgnan preko meje.
,S;munovič je od časa do časa prejemal večje posiljatve, ki pa so bile od carinskih obia-sti baje natančno preiskane in popolnoma nesumljive. Vsebovale so baje samo perilo in živila, ki si jih je pustil Simunovič pošiljati iz Madžarske. V ostalem ne more dokazati nobenega rednega posla in je brez nadaljnjega priznal, da je živel s pomočjo denarnih podpor Gustava Perčeca.
Zasledovanje obeh atentatorjev Hraniloviča in Seletkovioa se policijsko po med« narodnem potu nadaljuje, ostalo pa je do* slej brez uspeha. Ker avstrijske obmejne oblasti ne beležijo imen potnikov, ki prihajajo ali odhajajo čez mejo, doslej še niso mogli ugotoviti, kdaj in ikje sta oba terorista prekoračila avstrijsko mejo.
Poštmpripravmki
Beograd, 24. avgusta. AA. Po pravilniku o strokovni izobrazbi pripravnikov za uradnike poštno-telegrafske stroke je pri ministrstvu prometa višji poštno-telegraf-ski tečaj. V letošnjem tečaju, ki je bil zaključen te dni, je bilo 58 pripravnikov, trije z visokošolsko izobrazbo, ostali s srednjo šolo. Po končanem tečaju je 42 slušatelj ev položilo izpit z odličnim uspehom, 15 s prav dobrim in z dobrim uspehom, eden pa bo delal popravni izpit iz dveh predmetov. Pripravniki z visokošolsko izobrazbo so bili dodeljeni oblastnim direkcijam, ostali- pa k poštam v notranjosti države.
Angleški srednješolci v Zagrebu
Zagreb, 24. avgusta č. Popoldne je dospela semkaj z ljubljanskim brzim vlakom večja skupina angleških srednješolcev, ki potujejo po naši državi. Zvečer so se udeležili predstave v Narodnem gledališču, po kateri jim je priredilo društvo prijateljev Velike Britanije večerjo. Jutri si bodo mladi angleški gostje ogledali mesto.
Tajinstveno Izginotje mladega dekleta v Beogradu
Beograd, 24. avgusta p. V Beogradu je na tajinstven način izginila 15-letna de-vojčica Mija Klezo, učenka pri fotografu Uroševiču. Dosedaj še niso našli nobene sledi za njo .
»Do X« na Floridi
New York, 24. avgusta d. Veliko letalo »Do X« je dospelo v Miami na južni obali
Floride.
Lindbergh prispel v Tokio
Tokio, 24. avgusta d. Lingbergh je s svojo soprogo mogel po ponovnem zasilnem pristanku nadaljevati polet v Tokio. Prispel je srečno v Nemoro na otoku Ho-kaido
DEMISIJA ANGLEŠKE VLADE
Po brezuspešnih poskusih dobiti večino za svoj sanacijski program je Macdonaldova vlada včeraj odstopila - Po nalogu kralja sestavlja Macdonald sedaj koncentracijsko vlado vseh strank
London, 24. avgusta, sr. Macdonaldova vlada je danes popoldne podala ostavko.
Zadnje dni se je že splošno govorilo, da bo kriza vlade neizbežna, vendar pa si je Macdonald prizadeval pridobiti za svoj sanacijski program ne samo nasprotnike v lastni stranki, marveč tudi obe opozicijski stranki, konzervativce in liberalce. Proti običaju je tudi včeraj, v nedeljo, zasedal ministrski svet in to skoro ves dan, vmes pa je imel Macdonald razgovore z voditelji liberalne in konzervativne stranke. Pozno zvečer, ko so se že začele širiti govorice o ostavki vlade, se je ministrski svet ponovno sestal k seji, ki je trajala do polnoči. Na seji je prišlo do ostre debate in več ministrov, med njimi zunanji minister Henderson, trgovinski minister Graham, mornariški minister Alexander in minister za reševanje problema brezposelnosti Johnson, je zagrozilo s takojšnjo ostavko, ako bi Macdonald vztrajal pri svojem programu. Na koncu seje je Macdonald izjavil, da bo podal ostavko celokupne vlade.
Organ delavske vlade »Daily Herald« je že v svoji jutranji izdaji napovedal krizo vlade. Ob 10. dopoldne pa je list izdal posebno izdajo, v kateri je objavil krajše poročilo, da je ostavka Macdonal-
dove vlade že sklenjena. Vest je vzbudila kljub temu, da se je že večkrat govorilo o možnosti vladne krize, veliko senzacijo. Pred poslopjem ministrskega predsedništva na Downingstreetu, se je zbrala ogromna množica, ki je nestrpno pričakovala nadaljnjih poročil. Med tem se je tudi izvedelo, da je padla odločitev že snoči, ker se ni posrečilo pregovoriti liberalcev in konzervativcev, da bi popustili v vprašanju brezposelne podpore.
Danes dopoldne je imel ministrski svet še kratko sejo, nakar je opoldne odšel Macdonald v avdijenco h kralju, ki se je dopoldne vrnil s svojega letovišča. V av-dijenci je Macdonald poročal vladarju o razvoja dogodkov ter mu predložil ostavko celokupne vlade. Kralj si je pridržal odločitev in je naprosil Macdonalda, naj še enkrat poskusi najti drugo rešitev. Macdonald je imel nato ponovno kratek sestanek z Baldwinom in Chamberlai-nom od konzervativcev ter s Herbertom Samuelom in direktorjem Angleške banke Stampom od liberalcev. Sestanek pa je očividno končal brez uspeha, nakar je Macdonald ob 16.20 ponovno odšel v avdijenco v buckinghamsko palačo. Pri tej priliki je kralj demisijo vlade sprejel, obenem pa poveril Macdonaldu mandat za sestavo nacionalne vlade. V tej vladi naj bi bile zastopane vse tri parlamentarne stranke.
Kaj obeta nova madžarska vlada
Notranji minister napoveduje demokratizacijo, honved-ski stara pota, prosvetni pa numerus clausus tudi za
srednje šole
Budimpešta. 24. avg. č. Program nove vlade temelji na načelu največjega štede-nia. Zato ie uprava resora financ, ki ga po imenu vodi grof Karolvi sam. deiansko združena v rokah treh finančnih strokovnjakov, od katerih bo vsakdo imel svoio kompetenco. Prvi ie bivši finančni minister v Tiszim vladi Janos Teleszkv. ki ie predsednik Darlarrrentarnesra odbora oetorice za štedenje in ima. kakor znano, ponolno pooblastilo za izvedbo znižanja proračuna. Brusi ie bivši minster Walko. ki bo vodil vsa Dozaiania o Dosoiilih. tretji na ie državni podtainik v finančnem resoru Emerik Varga. ki bo vodil administrativno upravo ministrstva. Teleszky ie že izdelal načrt, no katerem se ima v proračunu znižati deficit za 300 miliionov oeneov (3 milijarde dinariev) in sicer na ta način, da se poviša trošarina, znižaio Dlače in ukine cela vrsta državnih ustanov ia suhvencii. Oficiielno bo vlada izdelala svoi nrozram do pol d n e.
Mnogo sp komentira iziava ministra nro-svete. kateloškega orelata Erneszta. da bo na sredniih in visokih šolah uvedel numerus clausus zaradi preorečenia nadnroduk-ciie duševnega nroletariiata. Dodal ie sicer. da ta ukrep ne bo izvaian na konfe-sionalni podlagi, v kar pa se ne veruje gle-de na dosedanio prakso na univerzi.
Opozicijski listi novo vlado zelo nanada-io. češ da ie že i i imen novih ministrov razvidno, da ne oredstavlia ničesp^r drugega. kakor nadalievanie dosedaniega režima. Razlika ie samo ta. da v novi vladi r.i nobene sile. niti avtoritete, niti rutine in da ie samo senca Bethlenove vlade z zelo omejenimi nalogami, namesto, da bi se odločno likvidirala oretekKst ki ie zrušila Bethlenov desetletni režim. Vladni tisk seveda pozdravlja grofa Karolviia kot človeka. ki bo z novimi in svežimi silami nadaljeval dosedanji režim, ki edini more pomoči Madžarski.
Budimpešta, 24. avgusta, g. Novoimeno; vani ministri so danes po zaprisegi takoj prevzeli posle in nekateri izmed njih so podali novinarjem zanimive izjave, v katerih so se v glavnem dotaknili bodočih ukrepov za štednjo. Novi notranji minister Ficscher-Keresztes, čigar osebnosti posveča javnost največ pozornosti, je_ izjavil med drugim: »Hočem delati, vzdrževati red in štediti. Za svojo osebo sem prijatelj svobode in smatram, da jo je treba postopoma zopet vrniti v polnem obsegu. Pri< zadeval si bom po možnosti demokratizi« rati volilno pravico, čim bodo razmere to dovolile. Tudi pravico zborovanja bom po možnosti razširil.« Na vprašanje novinarjev, zakaj ga smatrajo v javnosti za reak-cijonarca, je minister odgovoril, da ni bil nikdar reakcij on arnega mišljenja in tudi v bodoče ne bo nikoli. Nič mu ni odvratnejše od reakcije.
Trgovinski minister dr. Kenez je novinarjem, ki so ga izpraševali glede_ njegove« ga programa, izj«vil, da bo skušal z vso previdnostjo, ki je trenutno potrebna, omogočiti čim svobodnejse gospodarsko življenje, olajšati potrebno nabavo deviz za tr« govino in industrijo in v 6vojem resoru posebno pospeševati vprašanje izvoza.
Honvedski minister Gombos je izjavil na slično vprašanje, da bo ubral stara pota, pri čemer pa bo skušal čimbolj štediti.
Grof Julij Karolyi bo jutri prevzel posle ministrskega predsedništva. Jutri dopoldne se bo sestal tudi odbor 33-tih, popoldne pa se bo vršila seja ministrskega sveta. Grof Štefan Bethlen se je danes poslovil od poslancev svoje stranke, slovo od uardnis štva ministrskega predsedstva pa je vzel že prej.
Glavno zanimanje javnosti je sedaj posvečeno vprašanju ali bo nova vlada sklicala parlament. Zatrjuje se, da grof Ka* Tolyi ne bi nasprotoval sklicanju. Vsekaš kor pa bo skli-canje od<godeno na poznejši in primernejši rok, če bi se glede tega v vladni stranki pojavile težave.
Odmev rusko-francoskih pogajanj
Značilen poljski komentar — Važen korak k okrepitvi miru -
testna akcija v Franciji
Pro-
Pariz, 24. avgusta č. Republikanska zveza srednjefrancoskih departementov je protestirala na svojem včerajšnjem zborovanju proti pogajanjem, ki jih vodi francoska vlada za zastopniki Rusije v politični smeri. Protestna resolucija pravi, da ne more biti nobenih pogajanj s sovjetsko Rusijo, najmanj pa o zaključitvi pogodbe o nenapadanju, arbitraži in prijateljstvu, dokler se Rusija ne odreče svojemu rovarjenju ter propagandi v Franciji in njenih kolonijah in dokler to rovarjenje v resnici povsod ne preneha.
Varšava, 24. avsrusta. AA. »Gazeta Poljska« prinaša članek pod naslovom »Francija in Sovjeti", v katerem komentira francosko - sovjetska pogajanja in ugotavlja, da so ta pogajanja, kakor vse kaže, dovedla do pozitivnih rezultatov. Ni dvoma, pravi list, da je bila poljska vlada lojalno obveščena o teb pogajanjih po zavezniški Franciji. Vsak korak na poti k okrepitvi miru, pravi list, zbudi živo zanimanje, a tak korak bi bila tudi sklenitev francosko - sovjetske-
ga pakta. Najnovejša evolucija sovjetske zunanje politike kaže, da utegne pri Sovje-iih v resniei vladati želja po miru, ki je tako neobhodno potreben za izvedbo njihovega gospodarskega načrta.
Nato omenja list izjavo, ki jo je poljski zunanji minister Zaleski v januarju dal_ v evropskem odboru, v kateri je naglasil željo Poljske, naj bi se poljsko - sovjetski odnošaji stabilizirali in normalizirali. List hkrati opozarja na to, da je minister Zaleski tedaj izjavil, da pomeni povabilo Sovje-tov k sodelovanju v vseevropskem odboru najboljši dokaz, kako absurdne so pripovedke o dozdevni protisovjetski blokadi. Sklenitev pakta o nenapadanju med Francijo in Sovjeti, končuje list, naj ustvari atmosfero vzajemnega zaupanja, ki bo animirala mednarodno sodelovanje in javno mnenje onih držav, ki si žele tega sodelovanja.' Na koncu list z zadoščenjem ugotavlja pozitivni rezultat sedanjih francosko-sovjetskih pogajanj in izraža željo, naj bi ta rezultat doprinesel k stabilizaciji miru.
O ostavki vlade je bil objavljen samo kratek uradni komunike, ki javlja demisijo Macdonaldove vlade in obenem željo kralja, da Macdonald skupno z konzerva-tivci in liberalci sestavi nacionalno vlado.
V političnih krogih se zatrjuje, da bo kriza vlade rešena morda še nocoj. Macdonald je takoj pričel razgovore o sestavi nove vlade z Baldwinom in Samuelom, ki sta v načelu že dala svoj pristanek. Od delavske stranke bodo v vladi samo oni ministri, ki so soglašali z Macdo-naldovim programom, dočim bodo izpraznjene portfelje zasedli zastopniki drugih strank. Sestava nacionalne vlade pa bi predstavljala samo začasno rešitev. Ta vlada bi imela zgolj nalogo izvesti program štedenja v svrho sanacije državnih financ.
Drugo vprašanje pa je, kako bo ta kriza končala v delavski stranki sami. V poučenih krogih smatrajo, da je razkol v delavski stranki neizogiben. Macdonal-dovi nasprotniki so prepričani, da bo večina pristašev delavske stranke na njihovi strani, ker nihče ne dvomi, da bo izveden tudi oni del Macdonaldovega programa, ki predvideva znižanje socialnih dajatev in uradniških plač. Odločitev o tem pa bo padla vsekakor šele tedaj, ko bo nova vlada predložila svoj program poslanski zbornici.
Dr. Kramar o političnih razmerah v ČSR
Praga, 24. avgusta, h. Včeraj je imel vodja čeških narodnih demokratov dr. Krama? velik govor na okrajnem kongresu stranke v Pardubicah. Dr. Kramar je govoril nekoliko pesimistično o notranjepolitičnih razmerah na češkoslovaškem kakor tudi o zunanjih razmerah po svetu. Glede Nemcev na češkoslovaškem je naglasi!, da ne nasprotuje njihovemu zastopstvu v vladi, ker so sedaj lojaJni. Zunanji položaj češkoslovaške pa je zelo sl.ičen avantgardi brez armade, kar je češkoslovaška brez slovanske Rusije.
Sestanek Gandhija z indskim podkraljem
Bombay, 24. avgusta AA. Gandhi je odpotoval iz Ahmedabada v Simlo. Tu se bo jutri v torek sestal z indskim podkraljem.
Velike prevare v igralnicah na Rivieri
Pariz, 24. avgusta g. V igralnicah na Rivieri so prišli senzacionalni goljufiji na sled. V zadnjem času so imele igralnice ogromne izgube, pri katerih so imele največ koristi mlade dame, ki so skoraj vsak dan priigrale do 100.000 frankov. Sedaj se je izkazalo, da so srečne dobitnice prav za prav prevejane goljufice, ki so se za svojo namišljeno srečo posluževale še bolj pre-vejanih goljufov. Bile so v zvezah s hipno-tizerji, ki so jih pred igranjem hipnotizirali, nato pa so se postavile za nasprotnike v igri. Dame so v polsnu igrale tako, kakor so jim diktirali hipnotizerji in njihovi pomočniki. Igralnice so prijavile hip-notizerje, njihove pomočnike in pomočnice oblastem
Streli v atenskem gledališču
Atene. 24. avgusta d. Nenavaden incident se ie pripetil v soboto zvečer v nekem tu-kaišniem gledališču, kjer so predstaviiali neko satirično delo. V trenutku, ko ie nri-čel eden izmed igralcev deklamirati neko satiro proti članom vlade, nredvsem Da Droti bivšemu ministru Karananagiotisu. so Dlanili tri te moški na oder ter Dričeli streljati na igralca. Ta ie mogel še pravočasno Dobegniti. od strelov pa so bili zadeti trii e zakulisni delavci, od katerih ie eden med Drevozom v bolnico umrl. Atentatorje so v gledališču navzoči policisti aretirali ter so i ih le s težavo ubralini pred razburi enim občinstvom.
Polet »Zeppelinacc v Južno Ameriko
Friedrichshafen, 24. avgusta, g. Za skorajšnjo potovanje »Zeppelina« v Južno Ameriko ki se bo pričelo dne 29. avgusta, so vozne cene izdatno znižane. Kakor poroča »Hapag«, bo vozna cena za vožnjo v Južno Ameriko znašala samo 1000 mark napram 2500 markam v prejšnjem letu. Zrakoplov bo po programu prispel v Per-nambuco dne 2- septembra, startal za povratek dne 4. septembra in se vrnil v Friedrichshafen dne 8. septembra. Vse potovanje bo traijalo torej največ 10 dni.
»Nautihjs« izginil?
Oslo, 24. avgusta č. Iz Tromsoa poročajo, da ni od petka dalje nobenega sledu o podmornici »Nautilus«. ki tudi ne odgovarja na brezžične pozive.
Karambol dveh avtomobilov
prummondviUe (Quebec), 24. avgusta s. Pri trčenju avtobusa z avtomobilom je bilo šest oseb ubitih, 20 pa ranjenih. Nekateri izmed ranjencev se borijo s smrtjo.
Madžarska politika
Med krizo madžarske vlade in nie rekonstrukcijo so časooisi iznesli limono različnih verzii o vzrokih, ki so omaiali desetletno Be tli leno vo nredsednikovanie. Dasi se te verziie znatno razlikuieio med seboi do okoliščinah in podrobnostih. ie vendar vsem skupna trditev, da ie moral Bethlen iti zavoljo svoie italofi-lske politike. V zvezi tem so listi tudi nanovedali ero madžarske politike v francoskem nravcu. koio nanoved Da ie italiianski tisk odločno zavračal, poudarjajoč. da bo kriza oovzročila samo iz-oremembo oseb. nikakor na ne izn-remembe zunanie nolitične koncepciie.
Kakor ie sedai iasno. ie Bethlenov padec nrinisovati irosoodarski krizi le posredno Oh Dolornu Madžarske kreditne banke, na kateri so močno zainteresirani francoski kapitalisti, so slednii poslali v Budimpešto svoie zaupnike. da orededaio noslovanie oropale banke. Pri tej priliki so revizorji odkrili za vlado nenriietno deistvo. da banka do svoiem staniu soloh ni biia pasivna, marveč ie zašla v težkoče edino zavolio teza. ker država ni bila v stanu, da ii pla-čuie redno svoie obveznosti. Država ie ori banki napravila gorostasne dolgove in nie-ne obveznice so obležale v bančnih blarai-nah kot oanirii brez kritia. Jasno ie. da so se revizorji tudi pozanimali, v kake svrhe ie vlada rabila ta oeromna Dosoiila. in posrečilo se iim ie dognati vkliub vsem težavam. ki so iih temu prizadevanju stavili nasproti vladni možie in bančni veliaki. da ie denar do velikem delu potrošen za no-trebe. ki iih trianenska mirovna no^odba Madžarski izrecno nrepoveduie. V stvari ie šlo predvsem za nabave voiaškega ^na-čaia. naneriene nroti nasledstvenim državam.
Jasno ie. da so zaunniki francoskcca kapitala vložili svoi energični veto zoper to noslovanie. ki ie s francoskim denariem vodilo in Dodniralo akciio Droti zaveznikom Franciie v Srednji Cvroni. S to ugotovitvijo ie dobila nodooro tudi Bethlenu sovražna struia v notranjosti in združenemu naporu obeh se ie Dosrečilo zrušiti Bethlena. čisrar režim se ie zde' še zelo dolrovečen. Pojavila se ie zahteva iavnosti. da se madžarska zunania nolitika temeliito oreori-ientira. da se oddal ii od ialoveca nriiateli-stva s Kvirinalom ter se --'Miža Pran ci i i Bethlenovo prijateljstvo z Italiio ie imelo samoumevno boli materiialni. neco idealni značai. Madžarska ip ori tem ierala vlogo orotivnika francoskih nriiateliev. zato na ie bila deležna raznih eosDodarskih dobrot Italiie. Prva koncesija Italije se ie tikala obnovitve madžarske pomorske plovbe na Reki ood madžarsko zastavo. Prišlo ie do čestih notraiani med Rimom in Budimpešto. ali Reka kot baza obnovljene ma-
džarske pomorske plovbe ie ostala samo sanja neutešenega hrepenenja no madžarskem moriu.
Drutra daleko važneiša zahteva ie bila ta da bi se Italija zavezala pokupiti madžarsko žito in s -tem eospodarsko oiačšti svo-jeea Dodunavskeza zaveznika. Italiia tudi v tem oziru ni izpolnila madžarskih nad. NakuDi madžarskesra žita so bili minimalni in niso modi nlaišati madžarske gospodarske krize. Razen tega se ie Italiia v zad-niih časih, ko ie šlo za zunanie posoiilo Madžarski, držala zelo rezervirano. Tako stanje stvari ie madžarsko iavnost uverilo. da bo treba iskati močneišega in bogatei-šecra zaščitnika, ki ima volio in možnost izpolniti razne obljube in obveze.
Dasi imata na Madžarskem nrecei pristašev tudi angleška in nemška ori i en ta čaja. ie vendar za trenutek kazalo bolie. približati se Parizu. Tei izpremembi ie bil osobito naklonien madžarski orimis Seredi. ki ie odkrito govoril, da se ie nedavno mudil v Parizu ter pripravljal vse potrebno, da Madžarska krene proč od fašističnega Rima in se približa Parizu. Med Serediiem in Bethlenom vladajo od nekdaj velike razlike v nazorih. Ko ie bil Seredi imenovan za madžarskega primasa. ie Bethlen silno nasprotoval temu imenovaniu. Primas se ie zato pridružil Bethlenovim nasprotnikom, ki so priiatelii francoske smeri v madžarski zunanii nolitiki. poostril oa ie to svoie stališče od časa do časa. ko so med fašizmom in Vatikanom nastopili napeti odno-šaii. Kot cerkveni knez se ie postavil na stran oaDeža in ie v interesu Vatikana deloval na to. da se Madžarska izviie obiemu fašistične Italiie. »s čimer bi bila posredno oiačena ooznciia Vatikana v njegovem sporu s Kvirinalom.
Res ie. da bi že sarn-a nada na izoremem-bo politike v francoski smeri znatno olajšala politično krizo na Madžarskem, vendar oa bi taka izprememba zahtevala tudi popolno Dreoriientaciio madžarskesra mnenja, ki ic usmerjeno popolnoma na revizijo trianonskega dogovora. Italiia ie to težnjo močno podpirala. Franciia pa ima v tem pocledu baš nasprotne interese in ne bi nomatrala madžarskim šovinistom v nii-liovi borbi za dosego revizije.
Zato ip preuranieno govoriti o zmagi francoske oriientaciie in nova sestava madžarske vlade, v kateri ima Walko zunanii portfelj. ie dovoli pokazala, da se Madžarska ne misli odreči Italiji. Minister Walko ie doslei čvrsto držal italofilski kurz in ie od niecra težko pričakovat« bistvenih izore-nromb. On ie mož. ki ie večinoma +ikH osebno obvezan, da se drži politike, ki io ie nar let vodil in io smatral za edino pra-
Španski zapletijaji
ddrid, 24. avgusta, č. Policija je odkrila načrt novega atentata, in sicer zoper notranjega ministra Mauro. Načrt go izdelali po en sindikalist, boljševdk in anarhist. Osumljencev še nimajo.
Madrid, 24. avgusta, č. Pod pretvezo, da se vrš-e v Novari vojaški manevri prav tako kakor med Baski, je poslala madridska vlada na severozapad Španije dve diviziji vojske. Policija je dobila strog nalog, naj natančno preišče vse potnike, ki prihajajo v Španijo, da se prepreči tihotapstvo orožja. Prebivalstvo teh krajev je sploh dobro oboroženo kar dma vsak kraj že od davnega svoje lastne puškarje, ki proizvajajo mnogo orožja.
Barcelona, 24. avgusta. AA. Predsednik Macia se je vrnil iz Madrida. Po prihodu je izjavil novinarjem, da je več^i optimist po povratku iz Madrida, kakor pa je b!l pri svojem odhodu iz Barcelone.
Kitajske grozote
Hankou, 24. avgusta. AA. Reka naplavlja vsak dan na tisoče človeških trupel. Beda nn pomanjkanje beguncev sta nepopisni. Med begunca so začele razsajati razne infekcijske bolezni, tako je število človeških žrtev vedno večje.
Hankou, 24. avgusta, d. število smrtnih žrtev poplav cenijo že na 2 milijona. V pokrajinah Hunanu in Hupenu čepe begunci v skupinah na nasipih, samo še čevelj visokih nad vodno površino, ter umirajo zaradi pomanjkanja vsega in vremenskih ne-prilik. V mestu Vučangu umre vsak dan okoli 1000 ljudi.
Na Bledu vodi Aljehin
Drugo kolo Šahovskega turnirja — Pire je tik pred odločitvijo izgubil skoraj že dobljeno partijo proti Spielmannu — Astaloš in Vidmar sta realizirata-
Desetletje kralja Aleksandra
Ugleden francoski list o vladarskem jubileju in desetletnem plodonos-
nem delu našega kralja
Pariz, 24. avgusta. AA. List »Journal des j no prijateljski odnošaji z bivšimi neprija* prinaša dolg članek na dveh stolp* telji, so mnogo doprinesli k izvedbi teh na-
Deba.ts x_________„
cih. posvečen desetletnici vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Članek je izšel pod naslovom »Lekcija enega desetletja«. Pisec v njem najprej ugotavlja, da se teh 10 let sk'ada z mladostno krizo jugoslov etvske države in da je minulo desetletje dalo razne nauke. Spominja se začetkov vladanja kralja Aleksandra in pravi, da so odstranjene težkoče, ki jih je mladi vladar mo* ral premagati, da okrepi notranje edin-stvo in zunanji prestiž države. Že to delo bi zadoščalo, cla bi vladar prišel v zgodovino. Na mednarodnem polju je dosežena stabilnost države po zaslugi neomajnosti in zve* štabe zaveznikov in ohranitve zvez solidarnosti. Mala antamta predstavlja najboljši primer te politike. Cela vrsta pogodb z jo, kakor tudi koristni, čeprav ne rav-
log.
Notranje delo je bilo mnogo težje. Pod njegovim režimom se je iznremenila slika države in so 6e še bolj nadaljevali napori za zmago ideje integralnega jugoslovcn-stva, pri čemer so bile upoštevane tradi* cije prošlositi in nekatere heterogenosti, ka* terih združitev je najvažnejši pogoj državnega razvoja.
Nj. Vel. kralj je v roku poltretjega leta izvršil zakonodajno delo, ki je impozant-nejše od dela, izvršenega v desetih letih po združitvi. Jugoslovenski narod je pokazal, da razume kraljeve želje in je 16. t. m. soglasno in en o dušno manifestiral hvalež* nost prebivalstva in njegovo privrženost do kraljeve 06ebe.
Nemške finančne operacije
Zahteva po znižanju obrestne mere — Pred otvoritvijo borz -državljenje Dresdener Banke — Nov ameriški denianti
Berlin, 24. avgusta, s. Glede na skorajšnjo objavo izkazov državne banke so sprožili l'is>ti vprašanje o ponovnem znižanju diskonta Državne banke. Ker bo Državna banka izkazala novo razbremenitev, smat* trajo listi, cla bi bilo umestno, a.ko bi predsednik banke dr. Luther že sedaj razmišljal o nadaljnjem znižanju obrestne mere, pri čemer se sklicujejo na njegovo izjavo, da bo ob primernem terminu zopet znižal diskontno mero. Po zatrdilu listov bodo borze v prvem tednu seatembra najbrž zopet otvorjene.
Berlin, 24. avgusta, g. Med Dresdener Bank in Reichskredit A. G. se vrše poga« janja glede prodaje delnic v vrednosti 22.8 milijonov mark. Te delnice je kupila Dres-dmer Bank za ojačenje tečaja in sicer po
Po-
75 odstotkov. Dokler bodo delnice naložene pri Dresdner Baroki, nimajo glasoval* ne pravice. Sedaj se zdi, da hoče Reichs* kredit A. G. nabaviti te delnice, da bi dobile glasovalno pravico. Država bi obenem imela 323 milijonov mark osnovne glavnice Dresdnerbank, tako da bi bilo samo 77 milijonov glavnice tega zavoda v prostih rokah. Zavod bi postal tako skoraj popol* na državna banka, kakor ie Reichskredit A. G.
Washington, 24. avgusta, č. Stimsonov namestnik državni podtajnik Castle je ponovno energično demantiral vesti, da dela amerišlka vlada za revizijo vojnih dolgov in reparacij. kakor tudi za revizijo obrestne mere raznih dolgov.
Sestanek Venizelosa s turškimi državniki
Sporazumen nastop Grčije in Turčije v Ženevi — Priprave za balkansko konferenco v Carigradu
Carigrad, 24. avgusta, č. Predsednik grške vlado Venizelos je prippel semkaj ter se sestal s predsednikom turške vlade Izmet pašo in z zunanjim ministrom Tevfik Ruždi bejem. Venizelos je informiral svoja turška tovariša o želji, da bi se o priliki prihodnie balkttftske konference v Carigradu seslali zunanji ministri vseh balkanskih držav. Ra-7Pn tega se tudi govori, da bosia Turčija in (irpija nastopali v Ženevi sporazumno in da bo Venizelos pripravil Turčiji pot v Društvo narodov. Danes je odpotoval Venizelos v Atene.
Ankara, 24. avgusta. AA. O priliki poto-
vanja predsednika grške vlade Venizelosa skozi Carigrad sta zastopnika turške vlade predsednik Izmet paša in zunanji minister Tevfik - Ruždi bej dvakrat konferirala z Venizelosom. Konferenci sta trajali 2 in pol ure. Nato so objavili uradni komunike, ki pravi, da s»o šefi obeh vlad z velikim zadovoljstvom in veseljem opazili, da se prijateljstvo med obema državama lepo razvija in da konsolidiranje tega prijateljstva in simpatij ustreza interesom obeh držav. Oboji državniki so izrazili željo, naj bi se čim bolj okrepila atmosfera mednarodnega miru.
Jugoslavija solunskem velesejmu
Be^gTad, 24. avgusta AA. Kraljevska vlada je sklenila, da se bo naša država službeno udeležila mednarodnega vzorčnega velesejma v Solunu v svojem narodnem paviljonu. Velesejem se bo vršil od 13. do 29. septembra t. 1. Organizacija naše udeležbe je poverjena trgovinskemu muzeju v Beogradu, Miloša Velikog ulica br. 29. Interesenti dobijo tam vse' potrebne podatke.
Pravilnik o voznih olajšavah za brezposelne delavce
Beograd, 24. avgusta AA. Na osnovi paragrafa 101 zakona o zaščiti delavcev in § 1 čl. 5. uredbe o posredovanju dela, o podeljevanju neposredne podpore brezposelnim delavcem in o podeljevanju cenenih posojil za gradnjo delavskih hiš z dne 26. novembra 1927 je minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu s
7S21SSSZ«S."5K
Česa manjka Evropi
Zadnja številka pariške »Illustration« prinaša članek znanega francoskega publicista Ludovica Naudeauja o prilikah v sodobni Srednji Evropi, kjer je po propadu treh cesarstev začela živeti svobodno življenje cela vrsta narodnih držav: Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska in Rumunija. Pisec, ki pozna do podrobnosti razmere v večini evropskih držav ne samo teoretično, marveč si je svoje znanje izpopolnil tudi s praktičnim izkustvom, prihaja do zaključka, da Evropi manjka za vzpostavo perdvojnega ravnotežja edino Rusija. Ako bi slednja zopet posegla aktivno v evropsko politiko in nadaljevala tam, kjer je nehala carska Rusija, bi slovanski narodi Srednje Evrope pod vodstvom Rusije tvorili zanesljivo in čvrsto protiutež nemškemu vplivu in političnim aspiracijam Nem-štva. Tak protinemški jez bi bil danes skoro enako potreben, kakor pred vojno, kajti nemško prodiranje, kulturno, gospodarsko in politično, se v manjših državah Srednje Evrope še vedno močno čuti. Res je sicer Nemštvo politično precej oslabljeno, kar pa se izenačuje s tem, da osvobo-* jene manjše države stoje same nasproti veliki nemški državi, ki je tako posameznicam kos v vsakem oziru. Pangermanizem nikakor še ni mrtev in Evropa je imela priliko, da je še nedavno obrezuspešila enega izmed njegovih poskusov, ki je bil vešče skrit za avstrijsko-nemsko carinsko unijo.
Naudeau opisuje v nadaljnjem boje Slovanov pod bivšo Avstrijo in ugotavlja, da so ti boji dali šele .tedaj uspešen rezultat, ko so zatirani slovanski narodi spoznali, da morajo v svrho uspešne obrambe združiti vse svoje sile in nastopiti proti zatiralcem kot enota. Patronanca Rusije pri tem ni bila samo teoretičnega pomena, marveč je treba odkrito priznati, da se je tedanja Rusija močno zavzemala za Slovane in se imajo ravno balkanski Slovani zahvaliti Rusiji za osvoboditev izpod Turčije. Ze sama moralna vrednost te ruske pa-tronance je bila za narodni odpor avstro-ogrskih Slovanov velikega pomena, dasi je bila ta ruska moralna pomoč bolj fikcija pod tujim jarmom ječečih Slovanov.
Kljub temu pa se danes občutno cupaža pomanjkanje celo take fiktivne patronan-ce. Politika sovjetske Rusije ni slovanska in slovanskim narodom v Evropi več škoduje kakor koristi. Nemci so neglede na poraz v svetovni vojni ostali velik in jak narod, tako da bi bilo pričakovati novega izbruha njihove nestrpne oholosti, ako bi došlo do priklopitve Avstrije k Nemčiji. Kompaktna moč nemškega naroda bi z vso svojo silo pritiskala v Podunavje, ograža-joč občutno zlasti Češkoslovaško in Jugoslavijo. Nič manj bi ne bila prizadeta Rumunija in zelo verjetno je. da bi tudi al-zaško vprašanje zopet prišlo v ospredje. V tej zvezi navaja avtor niz primerov nemške oholosti pred vojno. V teh citatih se zrcali breziprimerna brutalnost Slovanom sovražne nemške miselnosti. Od Chamberlaina, ki je smatral slovanske narode za pognojeno njivo, kjer nai vzklije nemška plemenska setev, do zgodovinarja Mommsena, ki si je okalil svojo učeniaško slavo z nesmrtno surovim izrekom, da ie treba »Slovanom razbiti lobanie«, se je vsak nemški politik čutil poklicanega poudarjati na usta poslanstvo Nemcev za uničen ie Slovanov.
Francoski publicist preiskuje dalje, kako stališče naj Francija zavzame v današnjem položaju. Francija ne more zapustiti svojih prijateljev Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske, na drugi strani pa zopet ne more nastopati z vso ostroto proti Nemčiji, da ne bi onemogočila končnega sporazuma obeh sosedov, ki je v eminentnem interesu vse Evrope. Zato Naroudeau svetuje Če-hoslovakom in Poljakom, naj si pomagajo sami s tesno zvezo Poljske in Češkoslovaške. Taka zveza bi stvorila slovansko velesilo, ki bi popolnoma zavrla nemško prodiranje, ker bi lahko vzdržala pritisk Nemčije.
V tej zvezi preiskuje pisec vzroke dosedanje nesloge in poudarja, da ie temu nasprotstvu kriva v veliki meri tudi razlika v pogledih na Rusijo. Kakor znano, so bili Poljaki edini Slovani, ki so že od nekdaj gledali na Ruse s sovraštvom, zato so del tega sovraštva prenesli tudi na Čehe, ki so svoio politiko narodne obrambe proti dunajskemu germaniziranju naslanjali na Rusijo in nri sebi v velikem obsegu razvijali rusofilstvo.
Ob koncu ugotavlja Naudeau. da nemško uedinienie ne bi bilo posebno nevarno Briandovemu panevropskemu načrtu, kajti Panevropa je n- igoča samo tedaj, ako Ho v njej Rusija kot mogočen činiteli. ki bi tudi v Panevropi vzdrževal prepotrebno ravnovesje. V Panevropi bi gotovo nrevla-dal germanski živeli, zato je v nji Rusija kot protiutež neobhodno potrebna. Pan-evroipo onemogoča edino odsotnost Rusije, ki pa ne mor« postati pozitiven faktor pri
Bled, 24. avgusta d. Danes se ie vršilo II. kolo mednarodnega šahovskera turniria. Turnir se ie danes preselil v obednico hotela Toplice. Občinstvo ie bilo prvi dan na terasi tako nemirno, da ie bila selitev neobhodno potrebna. Nova dvorana ie izredno prikladna za turnirsko '"'•o. Gledalci imaio tudi boliši dostop do posameznih izer. Obisk ie zelo zadovoljiv.
Današnji dan ie prinesel prvi poraz iti^o-slovenskega tideleženca. in sicer Pire a. Se tik nred odločitviio ie imel Pire zmago skerai srotovo v svoiih rokah, toda v zadnjem momentu ie popustil. Spielmann je v partiji proti Pircu zašel v zelo neugodno variianto damskeea gambita. Pire. ki variianto zelo dobro pojuia. ie obdržal cambitskega kmeta in s tem dobil silno pozicijo. Nedvomno ie bila isrra za Pirca že dobljena. Tik nred zmago ie Pire spresrle-dal važno potezo nasprotnika in izgubil kvaliteto. Kljub temu bi si bil. čeprav težie. še pribori! zmago. Toda napravljena napaka sa je silno denrimirala. zaradi česar ie napravil nekai slabših potez, zašel nri tem v siloviti napad nasprotnikovih fizur in končno izgubil svoio tako Ieoo pričeto oartiio.
Dr. Astaloš ie remiziral z M a r o c z y-i e m približno v dveh urah. Otvoril ie igro s štirimi skakači. Variianta. ki sta io razvila oba moistra. ie bila zelo kratka. Videlo se je. da se bosta oba zadovoliila z re-miiem. Vodia turniria je v resnici že ob 11.30 mogel zabeležiti neodJočni rezultat partije.
Kashdan ie proti dr. Vidmarju igral damski gambit. Partiia ie pokazala celo vrstn zanimivih kombinacii. v katerih ie Kashdan zaman skušal polastiti se napada ter vdreti v nasprotnikovo poziciio. Dr. Vidmar ie kritičnem trenutku vrnil kmeta, izsilil zameniavo glavnih figur in dosecrel dobro končnico, v kateri 'e bil za spoznanje boljši. Vendar pa ta boliša poziciia ni zadostovala za zmago. Partiia ie že pred onoldanskim odmorom po 38. potezi končala remis.
Bogoljubov ie nroti C o 11 e j u kmalu dobil boljšo poziciio. proti kateri se Colle ni branil posebno dobro. Zašel ie v silovit napad, iz katerega se ni mosrel več rešiti. Se nred opoldanskim odmorom ie mogel Bogoljubov zabeležiti svoio ~rvo zmago na Bledu.
Dr. A 1 i e h i n in dr. T a r t a k o w e r sta igrala zelo zanimivo in zamotano partijo. dr. Aljehin ie sistematično blokiral dr. Tartakowerievo poziciio in se polagoma polastil naoad^ Opoldne, ko ie bila igra I
prekinjena, ie dr. Tartakoverieva poziciia kazala na vseh koncili in kraiih razpoke. Popoldne ie Aliehinov napad postal nad-močen in svetovni moister ie zmagal dru-srič na Bledu.
Flohr ie nroti Niemcoviču imel doieo časa boljšo poziciio. PnWoma pa ie zašel v težkoče. Ko ie bila isra onoldne n-rekinie.na. ie sta! Niemcovič znatno bolie. Popoldne se ie sicer češkoslovaški moister zelo dobro branil, vendar pa ie bila nieco-va poziciia še vedno slaba. Partiia ie bila prekinjena v mnogo boljši poziciji za Nieni-coviča.
Kostič in Stoltz sta igrala razmeroma zelo mirno in solidno. Vendar na se ie Kostiču posrečilo dobiti kmeta. Partija ie bila nrekiniena v boliši poziciji za Kostiča. ki ima mnogo izgleda za zmasro.
Stanje oo H. kolu ie naslednje: dr. Alie-liin 2. Spielmann 1 in pol. Bozoliubov 1 (1). Pire. Astaloš. Kashdan. Maroczv 1. Kostič. dr. Vidmar ool (l). dr. Tartakower pol. Flohr 0. (2). Niemcovič Colle. Stoltz 0 (i).
Jutri ie prost dan. ki se bo porabil za odieranie naslednjih visečih nartii: Colle-Flohr. dr. Vidmar-Bogoliubov. Flohr-Niem-covič, Kostič-Stoltz.
Partija Niemcovič—Pire
Beli: Niemcovič	Orni: Pire
1. Sgl—f3	Sg8—f6
2. c2—c 4	c 7—c6
3. b3—b3	d 7—d5
4. Lcl—b2	e7—e6
5. Ddl—c2	LIS—d6
6. Sbl—c3	0-0
7. e2—e3	a"—a6
8. d2—d4	Sb8—d7
9. Lfl—e2	DdS—e7
10. 0—0	Tf8—eS
11. Tfl—dl	d5 X c4
12. La2Xc4	b7—b5
13. Lc4—d3	Lc8—b7
14. Sc3—e4	Sf6Xe4
15. La3Xe4	f7—f5
16. Lc4—d3	c6—c5
17. e3—e4	c5Xd4
18. Lb2Xd4	e6—e5
19. 1x14—'b2	Sd7—c5
20. Sf3—d2	Ta8—d8
21. e4Xf5	e5—e4
22. f5—f6	g7Xf6
23. Ld3—e2	Sc5—d 3
24. Le2Xd3	e4Xd3
25. Dc3—bi	De7—g7
26. g2—g3	FH7—g6
27. Lh2—d 4	TeS—e2
■ 28. Ld4—b6	Ld<5—g3
Beli se vda.
Potujoča kmetijska razstava
Beograd, 24. avgusta. AA. Minister poljedelstva oe v' soglasju s predsednikom ministrskega sveta podelil 100.000 Din iz državnega .poljedelskega zaklada izvršnemu odboru potujoče poljedelske razstave v Beogradu. Ta znesek je prva podpora za pripravo te razstave.
Pravilnik za kmetijska preizkuševališča
Beograd, 34. avgusta. AA. Te dni je stopil v veljavo pravilnik in cenik za izvrševanje analiz in drugih del za poljedelce v agrokemičnih in pedoloških odsekih kmetijskih vzornih in kulturnih postaj Z objavo pravilnika bo znatno olajšano delovanje postaj, ker jim pravilnik daje pregled za vse vrste analiz in so določene cene za te analize v vseh posameznostih, \posteyam so tudi manjši kmetje, ki sami obdelujejo zemljo, in zadruge; za nje se bodo vršile vse analize po znatno nižjih cenah kakor za ostale interesente.
Predmeti analiz so: umetna gnojila, sredstva za pobijanje rastlinskih škodljivcev m bolezni, voda za kmetijske svrhe analize in proučavanje zemljišč ter ocenjevanje
zemljišč vobče.	_	,.
Ta pravilnik je posebno važen za poljedelstvo. ker omogoča čim intenzivnejše proučevanje zemljišč, da se bo tako ugotovilo, česa nekaterim zemljiščem manjka m katera kultura ie za posamezna zemljišča najugodnejša. Proučevanje zemljišč bo našim poljedelcem omogočeno po nraki ceni, ki jo pravilnik predvideva, ker pa je to veliko koristi predvsem za kmete same, je pričakovati, da bodo poljedelci pravilno razumeli pomen tega proučevanja m koristi, ki jih bodo ime«, če se bodo ravnali po tem pravilniku.
Obresti Blairovega posojila se ne obdavčijo
Beograd, 24. avgusta. AA. Ker neke finančne direkcije pri odmeri družbenega davka ne priznavajo obresti državnih dolarskih posojil -iz 1- 1922 in 1927 8 in 7odst. Blairovega posojila) kot odbitne postavke, stoječ na stališču, da obveznice teh posojil niso državni vrednostni papirji in da zato obresti teh posojil ni mogoče oprostiti od društvenega davka, je davčni oddelek finančnega ministrstva odločil, da to stališče ni pravilno.
V smislu določb čl. 83, točka 4. zakona o določitvi davčne osnove družbenega davka se morajo odbiti obresti od rent, ki so oproščene rentnega davka. Izvzete so samo obresti, navedene v cl. 82, točka 4 tega zakona. Ker pa so bile obresti navedenih posojil že po določbah prejšnjih zakonov oproščene darka, je treba dohodke od teh obresti pri ugotovitvi davčne oanove odbit!.
Iz zapora v zapor
Celje, 24. avgus«.
Celjska policija je napravila včeraj dober plen. Iz Zagreba je prišel po dvomesečnem zaporu v Celje 25-letni brezposelni brivski pomočnik Albin Teutscher iz Sve-čine pri Mariboru. Ker ni imel denarja, je stopil k krojaškemu mojstru Mešku v Aleksandrovi ulici in se mu predstavil kot krojaški pomočnik, ki išče delo. Ker g. Meško ne potrebuje pomočnika, ga je odslovil.
Teutscher pa je oprezoval pozneje okrog glavarstva in videl, da je nesel Meškov vajenec trgovcu Kirbischu novo, 1930 Din vredno obleko. Teutscher je vstopil istočasno z vajencem v trgovino in dejal g. Kirbischu, naj obleko pomeri. G. Kirbisch je menil, da je tujec Meškov pomočnik in je želji ustregel. Teutscher je ugotovil, da obleka ni dobro napravljena in da jo treba popraviti. Vrnil jo je za popravo vajencu, ki je seveda mislil, da je Teutscher kak dober znanec g. Kirbischa. Ko je vajenec odšel z obleko, je tudi Teutscher zapustil lokal in oprezoval skrit, kdaj bo vajenec zopet prinesel obleko. Ko se je to okrog 18. zgodilo in je vajenec odšel, j s Teutscher vstopil v trgovino in prosil g. Kirbischa, naj ponovno pomeri obleko. Ta je rade volje ustregel, ker je bil prepričan, da mu izkazuje g. Meško preko svojega pomočnika posebno pozornost in uslugo. Teutscher je ugotovil, da obleka še ni ▼ redu in jo je vzel, češ, da jo bo hitro popravil.
Odšel je z njo in jo takoj zastavil mesarskemu pomočniku Jošku Jančarju za 300 Din. Nato se je podal na kolodvor, kupil vozni listek in sedel v kolodvorsko restavracijo, kjer je naročil pijačo. Tu pa ga je policija, ki je bila o tatvini obveščena, prav kmalu izsledila. Izročili so ga v zapor okrožnega sodišča. Teutscher ima na ves« še drug greh. Zasledovan ie s tiralico, kei je 9. amrila letos ukradel natakarici »Pri zlatem konju« v Mariboru Hildi Jahelkovi 3560 Din vredno prtljago in jo prodal za 150 Din
Iz tehnične službe
Beograd, 24. avgusta AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je povišan Franc Emer, svetnik tehničnega oddelka v Kranju, za višjega tehničnega svetnika v 4. skupini 1. stopnje, za tehničnega svetnika v 5. skupini pa je povišan Josip štolfa, višji pristav tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, dozdaj v 6. skupini. Premeščena sta Ivan Vanjek, svetnik tehničnega oddelka v Pakracu, k tehničnemu oddelku v Mariboru. In Oskar Jurak, svetnik tehničnega oddelka v Mariboru, k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljani — oba po potrebi službe.
Krvavo srečanje z medvedom
Sarajevo. 24. avgusta č. V okolici Roga-tice je gnal seljak Savčič vola skozi gozd. ko je nenadoma planil iz grmovja proti njemu medved. Vol se je snlašil. se iztrgal iz kmetovih rok in pobegnil. Medved je zato napadel Savčiča, ga vrgel na tla ter udaril s taco po glavi, tako da mu je potegnil skoro vso kožo z lasmi vred z glave. Poškodoval ga je tudi na levem kolenu. Medved ie nato pustil svojo žrtev na tleh ter izginil v gozdu. Tri ure k-isneie so našli drugi se'jflki nezavestnega Savčiča in ga prenesli v Rogatico. Orožnik: in kmetje zasledujejo sedai medveda, da bi ne povzročil še več nesreč.
VfAimancIri) nnnw«r
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Vreme bo še nadalje ostalo nestalno in se bo morda še poslabšalo. — Situacija včerajšnjega dne: Naši kraji se nahajajo na robu zelo razprostrte depresije, ki ima več minimumov na kontinentu ter povzroča nestalno vreme in nagle nepričakovane spremembe. Rarometerski pritisk je povsod narasel za 03 do 2 mm, največ v gornjem Primor-iu. Temperature so v ozadju deloma porasle ali pa padle do. 3 stopinje, v P rimom pa so povsod padle za 2 do 3 stoninje V zaledni so znašale 14 do 15 stopinj.
Dunajska vremenska napoved m torek-Vreme se bo še boli poslabšalo. Sprva 5 soparno, potem pa deževno.
so
Naši Kraji in ljudje
Odprimo svetu lepoto Notranjske!
Pokret za propagando notranjskih zanimivosti — Lep ustanovni občni zbor novega Tujsko-prometnega društva v Cerknici — Klic po ohranitvi Cerkniškega jezera
Cerknica, 24. avgusta.
Pred letom se je pokrenila akcija, da bi se za Notranjsko, ki je bila v turističnem pogledu doslej zanemarjena, ustanovilo Tujskoiprometno društvo. Pripravljalni odbor je izvedel vse potrebno in so bila pravila 7. julija letos potrjena od banske uprave. Včeraj popoldne pa se je vršil v Žum-rovi restavraciji v Cerknici ustanovni občni zbor. Kljub deževnemu vremenu je bila udeležba na zborovanju prav lepa. Po županih so bile zastopane vse važne notranjske občine in razni kraji so poslali svoje zastopnike. Navzoči so bili ugledni možje od Borovnice do Žirov, z Blok in Loža, skupno nad 50.
G. Franjo Tavčar z Rakeka je v imenu pripravljalnega odbora otvoril občni zbor, nakar je v glavnih potezah očrtal važnost organizacije tujskega prometa za notranjske kraje. Zapuščena Notranjska ima nešteto naravnih in drugih zanimivosti, ki bi z lahkoto privabljale tujce v večjem številu. Da ni tujcev, je Notranjska sama kriva, ker se ni zanimala za tujski promet. Moramo znati pravilno ceniti vse zaklade, ki so doslej ostali neizrabljeni. Cerkniško jezero, ta svetovni fenomen, bi bilo treba z obsežno propagando povzdigniti. Bloke, zibelka slovenskega smučarstva, so danes skoro popolnoma zapuščene, le tuintam pride kak osamljen smučar ali manjša skupina na nedeljski izlet. Za idilične kraje okoli Sv. Vida, kamor bo izpeljana lepa cesta, prikladna za avtomobiliste, bo treba voditi večjo akcijo. In Križna jama! Mnogi so se za njo zanimali, a do danes ni storjenega nič. da bi bila dostopna v odjemu dotoku tujcev in izletnikov.
Ravnatelj »Putrnka« g. Vladimir Pintar jc v imenu tujskoprometnega sveta banske uorave, načelnika dr. Rudolfa Marna in Zveze za tujski promet pozdravil občni zbor, iskreno želeč novi organizaciji kar najlepše uspehe ter je nato predaval o vseh aktualnih tujskoprometnih problemih. Za stroškovna izvajanja je žel prav toplo odobravanje.
Občni zbor je nato soglasno sprejel društvena pravila. Tujskoprometno društvo za Notranjsko si je nadelo med drugim nalogo, da razkriva in dela pristopne notranjske gore, vodi propagando za vse prirodne krasote, votline, podzemske jame in da varuje floro in favno Notranjske.
G. Franjo Škrbec, župan iz Loža, je opozoril, da ie treba voliti v odbor agilne in požrtvovalne može, ki bodo kos svoji nalogi. Treba bo mnogo dela. Naša Križna ja-
ma, ki je po mnenju strokovnjaka ena najlepših pri nas, je zanemarjena. Nujno potrebna je akcija, da se zanimanje za njo oživi' in da se stori vse, da bodo zveze do nje ugodnejše.
V odbor so bili nato soglasno izvoljeni: predsednik Ivan Zumer, Cerknica; podpredsednik Franjo Škrbec, Lož; tajnik Franjo Tavčar, Rakek; blagajnik Tone Werli iz Cerknice; gospodar župan Anton Meden, Begunje; odborniki: Ludvik Kržič, župan iz Starega trga pri Ložu, De Gleria iz Dolnjega Logatca, Leopold Naglič iz Žirov, Stanko Lenarčič iz Nove vasi, Janez Ron-ko in Janez Turšič iz Cerknice in Karol Štravs, sreski šolski nadzornik v Dolnjem Logatcu. Namestniki: mag. pharm. Janez Kristan iz Dolnjega Logatca. Ivan Kavčič iz Žirov, Aleksander Lavrič iz Nove vasi, Miloš Benčina iz Starega trga, Fran Mulec iz Dolnjega Jezera, dr. Stanko Pušeniak, zdravnik iz Cerknice, Josip Hladnik z Rakeka, a v nadzorstvo: Gabrijel Oblak iz Dolnjega Logatca, Janko Mlakar z Rakeka in Ivan Petrič iz Dolnjega Jezera. Članarina je določena na 12 Din letno.
Razvili so se prav živahni razgovori o vseh perečih vprašanjih povzdige tujskega prometa. Zdravnik dr. Pušenjak je poudarjal tri posebno važne točke, ki pridejo v poštev: propaganda za Cerkniško jezero, javno kopališče in higijena vasi. Cerkniško jezero žal ni več tako leko in romantično, kakor ga je opisal Hinko Dolenc in kakor o njem govore razni spisi. Obstoja namreč akcija, ki stremi za tem, da se jezero popolnoma osuši. Vprašanje je, če bodo koristi suhega jezera presegale sedanje koristi. Nujno potrebno je, da bi se jezero ohranilo tako, kakršno je. Potrebna je tudi zgraditev javnega modernega kopališča. Kako je to treba naipraviti, so pokazali Logatča-ni. Pojačati se mora skrb za higijeno vasi, da se notranjske domačije lepo uredijo in postanejo mikavne za vsakogar.
G. Josip šušteršič, učitelj na Rakeku, je opozarjal zlasti na to, da ne smejo hotelirji in gostilničarji gledati v tujcu objekta, ki se da izžematii. Treba je povsod gledati na zmerne cene. Dobro bi bilo, da bi vsak kraj zbral na kakem mestu vse krajevne zanimivosti in posebnosti. Izdelajo naj se načrti in napravijo lepi posnetki vseh krasot Kadar pridejo kaki ugledni tujci, naj bi se storilo vse, da se jim bivanje med nami napravi čim prijetnejše, da tako odnesejo najboljše vtise in poskrbe za nadaljnjo propagando. Predsednik g. Ivan Zumer je nato zaključil nad vse lepo uspeli zbor.
Nova moderna beograjska elektrarna
Gradba je v polnem razvoju in bo ureditev prvovrstna — Tuji kapital
Beograd, 23. avgusta.
Prihodnje leto dobi naša prestolnica novo električno centralo, ki bo za dogledne čase mogla zadovoljevati vse njene potrebe v pogledu električnega toka. Nova elektrarna se gradi na dunavski strani, med železniško progo, ki vodi z glavnega kolodvora okoli trdnjave do klavnice in bo pozneje vodila daije čez pančevski most, in dunav-sko strugo ter bodo stavbna dela končana že letošnjo 'jesen, nakar se začne postavljanje strojev.
Nova elektrarna bo zavzemala z vsemi svojimi objekti skoraj 70 tisoč štirjaških metrov površine. Doslej so izvršena že vsa betonska dela. Izvršenih je že 600 betonskih po 12 do 15 metrov dolgih temeljni-kov in nasulo se je nad 100 tisoč kubičnih metrov zemlje, tako da je vse stavbišče vzdignjeno za 4 do 5 metrov. Naj Dunav naraste kakorkoli, stavbišče bo še vedno na jmanje en meter nad vodno površino. Za glavno poslopje se že montira železna konstrukcija in pričeli so tudi že z montiranjem parnih kotlov.
Med štirimi velikimi stavbami, ki bodo zavzemale okoli 4000 m3, bo s 1600 m2 največja kurilnica, za njo pa strojnica, ki to imela 25 m notranje višiine, potem pa poslopje za turbine in kotle ter poslopje za porazdeljevanje struje. Za proizvajanje struje se namestijo za začetek trije parni turbogeneratorji, pripravljen pa bo prostor tudi za četrti agregat. Tako se bo po potrebi mogla elektrarna razširiti, dasi bosta za nekai let gotovo zadostovala dva agregata in bo tretji le za rezervo. K vsakemu agregatu pripadata v kurilnici po dva kotla.
Za dobavo premoga bo poskrbi ieno dvostransko: po suhem in po vodi. Po suhem bo elektrarna zvezana no dvoinem posebnem tiru z zgoraj omenjeno železniško progo, za dovoz po vodi se pa napravi okoli 2^0 m dolg bazen, odprt v Dunav, širok 22 metrov, da se bosta mogla izogniti v njem dva šlena in tako globok, da bo ob najnižjem stan'iu Domava imel še tri metre globine ter bodo tudi v takem primeru šlepi
mogli vanj. Za razkladanje premoga se napravi 108 m dolg most s premičnim dvigalom. Prostori za premog tekoče porabe se bodo nahajali nad kurilnico, kamor ga bo iz drabilmice dvigal 40 m visoko poseben elevator in odkoder se bo potem brez ropota, avtomatično vsipal na ognjišča, ki bodo ob 420 stopinjah toplote proizvajala v kotlih po 35 atmosfer pritiska.
Dimnik je že dograjen. Visok je 85 m in ima v podnožju 8.40 premera, na vrhu pa 4 m odprtine. Elektrarni potrebno vodo bosta črpali dve velikanski črpalki s kapaciteto 225 kubičnih metrov v minuti, večjo od kapacitete črpalk beograjskega vodovoda.
Nova elektrarna bo mogla takoj v začetku proizvajti okoli 40 milijonov kllovat-nih ur, a strujo bo oddajala dvema podsta-nicama, eni pri stari elektrarni, drugi pri kavarni Mostar na Toipčiderski cesti. Za prenos bodo rabili obema po štirje kotli.
Vse delo v novi elektrarni bo skoraj popolnoma avtomatizirano, tako da bo pri vsem obratu zaposlenih samo kakih 50 ljudi.
Poleg elektrarne se nahaja poslopje za upravo, kjer so v podzemlju kopalnice za delavstvo, ambulanca in jedilnica. V pritličju so pisarne in delavnice, v prvem nadstropju pisarne uprave, v drugem pa stanovanja.
Tako dobi Beograd novo elektrarno, ki pa ne bo njegova, občinska, temveč jo gradi »Sohweizerische Elektrizitiits- und Ver-kehrsgesellschaft«, lastnica falske elektrarne ob jamstvu beograjske mestne občine za porabo 30 milijonov kilovatnih ur. Kako je prišilo do dejstva, da si mestna občina ne postavlja sama svoje elektrarne, je posebno poglavje beograjske mestne občinske politike komaj minilih časov, o kateri se je še pred kratkim zelo ostro razpravljalo v beograjski javnosti, kar pa seveda ne izipre-minja obžalovanja vredne resnice, da dela tuji kapital tamkaj, kjer bi bilo najmanj treba!
Kočevski neresci ne dajo miru
Kmetje tožijo nad silno škodo, ki jo delajo divje svinje
Kočevje, 24. avgusta.
jJivje svinje zopet rogovilijo. čini potegnejo hladni jesenski vetrovi, čutijo instinktivno, da je nastopila doba dobre paše. Že dve leti zapovrstjo smo objavljali, koliko trpi siromašni kočevski kmetič od te strašne nadloge. Polja, polna jesenskih sadežev, na katere stavlja kmet že ob setvi vse svoje nade, postanejo torišče najhujšega pu-stošenja nenasitnih nerescev.
Pred nekaj leti še ni bilo v kočevskih gozdovih divjih svinj. Semintja se je kak mr-jasec priklatil iz liških gozdov in delal samotno tovarišijo lačnim kočevskih volkovom in medvedom. A divje svinje so se nepričakovano hitro razmnožile. Vsako leto od tedaj naprej so kmetje, ki so opravljali svoja gozdna ali poljska dela, naleteli 'na večje število mrjascev. Spočetka ni polagal na to nihče večje pažnje. Nihče ni namreč računal, da se bo v tako kratkem času pomnožilo število divjih prašičev v toliki meri, da bodo postali pogubanosni za vse letne pridelke. Že tretje leto po vrsti se sedaj ponavlja, da kmetje ne samo ene vasi, marveč celih občin, gledajo z obupom v srvu na opustošena ipolja, ki so bila pred kratkim polna krompirja, koruze, repe, korenja in drug'h pridelkov. Letos so se neresci po-
javili zopet v gozdovih in na poljih občin Verdrenga, Spodnjega loga hi Mozlja. To 'je primeroma zgodaj, vendar so po sedanjih poročilih, ki prihajajo iz teh krajev, napravili po njivah in v hosti že velikansko škodo. V enem mesecu pa se bodo pojavili mrjasci tudi drugod in vsepovsod bodo kmetje hudo prizadeti.
Kmetje so nasproti tem strašnim škod-ljiiveem brez moči. Lovski zakon sicer predvideva, da sme nad mrjasca z orožjem vsak kmet. Vendar je jasno, da je danes na kmetih vse brez primernega orožja. Nikomur pa ne bo padlo v glavo, da bi šel nad mr-jasce s sekiro ali motiko, ko se še lovci boje nad mrljasca z lovsko puško. Lovski zakupniki hodijo nad jnrjasce, kolikor pač morejo. Vendar je to zanje bolj šport kakor tista sila, ki tiščli kmeta k obrambi Oblastva sicer zapovedo od časa do časa hajke nad mrjasce in pri tem vprežejo moške iz vasi za gonjače. Vendar se taki pogoni v tem času in poleti ne obnesejo, ker ni mogoče zaradi obširnosti gozdnih koau-nleksov najti dovoljine sledi.
Da se reši naš kmet1 te nadloge, bi bila potrebna radikalnejša akcija. Morali bi v tem času ali še bolje v zimi, ko 'je sledo-vanje po snegu mnogo lažje, oborožiti s
primernimi puškami vse prizadete vasi in potem napraviti pogone, ki bi gotovo privedli do ugodnih rezultatov. Taka energična akcija je na Kočevskem neobhodno potrebna, ker število divjih svinj od leta do leta narašča, saj se divje svinje še znatno bolj plode kakor domače. Še pred par leti so kmetje v hosti naleteli le na posamezne mrjasce, lani in letos pa so videli ze cele gruče, ki so se zapodile v zrelo polje m pokončale vse pridelke.
Slovenec za sarajevsko Prosveto
Sarajevo, 24. avgusta.
Znana kulturna organizacija Prosveta v Sarajevu, ki je že davno premostila vse verske in plemenske razlike ter začela 6 plodonosnim delovanjem po vsem jugoslo-venskem jugu, je dobila novega legatorja, svojega starega :n zaslužnega sotrudnika profesorja g. Emili jana Lileka, kakor je »Jutro« že kratlko beležilo.
Ravnatelj Lilek je v najboljšem spominu več generacijam dijakov sarajevske gimnazije, kjer je poučeval zgodovino in zemljepis. Vsa njegova predavanja 60 bila prežeta naše nacionalne misl? in bila so celo preroška, kajti vse, kar je svojim di« jakom predaval iz naše zgodovine ali pa iz sodobnosti naših pokrajin, je izizvene-valo v trdnem prepričanju, da bo vse to enkrat res naše in da slovanska bodočnost ne pripada samo preteklost'. Avstro-ogrska šolska oblastva so kmalu spoznala, da predava profesor Lilek pravo jugoslovensko zgodovino in ker je Avstrija s posebno vnemo pačila zgodovino posabno glede Bosne, je bil g. Lildk premeščen v Zadar, kjer se je zdel režimu manj nevaren.' Na« posled je bil ravnatelj gimnazije v Celjiu, kjer zdaj živi v pokoju. Ves čas g. ravnatelj Lilek ni pozabil Sarajeva in Bosne ter je zdaj od 6vojih prihrankov naklonil Pro-sveti 20.000 Din. Prosveta je hvaležno spre* jela ta dar, v počaščemje 6vojega sotrudnis ka in dobrotnika pa je ustanovila sklad, ki bo še poznim rodovom plodonosen pod imenom »Zaduzbima Emila Lileka, profe-sora iz Celja«.
Velik gasaski praznik v Poljanski dolini
Poljane, 24. avgusta.
Včerajšnja nedelja je bila za napredno Gorenjo vas v Poljanski dolini velik praznik. Na najsvečanejši način se je vršila blagoslovitev nove motorne brizgalne, ki je veljala nič manj kakor 46.000 D:.n in kakršne še ni na ozemlju bivše Kranjske. Briz« galna je bila naročena v Pardubicah ČSR in — kar je glavno — je tudi že povsem plačana.
Svečanosti so se udeležila vsa bližnja gasilska društva ter mnoge deputacije tudi iz oddaljenejših krajev. V :menu JGZ je prispel njen tajnik Pristovšek, v imenu škofjeloške župe pa načelnik Kavčič. Po maši ob 11. je bila izvršena od .strani do« mače duhovščine blagoslovitev, na/kar so govorili o pomenu gasilstva načelnik domačega dmištva Makso Pivk, žiupan Uršič, župni načelnik Kavčič in tajnik JGZ Pristovšek. Novi prvovrstni motorki, ki je v ponos nele Gorenjevaščanom, temveč vsej škofjeloški gasilsik? župi, je kumovala go« 6pa žuipanja Unšičeva.
Po govorih se je vršil prav impozanten sprevod z vrlo Šenčur« k o gasilsko godbo od cerkve skozii Sestransko vas in Gorenjo vas nazaj pred Gasilski dom. Popoldne ob 14. se je vršila izvrstno usipela vežba z no« vo motortko. Sledila je tombola s številni-m-' lepimi dobitki in ljudska veselica, Obo« je zaradi dežja v Sokolskem domu, ki je ■bS-1 poln domačega občinstva in gostov.
Tragična snuTuglednega mojstra
Kočevska Reka, 24. avgusta.
Preteklo soboto se je zgodila pri nas nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Dobro znani kovaški mojster Ivan Jonke se je odpravljal z vozom v Borovce. Šel je v hlev po konja in ga vedel k vozu, da bi ga za-pregel. Konj je bil pa ravno takrat zelo nemiren. Ko ga je kovač vpregal, je konj nenadoma z vso silo udaril Jonkeja naravnost v trebuh. Nesrečni kovač se je zaradi strašnega udarca na mestu zgrudil nezavesten. Domači so ga urno odnesli v hišo in hiteli so ipo zdravnika, vendar je bilo vse zaman. Zaradi težkih notranjih poškodb je Jonke po par urah umrl.
Vaščane, ki so poznali pridnega mojstra in posestnika Jonketa, je njegova smrt globoko pretresla. Pokojnik je bil znan kot izvrsten gospodar. Vse svoje življenje je posvetil delu, nazadnje pa ga je v šestdesetem letu dohitela tako strašna smr*
Hvaležnost in zvestoba stari domovini
Cleveland, v avgustu.
Ameriške slovenske novine z zadoščenjem im radostjo beležijo, kako prisrčnega sprejema 60 bili in so odslej v stari domo« vini vedno deleižni rojakMzletniki iz Amerike. To smatrajo za najtrdnejše poroštvo, da bodo odslej ostale zveze med staro do« movino in rojaki v Ameriki vse tesnejše, kakor so bile doslej, ko se stara domovina ni dosti brigala za usitanove ameriških rojakov, za nj;hovo narodno gibatnje, kulturo, organizacijo, narodne domove in cerkve, čeprav so rojaki iz Amerike v teku 40 let poslali v domovino 6vojcem naj« manj 100 milijonov dolarjev, s katerimi je bilo rešenih na stotine slovenskih posestev, rn čeprav biva v Ameriki nad 20 odstot-
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, na-gnenju k bljuvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebaviL Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« grenčico radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« voda,se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
kov vsega slovenskega rodu. K temu izvaja »Ameriška Domovina«:
—	Nehote pa moramo priznati: ko je v Jugoslaviji zavela druga sapa v vladi, ko je slednja potlačila strankarske spore, od onega časa bratje v domovini posvečajo vso drugo pozornost izseljenim bratom v Ame« riki. Pogostejše novice o ž;vljenju nas »Amerikancev«, podrobnejši opisi našega življenja in napredovanja, vse to smo opa« žili zadnje čase v domovinskih listih.
—	In čudno pri tem je, da se je to zgodbo v zadnjih dveh letih, ko je gospodarska depresija silno prizadela Slovence v Ameriki, ki niso v stanu niti polovico toliko pošiljati v domovino ko prej. Kljub te« mu pa se je razvila v domovini najboljša volja napram ameriškim Slovencem.
—	Letos je v treh raznih skupinah odpotovalo iz Amerike nekako 300 ameriških Slovencev. Tako domači ljudje kot vlada, prvič v zgodovini obiskov ameriških Slovencev v domovini, so priredili tem našim ljudem izletnikom v domovini ne 6amo do« mač, prijazen sprejem, pač pa je tudi vladni aparat šel z vso naklonjenostjo izletnikom na roke.
—	Časopisje v domovini mnogo" piše o naših v Ameriki, spominja 6e njih napredka, kulturnega življenja, da se kar čudimo. In to pisanje ni prisiljeno, pač pa je gorko prijetno, ter mora prihajati iz 6rca. Prepri« čani naj bodo oni v domovini, da naš narod v Ameriki toplo upošteva to iskro do-
Danes ob 4., pol 8., 9% zvečer nepreklicno zadnjikrat!
Najboljša filmska opereta prošle sezone. V glavnih vlogah trio najboljših igralcev:
Renate Miiller, Felix Bressart, Hermann Thimig
Elitni kino
Telefon 2124.
Matica
movinskega spomina in upoštevanja. Daje nam novih moči za ohranitev naše narod* nosti v novi domovini!
Velik pedagoški tečaj v Maribora
Otvoritev ob številni udeležbi. — Prof. dr. Prihoda o moderni šoli
Maribor, 24. avgusta.
Ob udeležbi 300 učiteljev iz dravske banovine je bil danes v veliki dvorani Narodnega doma otvorjen štiridnevni tečaj mariborske Pedagoške centrale. Predsednik strokovni učitelj Anton Osterc je pozdravil udeležence, med njimi tudi mnogo staršev, ki se zanimajo za probleme moderne šole. Polnoštevilno je bilo zastopano učiteljstvo iz Maribora in okolice. Tečaju je želel mnogo uspeha zastopnik ljubljanske sekcije JUU. Iskreno so udeleženci pozdravili prvič v svoji sredi prvoboritelja za reformo češkoslovaškega šolstva, univ. prof. dr. Vaclava P f i h o d o, ki je v češčinj izrazil svoje veliko veselje nad medsebojnimi pedagoškimi stiki in se zahvalil za pozdrav in sprejem.
Nato je predaval o duhovnih strujah, ki so poplavljale narode, narodi pa so se pokazali sposobne v tem, v kolikor so individualno pripomogli k svetovnemu duhov-nemu valu. Narodi, ki so kaj ustvarili, nišo ostali pri svojih odkritjih, ker bi sicer zaostali, ker so se narodi uveljavljali v raznih duhovnih smereh im so si temu primerno tudi prikrojili šolstvo.
Svetovna pedagoška stremljenja povojne dobe so nujna posledica naglega razvoja pedagoške teorije in psihologije, pa tudi gospodarskega položaja, ki vedno bolj teži v kolektivno smer. S tem dejstvom so popolnoma v skladu tudi oblike novega šolstva, katerega vodilna misel je diferenciacija v enotno šolo in konsolidacija pouka v smeri samodelavnosti in kolektivizma.
Na tem področju so Čehi daleč pred na-
mi, kar je pokazalo popoldansko predavanje. Dr. Prihoda je poroča! o organizaciji sodobnega šolstva v ČSR. Kot strokovnjak se je podrobno bavil z vsemi modernimi ukrepi češkoslovaške vlade, ki se poleg učiteljstva zelo zavzema za šolsko reformo.
Predavanje je učiteljstvu pokazalo češkoslovaško šolstvo iz dosedaj manj znanih vidikov. Zato je s tem bilo udeležencem zelo ustreženo, kar je prišlo do spontanega izraza v debati in ob zaključku, ko so se poslušalci iskreno zahvalili za krasno predavanje. — Jutri ob 9. bo predaval dr. \Verth-mann z Dunaja.
Požig
Dramlje, 24. avgusta.
V soboto so se začeli dvigati plameni in dim v smeri Cerovec«Ljubečna in takoj se je oglasil tudi plat zvona. Naši gasilci so bili kmalu na kraju nesreče. Opravili 60 v hribovitem terenu, ki je deloma brez pravih cest, težko pot. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnika Alojza Bana v Cerov-cu. Ogenj je bil najbrž podtaiknjen in je gospodarsko poslopje zgorelo do tal. Edi« no so še rešili iz delavnice kovaško orodje, iz kleti pa 6adjevec.
Veter je k sreči pihal proti Ljubečni, siceT bi bil ogenj gotovo upepelil tudi sosedova s slamo krita poslopja. Ob požarnih nesrečah pri nas ne funkcionirajo baš dofbro zveze med posameznimi kraji in gasilskimi društvi. Preiskava glede požiga je v teku.
Motociklistične dirke na Ljubelj
Zagrebiški dirkači, od leve na desno: Uroič Anton, Schildhabel A., Šantal Zlata, \Veisman Lujo, Jelinek Vlado in Štrban Anton,
Ljubljana, 24. avgusta
Po štirih letih so se v nedeljo zopet vršile motociklistične hitrostne dirke na Ljubelj. Zadnja slična prireditev se je vršila z velikim aparatom, ki je zahteval mnogo denarja, kar je oviralo naslednja leta društva razpisati zopet dirko na Ljubelj, ki je ena najtežavnejših tekmovalnih cest v Evropi.
Pred tremi tedni pa je razpisala dirko motokolesarska »Ilirija«, ki sicer ni imela na razpolago velikih denarnih sredstev, pa je to nadomestila s požrtvovalnim delom odbora in ostalih članov, od katerih se niti tekmovalci niso odtegnili potrebnemu tehničnemu delu na startu in cilju. Kljub kratkemu razpisnemu roku se je prijavilo okoli 30 tekmovalcev, od katerih je star-talo 20, med temi tudi nekaj članov koroškega avtomobilskega kluba in močna ekipa I. hrvatskega motokluba z znanimi dirkači Uroičem, Štrbanom in Schildhablom. Za prva mesta vseh kategorij so bili določeni dragoceni pokali in druga darila,
ki so vsa prekašala običajna darila na sličnih prireditvah.
Letošnja proga je merila 5.150 m in je bila skoro polovico krajša od zadnje dirke. Start je bil pod Sv. Ano pri Bornovi pristavi. V splošnem je bila cesta dobra, tudi sobotni naliv je ni pokvaril. Nekaj pa je dirko oviralo nedeljsko slabo vreme, ker bi sicer prišlo še več gledalcev. Tekmovalcem je najagala gosta megla, ki je ležala gosto do vrha Ljubelja. Doseženi rezultati pa so kljub temu sijajni in mnogo boljši od zadnjih. Poleg lepih časov Uro-iča in štrbana je omeniti uspeh Romana Fantinija, ki je v turistični kategoriji dosegel na Indianu prvo mesto. Favorit »Ilirije« Janko šiška pa je imel neverjetno smolo. Pri treningu je dosegel boljši od vseh časov, doseženih pri dirki. Startal je dobro in je tudi polovico proge prevozil v rekordnem času, ko se je pri menjanju prestave zlomil ventil v cilindru. Podrobne rezultate je objavilo ponedeljsko »Jutro«.
Fritz Franc (MK Ilirija) vozi na motorju Hariey Davidsom 1200 cm3 s g. Preisin-gerjem na prikolici iz zadnjega ovinka v oilj. V levem kota je Romam Fanti™ na
Indianu y ostrem ovinkiu.
Domače vesti
*	Dansko odlikovanje dr. Aljehiira. Svetovni šahovski Drvak dr. Aliehin. ki se sedaj udeležuje mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu, ie bil nedavno novablien v avdijenco ori danskem kralju Kristiianu X. Ob d rili ki te avdiience niu ie krali Dodelil viteški križec Islandskega sokola. Po ceremoniji izročitve odlikovanja se ie krali delj časa razgovarial s šahovskim prvakom. Krali Kristijan je tudi sam dober šahist.
*	Vojaške vesti. Sanitetnemu poročniku dr. Antonu Štora ie odobreno Dolaganie izpita za čin aktivnega sanitetnega kanetana 2. razreda. Nižji vojaški uradnik 2. razreda ekonomske stroike Evgen Dolenc ie kot vršilec dolžnosti intendanta Dridelien komandi Beograda, inž. kapetan 2. r. Iv. Roi-nik, doslej na službi na križarki »Dalmacija«, na ie Dridelien maritimno - tehničnemu oddelku komande vojne mornarice. IzDit za rezervne nehotne DodDoročnike so napravici naredniki - diiaki Lovro Traven. Gregor Šinkovec. Danilo Cingerle in JosiD Kerleža. Izpit za čin rezervnega nižjega vojaškega uradnika 4. razreda ekonomske stroke so položili Dodnaredniki - dijaki: Edvard Rupnik. Jožef Zakovšek. Franc Hri-bernik. Ivan Lorenci, Ivan Ramuščak. Pavel Anderlič. Viktor Planinšek. Josip Golič. Venceslav Pertot. Franc Kunaver. Milan Ramuščak, Ivan Pinkmaister. Ivan Kane. Slavko Štancer. Vladimir Lorber. Mihael Plevnik. Anton Pohar. Alojz Konhaizler. Fran.c Smole. Franc Pave. Franc Košič. Zvonimir Lokar. Anton Milavec. Franc Bele in Ladislov Strgar; za aktivnega nižjega vojno - tehničnega uradnika 4. razreda inženiersko - tehnične stroke: Ladislav Jug fin Rudolf Intihar; za aktivnega nižjega voi-no - tehničnega uradnika 4. razreda zrako-plovno - tehnične stroke: Rozarii Žgur. Janko Blaznik in Mirko Čuden; za čin rezervnega intendantskega Dodooročnika Dodnaredniki - diiaki: Vladimir Kuh. Kari Stepišnik. Jožef Kos. Luka Lončar. Bogomir Pregelj. Vinko Košak in Leon Eržen; za čin rezervnega lekarniškega podporočnika Da kaDlar - dijak Miroslav Braier. Blagajniku glavnega saniteskega skladišča intendantskemu DodDoročniku Stanislavu Burkeljci ie odobrena izprememba rodb n-skega imena ter se odslej imenuje Stanislav S. Stoian.
*	Imenovanje v državni službi. Svetnik policiiske uprave v Liubliani dr. JosiD M 1 e k u š ie imenovan za svetnika banske uprave dunavske banovine.
+ Dvajset tisoč Jugosilovenov poide v Prago. Češki listi Doročaio. da se za veliki sokol, zlet, ki se bo Drihodnie leto vršil v Pragi. oriDravlia ogromna jugoslovenska ekskurzija. Zletni odbor dela s oolno Daro že od oočetka letošniega leta. Troški za gradbo tribune na stadionu so Droračunani na okroglo šest milijonov češkoslovaških kron. Tudi iz Francije oride na zlet veliko število francoskih gimnastov.'da se oddol-ž.e za številni poset Čehoslovakov na sedanji nariški koloniialni razstavi.
*	V konjiško podoticirsko šolo v Nišu bo SDreietih letos 28. seotembra večje število gojencev. Kandidati morajo biti naši državljani. zdravi in SDOSobni za vojaško službo ter stari od 17. do 21. let. Prijave za SDrejem nai se vlože najpozneje do 15. seotembra. Kandidati, ki odgovarjajo Dogo-:"em, dobe Dri vojnem okrožju karto za brezplačno vožnjo do Niša. Interesente opozarjamo na tozadevni raziois v 33. številki »Vojnega lista«.
*	Velik uspeh godbe 40. pešpolka v Rogaški Slatini. Godba 49. pešDolka Triglavskega ie priredila kot zdraviliška godba v ponedeljek 17. t. m. v dvorani zdravilišča ■simfonični koncert, katerega ie dirigiral fivaneln. g. dr. J. Čerin. Na SDoredu so bile skladbe Beničkega. Schuberta. Padouka in Miichelija. Godba ie dosegla v vsaikem oziru ikolosalen usoeh. Velika dvorana ie bi.'a polna ter ie bil koncert nagrajen s cvetiem m velikim aplavzom. Med gosti kopališča uživa godba s svojim kaoelnikom velik ugled. Vsi tuici se o njej laskavo izražajo ter io smatrajo za najboljšo zdravilško godbo.
+ Javna zahvala. Jč-liga in SPD v Ljubljani se iskreno zahvaliuieta vsem. ki so se udeležili proslave odkritja spomenika plošče dr. Karlu Chodounskernu dne 15. avgusta 1931 na Jezerskem, zlasti Da oosla-niku ČSR v Beogradu g. clr. Robertu Flie-dc-riu. ministru trgovine ČSR g. dr. Mato-ušeku. generalu g. dr. Pečirki. podpredsedniku Hrvatskega olaninskega društva g. Bo-theiu. zastopniku turistovskega ' kluba »Slieme« g. Jovanoviču. predsedniku mestne občine beograjske g. ing. Nešiču. županu liublianskemu g. dr. Pucu. ministru v p. g. Iv. Hribarju, prorektoriu g. dr. M. Dolencu. zastODnikom lig. Dredvsetn oa občini in orebivalstvu Jezerskega. Nadalie se orisrčno zahvaljujemo g. orof. Josipu Plečniku za krasno zasnovo in g. Aloi-ziiu Vodniku, lastniku kamnoseškega podjetja v Ljubljani, za vzorno izvršitev mra-momate spominske plošče. Za Jugosloven-sko - češkoslovaško ligo Rasto Pustoslem-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Liubliani!
dne 24. avgusta 1931. Številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomepiio nai-višio druge nsinižio Liubliana 7. 757.4. 14.6. 82. tiho. 10. dež.
29.3.	Maribor 7. 756.6. 13.4. 88. tiho. 4. dež.
10.4.	Zagreb 7, 757.5. 15.8, 93, tiho. 10, dež, 6.8. Beograd 7. 755.5. 16.8, 95. NEl, 10, dež. 0.2. Saraievo 7, 757.3. 15.2, 90, tiho, 7, dež. 12.3. Skopi je 7, 758.0. 21.8, 56. NW6. 9. dež, Kuimbor ni depeše. Split 7. 756.7. 19.4. 86. ENEl. 1. dež. 12.3. Rab 7. 757.1, 17.2. 82. El. 10. dež. 26.8. Mostar 7. 757.1, 17.3, 98. tiho. 10 dež. 37.7.
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 20.6. najnižja 14. Maribor 18.2. 13.1. Zagreb 21.2. 15.3. Beograd —,' 15.3. Sarajevo —, 14.2. Skoplie 32.6, 17.8. Kumbor ni depeše. Split —. 16.6. Rab —. 16.0. Mostar —. 16.2. Solnce vzhaja ob 5.10. zahaja ob 18.55. Luna vzhaja ob 17.48. zahaja ob 0.24.
šek. predsednik, za Slovensko Dlaninsko društvo dr. Josio Pretnar, predsednik.
* Poroke. Poročil se ie v Mariboru sodnik g. Ludvik Levstak z gdč. Josinino Ba-lonovo s Pobrežia. v Zagrebu Da znani mariborski olaninar in amaterski fotograf g. Ludvik Stropnik z gdč. PeDCo Deb el jako vo. Obilo sreče!
+ Vsem podružnicam in prijateljem sv. Cirila in Metoda! V žalni seii povodom bridke izgube orezasluženega predsednika g. Aleksandra Hudovernika ie odbor sklenil ustanoviti v traien spomin sklad Aleksandra Hudovernika. — Podružnice in prijatelje naše šolske družbp prosimo za DrisDevke. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Predsednik dr. Rado Kušei.
Ljubljanski
* Tabor treznih delavcev na Kumu ie
bil izvrstno obiskan. Od vseDOvsod so ori-šli: iz Kranjske gore in Jesenic. Mozlia in Kočevja. Žužemberka. Leskovca in Vidma. Ptuja, da ne omenimo Celja. Liubliane in Zagreba. Blizu 4000 duš ie obiskalo tabor treznosti. V soboto zvečer ie gorel velik kres. viden do vsem Posaviu in Dolenjskem. Bengalični ogenj in rakete in nav-duševalni govor nrof. Pavliča so izletnike soravili v Drimerno razpoloženje. Nia pobočju vrha ie gorelo do 50 malih kresov, kjer so bedeli vso noč. veselo Deli fantie in možje in Dričakovali izletnikov iz Zagreba. Celja in Ljubljane. Vso noč se ori tisočglavi množici red ni nikjer kalil in vsi so nestrono pričakovali solnčnega vzhoda. Le žal se ie med ranim cerkvenim opravilom Kum zagrnil v me^i kar oa le ni zmotilo dobrega razpoloženja. Po maši ie otvoril treznostno zborovanje nrof. Pavlič. Prisrčno ie oozdravil drage Zagrebčane, ki so z godbo Dohiteli na Kum. G. Kalan ie govoril o 2S-letnem delu med narodom za treznost. Dr. Klarič iz Zagreba ie oozdravil zborovalce v imenu Hrvatov z željo, da nai oridejo Slovenci večkrat med Hr-
Velesejem
vate in Hirvati med Slovence, da se bomo SDOznali. vzljubili in sk.uDno delovali. V imemu Jugoslov. zveze t-—"»sti ie govoril tajnik dr. Niok. nakar ie imel znanstveno predavanje zdravnik dr. Mikič iz Zagreba V imenu zagrebških Slovenk ie pozdravila Jerica Jančičeva v narodni noši. v imenu skavtov iz Celja Da skavt Keler. Po zborovanju je orof. Pavlič Dredlagal. da se povsod dela na sprejetju iuliiske deklaracije, do kateri se naj omeii ob nedeliah in praznikih točenje opojnih pijač. Zborovalci so z navdušenjem odobravali ta predlog, zlasti še. ko ie predlagal prodaio grozdia in brezalkoholnih sokov v mestih in industrijskih krajih. Dež zborovanja ni motil, pač so pa Dri sestoou prišli Dremoče"' v Trbovlje, a navdušenje se ni ooleglo. Zahvala velja Drometnemu ministrstvu za polovično vožnjo, kr. banski UDravi. gostilničarju Grebencu na Kumu in restavra-terju Majcenu na Zidanem mostu za gostoljubje zlasti še nasoroti Zagrebčanom. Na svidenju na Kumu ob otvoritvi Trezno-stnega doma
otvoritev
*	Slovenci v Braziliji. V Braziliji živi več tisoč roiakov. ki si doslej niso mogli ustanoviti lastnega glasila, čeravno ie bila jn ie še vedno to sološna želja tamošniih slovenskih naseljencev. Težka gosDodarska kriza je kriva, da so se izjalovili doslej še vsi poskusi izdaiania jugoslovenskega glasila v Braziliji. Na Dredlog in s pomočjo požrtvovalnega rojaka g. Patrnosta. ki živi v Sao Paulu. je uredništvo »Slovenskega tednika«, iki izhaja v Buenos Airesu. sklenilo posvetiti tudi našim rojakom v Braziliji več nažnje. »Slovenski tednik« bo otvoril posebno rubriko » našim v Braziliji«, ki naj zaenkrat nadomešča lastno glasilo jugoslovenskih našeliencev v Braziliji.
*	Najlepše koračnice za klavir, odnosno salonski orkester ali godbo na nihala, so »Slovenske narodne koračnice« v oriredbi Josioa Pavčiča. Za tekmovanje slovenskih harmonikarjev so to naiDrimerneiši komadi. Dobe se do vseh trgovinah.
29. avgusta
*	Hišni posestniki na Bledu, se ODOzar-iaio. da moraio vložiti Driiave za zgrada-rino za leto 1932. do 31. t. m. Društvo hišnih Dosestnikov na Bledu bo v ta namen uradovalo in na želie tudi naDravilo Driiave v Zdraviliškem domu v sredo, dne 26. t. m. od 8. do IS. in do potrebi še v četrtek 27. t. m. Vsak nai Drinese prejšnje r-^ovedi in davčne orednise s seboi.
*	Smrtna nesreča zaradi neprevidnosti. V selu Gornji Kuutovčak se ie v sobo-o posestnikov sin Peter Simrečnjak igral s svojim samokresom, ki ie bil nabit. Poleg Petra ie stal brat. Revolver se ie nenadoma sprožil in krogla ie zadela brata v prsi in mu prebila oljuča. Ranjenec je zaradi izkrvavitve umrl.
*	Dva otroka zgorela v goreči hiši. V nedeljo dopoldne se ie v selu Duračka Reka pri Krivi Palanki odigrala grozna tragedija. ki ie v selu vzbudila splošno sožalie. V
hiši Stoiana Reke sta se izrala dva fantka, stara 4 in 3 leta. Fq neprevidnosti eosnodi nje ie nenadoma izbruhnil oožar v trenutku. ko ie gosoodinia bila zaposlena na vrtu. Oba nesrečna otroka sta našla smrt v Dlamenu.
*	Strela ubila selfcka. Nad Šibenikom in okolico so se v petek nakupičili temni oblaki. Grmelo ie in se bliskalo, a dežia ni bilo V selu Konievratu ie strela ubila petdesetletnega seliaka Mitra Vulinoviča. ki ie se del na hišnem pragu.
*	Nesrečni alkohol. Iz Raihenburga nam ponočaio: Žalosten primer posledice alkohola se ie v soboto dogodil v vasi Rešta-nju ori Senovem, kier ie rudnik. Na malem posestvu živi neki kmet. ki ima vzorno pridno ženo. sam pa ie vdan alkoholu. Ta ko v hiši pač ni miru božiega. V soboto m mož zooet Drišel vinjen domov in kmalu Dostal brutalen. Obmetaval ie ženo z vsem. kar mu ie Drišlo Dod roko. Nesreča Da ie nanesla, da ie velik oločevijiasti. desetliter ski lonec priletel v glavo šestletnemu sinčku. ki ie do-bil hudo poškodbo. Žrtev sirovega očeta ie mati v nedelio odoeliala v bolnico v Brežicah, zadeva na ie tudi prijavljena orožnikom in sodišču.
*	Ugotovilo se ie. da izhaia sobotna notica »Od družine ip pobegnila« iz napačnih informacij.
ITO zobna pasta n a | b o I i š a !
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisir%a tovarna Jos. Reich.
razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3
Aabavite legitimacijo za polovično vožnjo
Iz Lfisbljane
u— M a ilica Komanova ie v bolnici srečno prestala ooeraciio. Ker ie še potrebna poDolnega miru. naj bo zaenkrat obvarovana pred obiski.
u— Prosvetno društvo »Tabor«. Nedeljski izlet na Gorenjsko ie izpadel kljub slabemu vremenu, ki ie motilo popoldansko razpolžonie. nad vse Driietno. člani so se sestali s tovariši iz Kranja ter se razgo-varjali o nadaljnjem delu. Splošen vtis ie bil. da ie naša mladina v vseh kraiih enih misli in enih teženj, dela in ustvarjanja, ki se izraža v samopomoči. — Društvo poziva vse roiake — pevce, ki žele in nameravajo pristopiti k pevskemu zboru, da se prijavijo takoj. Za iesensko sezono se nri-pravlja važen in obširen program. S štu-diranjem se Drične začetek Drihodniega meseca, zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Prijave se sprejemajo vsak torek, sredo ali petek zvečer pri vaiah v telovadnici na realki ali v društvenem lokalu vsak dan od 18,—19.
xi— Pevska društvo Ljubljanski Zvon. V sredo ob 20. vaja mešanega zbora z opernim zborom za »Gorenjskega slavčka« v operi, v petek ob 20. moški zbor v društvu. Vsi in točno! — Pevovodja.
u— Člani odseka Gostilničarske zadruge, določenega za slavje ob odkritju spomenika kralju Petru, naj se danes ob 15. vsi udeležijo seje pri načelniku Kavčiču.
u— Vpisovaaise na šolo Glasbene Matice bo v dneh 1.. 2.. 3. in 4. septembra vselej od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. v pisarni Glasbene Matice. Vpisnina znaša 40 Din. plačati ie na tudi ukovine za mesec september. Gojenci nai se zglase k vpisu v spremstvu staršev ali njih namestnikov.. Pred vpisom morajo izpolniti stanovski izkaz. kateremu prilože krstni list in zadnie šolsko izpričevalo. Razdelitev k učiteliem bo v soboto 5. septembra Dopoldne, nakar se začne takoj redni Douk. Šolsko ravnateljstvo.
Brezplačno propagandno točenje aperitivov danes od 5. do 7. ure popoldne v Elitnem avtomatičnem buffctu »Rio«, družba z o. z., Šelcnburgova ulica. — Naš mixer Vas bo s svojo spretnostjo in profinjenim okusom zadivi.
u— Stavbenike opozarjamo, da so načrti za Smučarski dom SK Ilirije v Planici na vpogled ori g. Kuharju. Aloma Camp. na Aleksandrovi cesti.
u— Razna dela v mestu. Gradnja trnovskega mostu razveseljivo napreduje. Zaposlenih je veliko delavcev, ki izvršujejo dela tudi ponoči. Zbeton.irali so že drugi desni opornik ier začeli pripravljati opaž za mostni lok. Pri tromostovju je desni most, ki bo služil osebnemu prometu že skoro dograjen. Treba je napraviti še ograjo, ki bo zaenkrat pro-vizorična. Tudi delo na levem mostu uspešno napreduje. Zdaj delajo opaž za zgornjo konstrukcijo.
u— S stopnic jc padci. V splošno bolnico so včeraj pripeljali 45-letnega posestnika Ivana Vizjana s Šujce pri Dobrovi. Vizjan ie šel okrog 1. ponoči po stopnicah na poa-strešje, kjer pa je nenadoma omahnil. Priletel je z glavo ob steno in se hudo ranil. Našli so ga domači, ki so ga spravili v sobo, nato pa so ga morali prepeljati zaradi prehudih poškodb v ljubljansko bolnico.
i— Skok 7. okna. V nedeljo zvečer se ie pripetil na Tržaški cesli razburljiv prizor. Iz tretjega nadstropja neke novejše hiše se je pognala mlada služkinja Alojzija K. v samomorilnem namenu. Lojzka se je nahajala zvečer v družbi v gostilni, pa je postala naenkrat vsa žalostna. Odšla je domov pa se Je spet vrnila v gostilno in znova precej pila. Prišedši v stanovanje je odprla okno in skočila na tla. Dekle se je močno pobilo po obrazu in životu, vendar bo v bolnici kmalu okrevalo.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12.
„JUG0SP0RT"
r. z. z o. z. v Ljubljani
ima IZPOSOJEVALNICO GRAMOFONSKIH PLOŠČ
na Borštnikovem trgu 3.1.
Velika zaloga najrazličnejših gramofonskih plošč, ki se stalno izpopolnjujejo z novitetami. — Izposojevalnica posluje vsak dan od lili. do ^16. in od 18. do y2 20. Na razpolago so seznami plošč. 10621
Zvočni kino.,,IDEAL"
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9 % zvečer!
Veseloigra iz zabavnega dunajskega miljeja, film ljubezni, očarljivih
arij, petja in muzike
DUNAJ, mesto petja
Charlotte Ander, Igo Sym, Max Hansen, Paul Morgan.
Film v stilu kakor »Dvoje src v % taktu
Nove čarobne popevke! Hitite, da ne zamudite!
Iz Celja
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celie in okolico bo 1. septembra od 8. do 12. v
posvetovalnici gremija trgovcev v Razlago vi ulici 8.
e— Deška meščanska šola. Ponavljalni izDiti se prično 27. t. m. ob 8.. končni dne 28. t. m., izpiti pri va tisto v pa 28. in 29. t. m. Vpisovanje v vse razrede bo 31. t. m. ad 8.—12. ure. Dne 2. septembra bo služba božja.
e— Iz celjske Strelske družine. Ker se bo
od sedai naorei vsako nedelio dopoldne od 8. do 11. na vojaškem strelišču vršilo vež-banje za nagradno strelianie voiaštva celi-skega polka, ie komandant 39. no. dovolil, da ob tej priliki lahko tudi savezna strelska družina v Celiu uoorablia strelišče. Tarče bodo rezervirane. — Streliački sa-vez v Beogradu obvešča, da se bo od 6. do 13. septembra vršilo na strelišču pri Care-vi Cupriji v Beogradu državno nagraino strelianie. Prijave moraio biti dostavliene savezu do 4. seotembra. Siromašni člani dobijo v Beogradu breznlačno nrenočišče ter hrano do znižani ceni. Celjski komne-tenti naj pošljeio lastnoročno naoisane Driiave tainiku Dodporočniku g. Močivniku (štab 39. no.) do 26. t. m.
e— Šoferski izpiti se bodo vršili. V septembru Dred posebno izpraševalno komisijo. Interesenti nai takoi vložijo orošnie in sicer oni iz mesta ori oredstoiništvu mest-np policije, drugi Da ori celjskem sreskem načelstvu. Dan izDitov bo oravočasno objavljen.
e— Mestni kino bo Dredvaial drevi. iu-tri in v četrtek, vsakokrat ob pol 21. krasni zvočni film »Dvoje zaljubljenih«.
e— Nevaren Junak je 25-letni čevljarski mojster Blaž M. iz Reoniega pri Sv. Juriu ob južni železnici. V soboto zvečer ie piian razsajal in razbijal v gostilni pri »Zelenem travniku«, da ie gostilničar moral poklicati stražnika na pomoč. Blaž ie grozil tudi stražniku, ki mu ie napovedal aretacijo, kateri se ie tudi dejansko uprl. Končno ie le odšel s stražnikom oo cesti oroti mestu, ko Da sta orišla do železniškega podvoza, ie Bflaž nenadoma stražniku oodstavil nogo in ga istočasno močno sunil v Drsa. Stražnik ie padel. Blaž pa ie izrabil priložnost in pobegnil po cesti proti tvorniškemu skladišču. kier ga ie stražnik izsledil. Blaž ie stražnika ponovno sunil v prsa. nato pa pobegnil proti Zavodni in se skril na Tee-payevem dvorišču, kjer ga je stražnik, ki ie poklical dva pasanta na pomoč, tudi našel. Spravili so ga v zapor, kier je' Da hotel stražnika pobiti z železnim vrčem za vodo. nekega ietnika ie pa udaril. Blaž ie naslednjega dne pred dežurnim skesano obžaloval svojo nepremišljenost. Policija ga ie izročila sodišču.
e— Razburljiv dogodek med hmeliskim obiranjem. Na dvorišču posestnice Ane VVolfove v Sv. Petru v Savinjski dolini so hmeliske obiralke oretekli netek opoldne sedele Dri kosilu in se šalile med seboi. Ena izmed njih ie Dri jela za neizolirano električno žico. misleč da gre za navadno vrv. Tok io ie zagrabil in žice ni mogla izpustiti. Na pomoč ii ie oriskočil neki moški. na ie tudi niega zagrabil električni tok. Šele tretia oseba ie oba rešila W mučnega položaja, bila sta oa že nezavestna. Z umetnim dihaniem in raznimi domačimi zdravili so oba spravili k zavesti. Seveda se ie po vsei dolini bliskovito raznesla vest. da ie ponesrečenca električni tok ubil.
e—- Rezultat nočnega pretepa. V noči od sobote na nedelio je kolovratil domov skozi Babno 21-letni delavec France K.. zaposlen v Westenovi tovarni. Bil ie zelo dobre volje in ie baie klical na koraižo. Odzval se mu ie 24-letni mlinar Jakob G iz Babnega. ki ie razborit--1 Franceta udaril s kamnom oo glavi. K. ie potegnil nož in prizadejal mlinariu več cm globoko rano na levi roki in glavi. Oba nočna iunaka se zdravita sedai v celjski bolnici.
Iz Maribora
a— Na državni deški meščanski šoli v Mariboru ie voisovanip v vse razrede v nedelio. 30. in v ponedeljek 31. t. m., od 8. do 12. ure. Voisati se moraio vsi učenci, ki so se iavili ob koncu oreteklega šolskega leta in morebitni novinci. Ob vpisu mora vsak učenec plačati znesek 20 Din v fond za zdravstveno zašč;to učencev. Te daiat-ve ni ori vpisu oproščen nihče. Kdor iz tehtnega vzroka zamudi vois nb navedenih dneh. se lahko vpiše še do dne 5. septembra
a- Poroka. Včerai se je poročil v Mariboru poštni visii kontrolor, g. Fran Čus sirom Slovenije znani prleški original, z gda Marijo Vi^ec hišno posestnico in gostilnicarko na Koroški cesti v Mariboru Priči sta bila sreski podnačelnik g. Milan Makar m trgovec Fran Majzel. Na mnoga leta!
a— Legitimacije za četrtinsko vožnjo po železnici k odkritju spomenika kralju Petru v Ljubljani dne 6. septembra se dobe pr» mestnem načelstvu, soba št. 8. Prijave se sprejemajo do 28. avgusta in je za legitimacijo plačati 2 Din.
a— Gledališka šola za plese. Mladenke od 16. leta dalje. ki"imaio veselie do nlesa. se spreiemaio v šolo za gledališke olese. ki io bo otvorilo mariborsko gledališče v kratkem. Iz šole se bo potem sestavil gledališki plesni zbor. ki bo nastopal v vseh operetah. Pri i a ve od 9,—12.30 in od 15. do 17. pri gledališki dnevni blagajni. Poučeval
bo g. Harastovič.
a_Celodnevna kopalna tura je bila z včerajšnjim dnem uvedena v mestnem kopališču na Mariborskem otoku. Vstopnice, kupljene dopoldne, veljajo ves dan.
a— Orla pritlikavca ie ustreli! v Scher-baumovem revirju v Rogoz-i nri Hočah Scherbaumov lovec Mirko Dolinšek. Z razprostrtimi krili meri ta v naših kraiih redka Dtica 140 cm. Dolinšek bo podaril svoj plen mariborskemu muzeju.
a— Umrli so v Mariboru: v bolnici ga. Kunigunda K I a i ž e r j e v a. oosestnica in mlinaricve soproga iz Št. Ilia v Slov. goricah. ki se ie težko ponesrečila ori nedavni avtomobilski nezgodi Dri Ljutomeru. — V mariborski bolnici ie tudi umrl 48 letni mesarski Domočnik Ivan K r a s e r. — V Soodnjem Radvaniu Da ie umrla železni-čarjeva soproga Jožefa Knupleževa. stara 38 let.
a— Nezgoda petletnega fantka. V Studencih se je gramoz s polnega voza vsul na petletnega Josipa Korošca. Zlomilo mu je levo nogo in so ga morali prepeljati v bolnico.
a— Nesreča. 47-letna oskrbnica Marija Kraus na Meljski cesti 57 je v svojem stanovanju na gladkih tlph padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Tudi njo so od-premili v bolnico.
a— Nezgoda na državnem mostu. V soboto okrog 19. je 41-Ielni zidarski polir Franjo Klojčnik iz Studencev privozil na kolesu preko mostu. Pri srečanju z nekim avtomobilom je izgubil ravnotežje ter padel s kolesa in si zlomil.levo roko v podlehtju. Rešilni oddelek ga je odpremil v bolnico.
a— Onesvestila se je v nedeljo zvečer zaradi srčne bolezni na Meljski cesti 33 Jožefa Žabkar. Na bližnjem dvorišču so jo spravili k zavesti, nakar jo je rešilni avto odpremil v stanovanje.
a— Napad s kamenjem. V Vrbanovi ulici so zlikovci napadli s kamenjem 24-lftnpga ključavničarskega pomočnika Franca Kaiser-ja in mu zlomili nosno kost. Z rešilnim avtom so ranjenca spravili v bolnico.
a— Vroča kri krošnjarja. V nedeljo zvečer je na klice iz gostilne »Pri zlatem konju r prihitel tja na dvorišče stražnik, ki je bil aviziran, da se tam dva Hrvata pretepata. Našel pa je že samo enega krošnjarja Ma?o Dukariča iz Meljan v Zagorju, ki je bil oblit s krvjo po levi strani glave. Imel je skozt levo uho vbodljaj z nožem v glavo do kosti. Povedal je, da ga je brez razloga z nožem sunil neki tovariš. Stražnik ga je spravil na rešilni oddelek, odkoder so ga odpremili v bolnico. Stražnik pa je šel v gostilno iskat storilca in ga je našel v sobi med drugimi gosti. Imel je v rokah še krvav nož. Priznal je dejanje, pravi pa, da je od Mateja dobu zaušnico, kar ga je razkačilo tako, da ni vedel kaj dela.
a— Zopet nož. V Račah so v nedelio fantie v neki gostilni popivali. Ko iim ie vino stopilo v glavo, ie zaradi nekega dekleta nastal prepir, ki se ie kmalu razv;l v krvav pretep. Zabliskali so se tudi noži in ie 21 letni vrtnarski nomočnik Franc Plečko iz Rač dobil več nevarnih vbodlia-jev v ^lavo. rame in rebra. Morali so ga orepeliafci v mariborsko bolnico.
a— Drzna tatvina kolesa. Včerai Dopoldne je še neznan zlikovec odnelial iz veže iavne bolnice oosestniškemu sinu Maksu Podlestiiku od Sv. Lovrenca na Pohorju kolo znamke Peugeot, vredno 1200 Din. Tatu je Dolini a .že na sledu.
a— Tatvine kole« so še stalno na dnevnem redu. V soboto zvečer je neki zlikovec sunil trgovskemu pomočniku Karlu Mlakarju kolo izpred trgovine Klinar na Frankopanovi cesti. — V nedeljo pa so aretirali v Mariboru delavca Rudalfa G., ki je bil na sumu, da te pred 14 dnevi odpeljal kolo zdravnika dr. Stamola. Fant je priznal tatvino. Kolo je prodal nekje pri Cerkovcah. Oddali so ga sodišču.
a— 12 kg saharina so zaplenili orožniki v soboto na Pragerskem v vlaku, ki odhaja ob 17.20 iz Maribora proti Ljubljani, Ani Kurtovič iz Zagreba, njo pa so izročili policiji v Zagrebu.
a— Kinomatografske predstave. Graiski kino od danes dajie 100 ndst. govoreča in zvočna onereta »če huzar Dleše« — Union kino od danes dalie 100 odst. nemški govoreči in zvočni film »3+1=2«.
Iz Trbovelj
t— Olepšava Trbovelj? Te dni so poler; Sokolskega doma in nasproti nove bolnice ob glavni cesti na Volajevem travniku postavili ob lepo betonsko ograjo še eno kake tri metre visoko iz desk, da se ne bo videlo na igrišče športnega društva »Amater«. Drugje, kjer imajo prebivalci več smisla za lepoto svojega kraja, bi bilo kaj takega nemogoče. Manjka nam pač olepševalnega društva, kakršna imajo večinoma že vsi manjši kraji naše banovine. — Samo za lep šport, nikakor pa za kaženje naše doline. Upamo, da županstvo v tem ukrene potrebno, da nas ne bo sram pred tujci.
Iz življenja na dežel?
RADOVLJICA. V soboto 29. t. m. ob 20. se bo vršila v Sokolskem domu izredna skupščina tukajšnjega Sokolskega društva, na kateri bo podal gospodarski odsek svoje poročilo in se bo razpravljalo ter sklepalo o tozadevnih predlogih. Ta skupščina bo dala podlago za načrt dela v zimskih mesecih. Pričakujemo, da poseti skupščino vse članstvo in pokaže s tem svojo zavednost in zanimanje za sokolsko stvar. Po oficijelnem delu bo predvaja tvrdka Juggsl. Siemens iz Ljubljane napravo za prenos glasbe, kombinirano z radio-aparafom.
LJUBNO NA GORENJSKEM. Kakor smo že javili, je bila za nedeljo 23. t. m. nameravana slavnost polaganja temeljnega kamna za Sokolski dom, združena z večjo veseHco, zaradi hudega naliva preložena na prihodnjo nedeljo, to ?e 30. t. m. Natančni spored objavimo pozneje, sokolske prijatelje pa vabimo, da posetijo to prireditev, in podpro mlado sokolsko društvo, ki je že po par mesecih obstoja pričelo graditi svoi dom
SLOVENJ GRADEC. - Rekordni obisk planinskega doma na Urški gori, katerega je obiskalo v minulih praznikih skoraj ti* soč turstov, je ponovno pokazal, da je sivi Plješivec ena izmed najbolj priljubljeatti
planinskih točk. K zabavi je mnogo pripomogel slovenjgraški tamiburaški krožek »Lipa«, ki je priredil na gori koncert. — Tujsko prometne razstave se udeleži tud: tukajšnja podružnica SPD in Olepševalno društvo, ki razstavita razne slike, da po-kažeta širšemu občinstvu lepote vsega našega severnega kota.
ŠOŠTANJ. Namesto venca na grob Franca Wosehnagga je daroval g. Anton Stroinigg
za občinske reveže občiuc šošlanj-mcsto 200 dinarjev. — Na občinski oglasni deski visi 28 rubežnih oklicev za izterjanje zaostalega davka v mestu samem, kar jasno dokazuje, da tudi pri nas vlada denarna stiska. — 0 brezalkoholni produkciji je govoril predavatelj iz Ljubljane v nedeljo po rani maši.. Malo dvorano Slomškovega doma so napolnili številni poslušalci iz okolice in mesta in izvajanjem govornika pazno sledili.
GOSPODARSTVO
Prisilna uporaba domačega hmelja v Nemčiji
Kakor je že ponedeljkovo sJutro« kratko poročalo, je nemški državni minister za prehrano izdal uredbo o uvedbi prisilne uporabe domačega hmelja v Nemčiji.
V petek se je vršila v Berlinu v ministrstvu za prehrano zaključna konferenca glede uvedbe prisilne porabe domačega hmelja na podlagi pooblastitve iz prisilne uredbe od 1. decembra preteklega leta. Konferenci so prisostvovali predstavniki hmeljarjev ln hmeljskih trgovcev, dočim predstavniki pivovarn niso bili navzoči. Nemška zveza pivovarn je namreč ponovno v posebni spome-n ci opozorila državno vlado, da načelno odklanja uvedbo prisilne porabe hmelja pri čemer je izrekla grožnjo, da bo v primeru uvedbe prisilne uporabe domačega hmelja, ki bi presegala 50 odstotkov, bojkotirala hmeljski trg in ne bo kupovala letošnjega hmelja, ker ima itak precej zalog iz prejšnjih let.
Na konferenci je predsednik Zveze nemških hmeljarjev obžaloval stališče pivovarn in je poudarjal, da z uvedbo prisilne porabe, kakor je predvidena, ne bi bile oškodovane j; vovarne. Tozadevni načrt uredbe daje namreč še vedno dovolj možnosti, za uvoz inozemskega hmelja. Na konferenci so tudi predstavniki trgovine izrazili svoje pomisleke v smislu spomenice pivovarn. Predstav n ki hmeljarjev pa so zahtevali, da se prisilna poraba brez odlaganja uvede. Naslednji dan je državni minister za prehrano dr. Schiele podpisal uredbo, s katero se prisilna uporaba domačega hmelja uveljavi s 1. septembrom. S to uredbo se minimalni odstotek uporabe domačega hmelja ne določi enotno za vse pivovarne, temveč individualno po obsegu dosedanje uporabe inozemskega hmelja pri vsaki posamezni pivovarni. Kakor zatrjujejo, so na ta način v uredbi v precejšnji meri upoštevane želje pivovarn.
Kakor poročajo iz Berlina so v soboto po-setili nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa in ministrskega ravnatelja Ritterja češkoslovaški senator Stohr in tajnik žateškega Združenja hmeljarjev g. Muck v spremstvu češkoslovaškega poslanika dr. Chvalkovske-in sicer v zadevi prisilne uporabe domačega hmelja v Nemčiji. Oba delegata čeških hmeliarjev, ki sta bila poslana v Berlin, da takoi' intervenirata glede uvedbe prisilne uporabe hmelja, sta nemškemu zunanjemu ministru predoeila položaj in sta med drugim poudarila, da je srednjeevropski hmeljski urad podvzel vse potrebne korake, da se v v?eh pridelovanih okoliših omeji produkcija, čemur pa so se nemški hmeljarji protivili. Od leta 1929. so češki hmeljarji znižali pridelovalno površino za BO odstotkov. Ta težka žrtev jim je dala moralno oporo, da so zahtevali od češkoslovaške vlade, da pri nemški vladi intervenira zaradi prisilnih ukrepov v Nemčiji. Navzlic temu pa so češkoslovaški produčenti pripravljeni, da z nemškimi interesenti stopijo v pogajanja zaradi vsega kompleksa vprašanj, ki je v zvezd z hmeljsko krizo. Na ta način naj se doseže sporazumna ureditev, ki bi interesentom iz obeh drŽav gotovo bolj koristila.
*
Iz Prage poročajo, da tudi Francija skuša urediti vprašanje večje zaščite domačih hmeljarjev. Francoski hmeljarji namreč zahtevajo. da bi vlada zvišala uvozno carino na hmelj na 400 frankov za meterski stot. Ta carina pa je v pogodbi s Češkoslovaško vezana v višini 120 frankov. Pretekli teden se je mudil v Žatcu francoski trgovinski ataše Blanc, ki je imel v prisotnosti zastopnika kmetijskega ministra inž. Strake razgovore s predstavniki hmeljarskih organizacij. Francija ponuja Cehom letni kontingent od 6000 me-terskih stolov pri carini od 200 frankov. Češki hmeljarji so ponudbo glede kontingenta odklonili in hočejo skleniti dogovor ^direktno s francoskimi pivovarnami, ki uvažajo za-teški hmelj. Ti razgovori v Žatcu so imeli namen pripraviti teren za nova češkoslova-ško-francoska trgovinska pogajanja, ki se bodo vršila v jeseni in pri katerih bo Francija skušala doseči pristanek za povjšanje vezane carine na hmelj. Ponudeni kontingent predstavlja komaj polovico češkega izvoza v zadnjih letih.	^
'+ Žalec. 24. avgusta. Pri neizpremenjeno živahnem popraševanju so se cene okrepile na S Din. Prodanih je bilo danes nad 50 stolov pri trdi kupčiji.	,
+Niirnfierški hmeljski trg. Nurnbeg, 22. avgusta. Povozi novega hmelja na trg so bil? v preteklem tednu še slabi in so znašali komaj '23 bal. Na trg je prišel najprej tetnan-ški hmelj, ki je bil pri prvih kupčijah prodan po 50—55 mark za stari stot (13.o0 do 14.85 Din za kg). Zabeležene so bile tudi že prve prodaje v hallertauskem hmelju srednje kakovosti po 45 do 50 mark. Tendenca je mirna, vendar je-opažati ze precej zanimanja za novo blago. Hallertanski hmelj =tare letine se prodaja v malih količinah se po tO—15 mark. — Po najnovejših poročilih iz posameznih okolišev so nasadi v zadnjem ča«u zaradi trajnega deževnega vremena precej trpeli. Posledice tega neugodnega vremena se zaenkrat še niso pokazale na trgu, • ki je še vedno pod utisom prvotnih visok.h cenitev letine.
= Podrobnosti o našem izvozu v juliju.
Glavni predmeti našega izvoza v juliju so bili: pšenica (35.5 milijona Din) koruza (12.4), konoplja (4.2). konji (4.3), goveda (1 ~>.0). svinje (30.7), drobnica (10-5), perutnina (5.2), sveže meso (14.2), jajca (24.4), gradbeni les (59.0), drva (4.7), hrastovi pragovi (7.4. bukovi (1.6), izdelki iz lesa (3.8), eks-trakti za strojenje (3.9), cement (14.3), svinec (3.0), baker (9.9) in rude (15.8). — Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, smo ze v juliju pričeli z izvozom pšenice, ki je_ v tem mesecu znašal že 1831 vagonov, dočim srno lami v juliju izvozili le 997 vagonov pšenice. Izvoz koruze pa je v letošnjem juliju zri a šal le 1093 vagonov nasproti 4162 vagonov v juliju pret. leta. Vina smo v juliju izvozili 105 vagonov za 3.3 milijona Din (lani v juliiu 50 vagonov). Glede izvoza živine je treba "omeniti, da ie izvoz svinj letos precej večji nego lani; v juliju smo izvozili 29.300
komadov svinj za 30.7 milijona Din nasproti 15.000 komadov odnosno i8.8 milijona Din v lanskem juliju. Izvoz goveje živine pa je znašal letos le 6850 komadov za 15.9 milijona Din nasproti 10.110 komadov za 26.8 milijona Din v lanskem juliju. Izvoz jajc je bil slab in je znašal 181 vagonov (lani 259 vagonov). Kakor prejšnje mesece je tudi v juliju močno zaostal izvoz lesa. Izvozili smo le 24.160 ton drv (lani 38.730), nadalje 65.757 ton gradbenega lesa (lani 101.o45 ton) in 180.000 komadov pragov (lani 305.000). Silno je nazadoval izvoz bakra, ki je lani v juliju znašal še 250 vagonov za 49.3 milijona Din, letos pa le 79 vagonov za 9.9 milijona Din.
= Ustanovitev Nemško-jugoslovenskc trgovske družbe v Essenu. Iz Essena v Nemčiji poročajo, da je bila tam ustanovljena nemško - jugoslovenska trgovinska družba >De-ju<* (Deutsch - jugoslawische Handelsgesel-schaft m. b. H.). Namen te družbe je, da pospešuje izmenjavo blaga med Nemčijo in Jugoslavijo, in sicer na eni strani v interesu nemške industrije polfabrikatov in gotovih izdelkov, na drugi strani v interesu izvoza jugoslovenskih agrarnih proizvodov. Glede na pomanjkanje denarnih sredstev se na obeh straneh dela na tem, da pride med jugoslo venskimi in nemškimi interesenti do pogodbe o izmenjavi na široki bazi, pri čemer bi po en denarni zavod v Nemčiji in v Jugoslaviji obračunaval medsebojno izmenjavo bla-tako da bi se devizni promet omejU na minimum. Pogajanja z bankami se že vršijo.
= Znižanje delniške glavnice tovarne klobukov šešir v Škofji Loki. Tovarna klos bukov šešir d. d. v Skofji Loki sklicuje red* ni obloni zbor na dan 10. septembra v dvorani Zadružne gospodarske banke, na katerem se bo med dragim sklepalo o znižanju delniške glavnice od 2.5 na 0.5 milijona Din.
= Poset predstavnikov belgijske trgovske zbornice v Jugoslaviji. Iz Bruslja poročajo, da bo ob koncu tekočega meseca odpotovala v Jugoslavijo skupina članov Trgovske zbornice V Bruslju in članov Belgijsko-jugosloven-skega udruženja v Bruslju, ki mu stoji na čelu bivši minister g. Devais. Namen potovanja je, da belgijski trgovci in industrije! navežejo tesnejše stike z jugoslovenskini gospodarstvom. Ekskurzijo bo vodil jugoslovenski konzul v Anversu.
= Centralni sekretarijat delavskih zbor* nic v Beogradu nam pošilja daljšo izjavo glede Bat'ove tvornice, v katerem pravi med drugim, da delavske zbornice nimajo ničesar skupnega s kampanjo gotove skupine delavcev, ki se imenuje nacijonalni sindikat in ki ima tesne zveze z Bat'ovim podjetjem v Beogradu. Stališče tega sindikata ne odgovarja pravim interesom čev« Jjarskih delavcev niti interesom vsega delavskega razreda in njegovega gospodarstva. Proti delovnemu sistemu v Bafovi.h tvornicah so vstali delavski sindikalni po-kreti v vseh državah. Tudi delavske zbors niče v Jugoslaviji se odločno protivijo, da se Bat'ov sistem prenese v našo državo, čeprav zastopajo stališče, da razvoja industrijskega dela ni treba ovirati.
= V poravnalnem postopanju prezadol-ženca Josipa Lenarda, trgovca v Ljubljani, se določa nov narok za sklepanje poravnave na dan 19. septembra ob 8. pri deželnem sodišču v Ljubljani.
= Privilegirana agrarna banka obvešča svoje delničarje, da bo tiskanje delnic v kratkem končano. Nato bo banka takoj za-bmenjala začasne pniznanice s stalnimi delnicami. Čas in način zameniave bo javljen preko dnevnega časopisja. Državnim urad-niko m- delničarjem bo banka zamenjala delnice preko ministrstva financ.
Borze
24. avgusta.
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz danss deloma nekoliko popustili in v nobeni devizi ni prišlo do kake okrepitve tečajev. Med efekti je bil zabeležen promet v Kranjski industrijski družbi po 288.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po zadnjem padcu ob koncu preteklega tedna danes zopet nekoliko okrepila. Trgovala se je za aranžma po 332 do 333 in pozneje po 334 do 335 (v petek 325 do 330), za kaso pa po 334. Tudi v dolarskih papirjih se kaže nekoliko prijaznejša tendenca; do prometa pa je prišlo le v 8-odst. Blairovem posojilu po 79. Med bančnimi vrednotami je bil zabeležen promet v Praštedioni po 957.50, v Srpski po 190, v Union banki po 150, v Jugo-ban ki 67, v Ljubljanski kreditni po 1-0 m v Zemaljski po 113 do 114. Na tržišču industrijskih vrednot pa so bili zabeleženi zaključki v Dravi po 212.50, v Šečerani po 216 in v Vevčah po 120.
D 6T1ZC
Ljubljana. Amsterdam K86.34-2293.18, Bruselj 700.05—792.41, Curih 1102.65—1105.95 Dunaj '796.65—799.05, London 275.22-276.04, Newyork 5656.60—5673.60. Pariz 222.13 do 222.79, Praga 167.82—168.32, Trst 296.33 do 297.23.
Zagreb. Amsterdam 2286.34-2293.18, Dunaj 796.65—799.05. Bruselj 790.05—792.41, London 275.22-276.04, Milan 296,33-297.23, Newvork kabel 5667.60—5694.60, Nevvvork ček '5656.60- 5673.60, Pariz 222.13-222.79, Curih 1105.95, Praga 167.82—168.32.
Curih. Beograd 9.0550, Pariz 20.1475, London 24.95, Newyork 514.07. Bruselj 71.65. Milan 26.88, Madrid 45.50, Amsterdam 207.35, Dunaj 72.25, Sofija 3.71, Praga 15-24, Varšava 57.60, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.0550.
Efekti.
Ljubljana. 8®/« Blair 80 bL, 7"/» Blair 70 bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den.. Ruše 125 den., Vevče 120 den. Kranjska industrijska 288 zaklj.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 334 — 336, za december 338 do 342, investicijsko 72 — 74, agrarne 44 den., 6% begluške 54 — 57, 8°/o Blaic 78 do 79, 7% Blair 68 — 70, 7% Drž. hipotek, banka 71 — 73; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965,' Union 150 — 155, Jugo 67 do 68, Ljubljanska kreditna 120 — 122, Srpska 190 — 191, Zemaljska 113 — 114, Narodna 5450 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 115 den., Slavonija 200 — 205, Drava 212.5 — 215, Šecerana 216 do 218, Brod vagon 50 bi., Vevče 120 — 122,
I Dubrovaeka 300 — 330, Trbovlje 225 — ZZb.
1 Beograd. Vojna škoda 333, 332.50, 329 zaključek, za avgust 331 bL, za december 340 do 342, investicijsko 75 zaklj., agrarne 42 do 46, 6-odst begluške 57—58.50, 7-odst. Blair 67.50 do 69.50, Narodna 5900 bi.
Blagovna tržišča
JAJCA
+ S tržišča jajc. V zadnjem času je pri* čela Nemčija zopet v večji meri kupovati v inozemstvu. V zvezi z popuščanjem produkcije, so se cene na zunanjih tržiščih in pri nas nekoliko okrepile. Nakupovalci plačujejo sedaj 67"4 pare za komad.
" LES
-f Ljubljanska borza (24. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 3 vagoni tramov in 1 vagon oglja. Povpraševanje je za 150—200 kub. metrov neobrobljene in neparjene bukovine (od 2 m dolž. navzgor, toda le 10-odst. od 2—3 m, od 18 cm širine navzgor, medija 29 cm.; I. II. III., v naslednjih debelinah: 50 kub. metrov 40 mm, 90 kub. metrov 55 mm, 6 kub. metrov 60 mm).
ŽITO
+ Ljubljanska borza (24. L m.). Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 3U dneh, pri mlevski voznini po 147.50—150, pri navadni voznini po 152.50—155.
+ Novosadska blagovna borza (24. t m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 2 vagona pšenice, 1 vag. ovsa, 1 vag. ječmena, 13 vag. koruze in 3 vag. moke. Pšenica sremska, slavon. nova, 78-79 kg 162-164; 79-80 kg 163 — 165; ladja Dunav 168 — 170. Oves: baški, sremski, slavonski 120 — 125. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 117.5 do 122.5; letni, 67/68 kg 170 — 175. Koruza: baška 92.50 — 94; okolica Sombor ali Indji-ja 92.50 _ 94; južnobanaška 87.50 — 90; sremska, okolica Šid 94 — 96. Moka: baška, banaška >00« in >0« 270 — 280; >2« 250 do 260; »5« 230 — 240; >6« 210 — 220; >7« 170 — 180; >8« 120 — 125; slavonska >00-: in jO« 255 — 265; 235 — 245; >5« 220 do 230; »6« 210 — 220; >7« 165 — 175; >8« 120 — 125. Otrobi: baški 95 — 100.
-f Bndimpeštanska terminska borza (24. L m.). Tendenca slaba, promet tih. Pšenica: za december 10.69—10.71, za mare 11.98 do 12.00; rž: za december 11.15—11.20, za mare 12.26—12.28; koruza: za maj 13.50—13.51.
Šport
Poslednje kolo v ligah
šele poslednje kolo ligaških tekmovanj je prineslo povsem jasno situacijo. To velja tudi za vojvodinsko ligo, kjer imajo odigrati še dve tekmi, ki pa ne bdsta utegnili, najsi bosta rezultata kakršnakoli, iz-premeniti vrstnega reda tablice.
Sedaj so končno določeni klubi, ki gredo v jesensko ožje tekmovanje za državno prvenstvo. So to ,kakor je že naša pone-deljska številka javila: Gradjanski, Hajduk, Concordia — BSK, Sašk — Mačva. Ogorčenih borb, ki so se vodile za place-ment v vrhovih tabel, je konec, nekatere tihe nade zadnjih trenutkov definitivno pokopane, druge izpolnjene. Konec je tudi pozicijskih borb za boljše placemente v sredi in na koncih tabel, prestiži so rešeni in na varnem, odnosno odgodeni s tiho tolažbo v boljšo bodočnost.
Zagrebška liga je imela svoje trpljenje v znamenju dežja. V samem Zagrebu in Splitu je še nekam šlo, samo udeležba občinstva je bila šibkejša kot običajno. Zato smo se pa šli v Ljubljani vvaterpolo. Ilirija se je na razmočenem terenu bolj znašla, in ker je imela povrhu tega še razpoloženega strelca v napadu, se je revanžirala za poraz v prvi rundi. S šestimi točkami se je končno premaknila, prvič in poslednjič z zadnjega mesta, potisnivši na ta položaj Primorje, ki se je skozi gibalo med četrtim in petim mestom. — V Splitu je Hajduk nametal Hašku v mrežo pet komadov, v lastno mrežo je pustil prosto pot samo dvema žogama, in tako temeljito zrušil vse nade, ki so jih Haškovcu gojili še do zadnjega hipa. Je pač težko priti Hajduku na njegovih tleh do živega. — Gradjanski je z 2:0 odpravil Corcordio. Zaradi Haškove-ga poraza Concordiji ta lekcija ne škoduje prav nič, je pa značilno za nezanesljivost državnega prvaka, da so ji morali priti proti koncu kampanje na pomoč drugi, ko se je začetkom tekmovanja za dolgo bila vsidrala na čelo tabele.
V beograjski ligi bi se bila dala situacija samo s kakim neverjetnim rezultatom — sicer nebistveno — spremeniti. Ker so neverjetnosti izostale, se tudi tabela ni spremenila, dve preostali tekmi sta samo izpolnili svojo dolžnost mašenja vrzeli. BSK je na sarajevskih tleh premagal Slavijo s 3:1 in se rehabilitiral za poraz, ki ga je doživel od Saška. Jugoslavija je poslala Juga v Skop-lje z rezultatom 6:2, osvojivši si tako sigurno tretje mesto. Ironija nenaklonjene usode! Končna slika beograjske tablice: BSK	' ~ " ~	"'"
SAŠK Jugoslavija Slavija Soko Jug
V	vojvodinski" ligi sta bili edini dve mali presenečenji: visoki zmagi Slavi je nad Vojvodino (5:0) in Obiliča nad Sandom (6:0); obe na domačih tleh. — Mačva je končno le prišla do dveh točk, ki sta jo potisnili izven cone opasnosti, ki bi bila sicer postala že močno stvarna po visoki Slavijini zmagi. Tako ima Mačva 22 točk, dočim jih Slavija s še preostalo tekmo utegne doseči samo 20. Mačva je zaključila z istim rezultatom, s katerim je začela, in je značilno, da je od enajstih zmag beležila 7 z rezultatom 1:0. — Poleg omenjenih je zmagala še Bačlia nad PSK s 5:1, tako da se je vrstni red nekoliko izpremenil in obenem dokončno ustalil. Glasi se Mačva Slavija Vojvodina Bačka Obilič Gradjanski Sand PSK
V	tej ligi se imata odigrati še izza enajstega kola tekmi Slavija : Obilič in PSK : Gradjanski. Vršili se bosta menda prihodnjo nedeljo, s čimer bi bilo tekmovanje po ligah za letos povsem končano. Jeseni bo sledilo tekmovanje med uvodoma omenjeno šestorico za naslov državnega prvaka, prihodnjo spomlad pa bodo spet lige z novimi upi, s svežimi nadami.
10 8 1	1	46:12	17
10 7 0	3	26:16	14
10 5 2	3	29:20	12
10 4 1	5	15:26	9
10 2 3	5	17:24	7
10 0 1	9	12:47	1
Vojvodinska	Uga.		
14	11	0	3	22:8	22
13	9	0	3	40:18	18
14	8	1	5	35:24	17
14	8	0	6	28:23	16
13	6	0	7	32:35	12
13	4	2	7	26:23	10
14	4	1	9	21:32	9
13	2	0	11	17:58	4
I Propagandna plavalna tekma v Rimskih toplicah
V	novem, leto6 zgrajenem bazenu (dolžina 33.333 m) se je v nedeljo vršila pla* valna tekma, katere sta se udeležila SK Ilirija in SK Celje. Celjani so pokazali veliko veseje do plavanja; njihovi rezultati seveda niso prvovrstni, saj se je osnovala plavalna sekcija šele nedavno. Pa tudi rezultati nekaterih plavačic in plavačev Ilirije bi bili boljši, ako bi bili vzeli tekme bolj resno. Kopališče samo je krasno in smotreno urejeno. Umestno pa se nam zdi, da podamo nasvet, naj 6e pri eventuelnih bodočih plavalnih tekmah v kopališče nas pelje tudi mrzla voda, da se more termalna voda (približno 28 stopenj C.) ohladiti.
Dr. Uhilich je zelo gostoljubno sprejel tekmovalce im je ob konicu tekmovanja izročil Zorki Bradačevi šopek cvetja kot plavačici, ki je dosegla relativno najboljši čas dneva. Skakači Ilirije so med odmorom pokazali nekaj lepo izvedenih skokov. Med njimi so se zlasti odlikovali: Ziherl, Gabrovšek, Pollak, Pribovšek, med dama« mi pa Bogi Pretnarjeva. Tekmi je priso* stvovalo kljub dežju okoli 100 letoviščarjev in domačinov, ki so z zanimanjem sledili tekmovanju.
V	naslednjem nekoliko rezultatov:
33.333 m prosto dame. I. grupa 1. Bradač 22, 2. Fettich Majda, 3. Groschel, 4. Fettich Jelka (vse Ilirija). II. grupa: 1. Stuchlikova 30, 2. Pertinač V. (obe SK Ce* lje).
3X33.333 m prosto gospodje. 1. Ilirija I (Svetek, Fritsch, Lavrenčič) 59, 2. Ilirija II, 3. Ilirija, 4. SK Celje (Vodenik. Šlander, Peoovnik).
100 m prsno dame. I. grupa: 1. Sever Mara 1:46, 2. Sever Zlata, 3. Wolfart (vse Ilirija). II. grupa: 1. Stuchilikova 1:56. 2. Per* tinar (obe SK Celje).
100 m hrbtno gospodje. 1. Žirovnik 1:22, 2. Lavrenčič, 3. Otruba (vsi Ilirija).
100 m prosto dame. 1. Bradač 1:26.4, 2. Fettich Majda, 3. Groschel, 4. Fettich Jelka (vse Ilirija).
100 m prosto gospodje. I. gruipa: 1. Fri-ts/oh 1:11.8, 2. Zicherl, 3. Svetek (vsi Ilirija). II. grupa: 1. Jesih 1:15 (II.), 2. Pe-čovnik, 3. Vodenik (oba SK Celje).
3X100 m mešano gospodje. 1. Ilirija I. (Kramar, Žirovnik, Fritsch) 4:21, 2. Ilirija II. (Sever. Otruba, Lavrenčič).
3X 100 m mešano dame. 1. Ilirija I. (Se* ver Mara, Ozimič, Fettich Majda) 5:05, 2. Ilirija H.
33.333 m prosto gospodje. 1. Svetek 20, 2. Jamnik, 3. Žirovnik, 4. Fritsch.
Radio
Izvleček iz programov
Torek, 25. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45-Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 1S.30: Plošče. — 19: Prenos op«-re 3Čarobna piščaU iz Solnograda. — 2*J: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. --22.15: Salonski kvintet
Sreda. 26. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskga kvinteta.
—	19.30: Literarna ura. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.30: Večer Saše Šautlja. — 22: Napoved časa tn poročila.
BEOGRAD 11.30: rjošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19: Prenos opere ;z Solnograda. — 22: Poročila. — 22.15: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Ruski večer. — 22.10: Nadaljevanje ruskega večera. — PRAGA 17: Plošče. — 19.05: Godba na saksofon. — 19.25: Narodne pesmi.
—	19.55: Godba na pihala. — 21: Violinski in klavirski koncert — 21.30: r lesna glasba. — BRNO 17: Plošče. — 19.55: Godba na pihala. — 21: Koncert francoske glasbe. — VARŠAVA IS: Koncert lahke glasbe. — 19.20: Plošče. — 20: Orkestralen koncert. — 21.20: Nadaljevanje koncerta. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert kvarteta. — 16: Glasbena akademija. — 17.20: Pevski koncert — 20.45: Koncert Leharjeve glasbe. — 22.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Koncert operetne glasbe. — 20.45: Veseloigra. — 22.30: Godba za ples. - KoNIGSBERG 16.15: Koncert lahke glasbe. — 17.20: Pevski in klavtr-ski koncert — 18.50: Virtuozne vijolinske skladbe. — 20: Godba na pihala. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — MuHLACKER 17: Orkestralen koncert. — 10.45: Mešan program. — 21.15: Operetni večer. — BUDIMPEŠTA 17.30: Pevski in klavirski koncert.
—	20.45: Veseloigra. — Orkestralen koncert.
—	RIM 17.30: Mešan koncertni program. — 19.50: Plošče. — 21. Koncertni večer in opera.
SK Svoboda (Ljubljana). Danes točno ob 20. odborova seja v Delavski zbornici. Na sejo se vabijo: Jeršek, Marjetič, Boncl, Habiht, Bogme, Zemljak, Serše, Kalaš, Ja-nežič, Makovec, Koser, Bončar, Zore, Starman H., Krivačič, Erman, Jakše, Batič, šušteršič. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, bo brezpogojno suspendiran.
Dokazano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249/1
od 30. avgusta do 3. septembra 1931 Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Sejem stavbnih, pohištvenih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejmskega prostora. Obsežna in pregledno urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od
W. ERKEN-A, ZAGREB Starčevičev trg 6/1, telef. 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Zunanjega urada Lipskega velesejma Beograd, Knez Mihajlova ulica 33.	254
Skrivnost sedme oaze
Odprava kapetana Malinsa, ki raziskuje Libijsko puščavo, ima na sporedu tudi rešitev vprašanja, kaj je prav za prav s sedmo zelenico v tej pušicavi. To je skrivno* stna oaza Zarzura, o kateri ni znano nič gotovega. Od sedmih oaz v teh krajih so jih vojaške odprave našle in proučile pet. Šesto je našel Martins s pomočjo letalcev Almassvja in Zichvja. Kaj je s sedmo zelenico, pa nihče ne ve. Ves dosedanje odprave, ki so jo šle iskat, so se vrnile praznih rok. Ne Angležem, ne Francozom in ne Italijanom 6e ni posrečilo rešiti te uganke. Ker se domneva, da so iz sedme oaze prišli Senuzi, ki so pred vojno delali velike preglavice velesilam, smatrajo, da je sedma oaza skrita med peščenimi sipinami in griči. Alma.ssv in Zichv bosta zdaj preletela skrivnostno ozemlje z letalom, po zemlji pa ju bo spremljal Malins v avtomobilu. S složnimi močmi upajo, da se jim posreči presekati vozel, ki je veljal doslej za nerešljivega.
Jugoslov. tonfilmska industrija išče sposobnega in agilnega
zastopnika
za podružnico v Ljubljani. — Kavcija ali vložek 60.000 Din. Ponudbe na ojrfasni oddelek »Jutra«.	10535
izredno lepe, fine vrste razpošilja v zabojih po dnevnih cenah
Istotam se dobijo »REFORM« steklenice za vkuhavanje sadja za povrtnine z vsemi tozadevnimi potrebščinami. Cenik na zahtevo. 10607
ZAHVALA
Za izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli povodom prebridke izgube našega nepozabnega papana in starega papana, gospoda
notarja
za poklonjeno prekrasno cvetje ter za nadvse številno spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se gg. zastopnikom raznih oblastev, uradov, korporacij, ustanov in društev za čaščečo udeležbo pri pogrebu, gospodom govornikom za v srce segajoče poslovilne besede, gg. pevcem za prelepo žalno petje, prav prisrčno pa še g. šefu-zdravni-ku dr. Pavlu Krajcu za njegovo požrtvovalno nego in prijateljsko skrb, ki jo je izkazoval našemu predragemu pokojniku tekom njegove težke bolezni.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanenja v četrtek ob 9. uri dopoldne.
Globoko žalujoča rodbina Janežič
Wegener ni zmrznil
Kako so našli njegove telesne ostanke
Okoliščine tragedije gronlandskega raziskovalca Wegenerja do danes še niso podrobno pojasnjene. Točno je znano samo, kdaj je Wegener odrinil od srednje postaje svoje ekspedicije proti zapadu. V ledni puščavi je pustil dr. Georgija in dr. Loe-weja, ki sta samotna prebila zimo. Od začetka letošnjega aprila pa sta se vedno češče ozirala v zapadno stran, odkoder jima je bila na spomlad obljubljena pomoč.
In res, 7. maja sta se na obzorju pojavili dve črni točki, izprva majceni kakor prašek. Polagoma in vztrajno pa sta se večali in ko sta Georgi in Loewe segla po daljnogledu, sta videla, da se bližajo sani na propeler. Kmalu se je vozilo ustavilo pred prezimovališčem. Vrata so se odprla, s sani je stopil član odprave Kraus in objel pogumna tovariša, ki sta kljubovala pol leta v samoti in vršila svojo dolžnost. Ko pa sta oba hkratu vprašala po Wege-nerju, nista dobila odgovora. Tudi Kraus se ni drznil črhniti domneve, da Wege-nerja ni več med živimi. Molčanje trojice pa je izražalo skupno bojazen vseh za izginulega voditelja.
Ponoči so prišle za Krausom še sani s pasjo priprego. Z njimi sta se pripeljala Weiken in Holzapfel ter pet Gronlandcev. Z doma so odrinili vsi obenem, toda sani na propeler so med vožnjo prehitele pse. škoda, da ni VVegener več učakal tega dogodka. Bil bi res dogodek zanj! Njegovo proročanstvo, da bo mogoče prepotovati Gronland s sanmi na propeler, se je uresničilo.
Takoj drugi dan je odprava šla na pot in začela iskati sledove za Wegenerjem. Od 255 km naprej je moral potovati na
smučeh. Pri 189 km so našli iskalci njegove smuči. Bile so 3 m narazen in so bile obrnjene proti severo-zapadu in jugovzhodu. V sredi med njimi je 'ležal kos smučarskih palic in črn zabojček pemi-kana za pse. Vsi so čutili, da ta najdba pomeni nekaj težkega in so začeli grebsti v led.
Kmalu so odkrili, da leži v dve prevleki za spalne vreče zašito človeško truplo. Nenadoma se je pokazal Wegenerjev obraz z odprtimi očmi in prijaznim pogledom. Barva lic je bila za spoznanje bledejša kakor pri živem človeku, poteze v obličju pa niso kazale nobene muke in smrtne borbe. Nos je imel na koncu rano, bil je tudi malo zmrznjen. VVegener je bil popolnoma oblečen in dobro podložen, torej izključeno, da bi bil zmrznil. Po vseh znakih so- | deč je izdihnil brez bolečin. Najbrž se je bil preutrudil pri potovanju na smučeh. Zadela ga je kap.
Najditelji so preiskali učenjakove žepe in vzeli vse, kar je bilo v njih. Poleg vizitk in pisem je nosil Wegener s seboj 400 kron gronlandskega denarja, robec, prstan, žepno uro, nekaj šibic in dve čistili za pipo. Pipe, kompas in dnevniki so manjkali.
Odprava je položila truplo nazaj, kjer je ležalo pre.i in ga pokrila s sanmi Nan-senovega tipa. Na saneh sta zavihrali črni zastavi, nad grobom pa so zasadili te-nak križ iz drobnih palic. Tako je Wege-nerjeva ekspedicija počastila telesne ostanke svojega voditelja in se vrnila k izhodišču, da obvesti tovariše o tužni najdbi nepozabnega raziskovalca.
Električna ladja - blamaža
V Ameriki so pred časom spustili v morje bojno ladjo »New Mexico«, o kateri je šel po svetu glas, da bo ponos ameriške mornarice. Posebnost ladje je bila. da je obratovala samo z električnim po* gonom. Njeni motorji so proizvajali 32 tisoč k. s. Podoba je, da se ta pogon ni prav nič obnesel, kajti dragocene stroje za proizvajanje elektrike nadomeščajo zdaj 6 štirimi turbinami, tako, da se ta ladja ne bo po ničemur več razlikovala od svojih tova« rišic. V Ameriki se kajpada izgovarjajo in pravijo, da se ladja predelava zaradi štednje, ki jo je naročil predsednik Hoover, v resnici pa se kolportirajo te vesti samo zavoljo blamaže, ki bi jo radi prikrili.
Ljudožrci so ga nasolili
Iz Nove Gvineje se jc pripeljal v Evro« po švedski konzul Lindahl, ki je nrinesel vest, da so približno pred mesecem dni Papuarsci ubili in nasolili Nemca Bauma, lastnika zlatosledov v Novi Gvineji. Baum se je odpravil z 18 možmi v notranjost de« žele. Ko je neko jutro sedel sam pred šotorom, so ga Papuanci zavratno napadli in ubili. Dvanajst njegovih tovarišev, ki so mu prišli na pomoč, so divjaki povezali in odpeljali s seboj. Med njimi se je šestorici posrečilo pobegniti. Nekateri od njih pripovedujejo, da so Papuanci pred njihovimi očmi razsekali Bauma na kose in ga stla« čili v sod, meso pa nasolili. Pristojna oblast je odposlala nad divjake kazensko eikspedi-cijo.
Foneet v družinskem krogu
Policaj - vodja vlomilcev
Kriminalen tip, ki je deloval pred očmi pravice
V Kelmorajnu so odkrili reč, ki je k sreči osamljena v svoji kategoriji zločinov. Tolpo tatov in vlomilcev, ki je kradla in organizirala vlome širom Porenja, je vodil policijski stražmojster Jonas.
Družba je delovala že nad leto dni. Zdaj se je pojavila v Kelmorajnu, potem v Bonnu, v Dusseldorfu, Koblenzu in drugih mestih. Tudi v manjše kraje se je včasi prikazala, izvršila urno, kar je nameravala, in zopet izginila po najkrajši poti. Policija je prišla vedno prepozno na lice mesta. Edino, kar se je vedelo o vlomilci, je bilo to, da so se vselej pripeljali v enem in istem avtomobilu, s katerim so oddirjali, ko so zadostili svojemu namenu.
Prošlo nedeljo opolnoči se je zopet pripeljal skrivnostni avto v Koblenz. Tatovi so izstopili, ugasnili luči, prerezali z diamanti stekla nekega izložbenega okna, vdrli v trgovino in jo dodobra oplenili.
Vse se Je izvršilo po bliskovo. Tudi to pot bi bili ušli, da jih ni opazovala neka ženska, ki si je k sreči zapomnila številko vozila in jo naznanila policiji.
Detektivi so izsledili voz. Njegov gospodar je bil lastnik garaže, ki se je detektivom smejal v brk, ko so mu povedali, da je njegov avto vozil vlomilce. Kako vendar — je menil — saj ga je vendar policija najela! Sploh pa ga je stalno najemala in mu zažugala, da ne sme nikomur črhniti, komu oddaja voz.
Ko je mož povedal, da je avto najemal policijski stražmojster Jonas, so detektivi položili roke nanj. Nič ni tajil, da ne bi bil kolovodja tatov in vlomilcev. Priznal je vse v celoti, tovarišev pa noče izdati. Pravi, da ga nihče ne more prisiliti, da bi izdajal sotrudnike svojih podvigov in zahteva, da se obtožnica naperi samo proti njemu.
Kardinal Segura,
najvišji cerkveni dostojanstvenik v Španiji, je v tajni okrožnici pozval škofe in duhovščino, naj začne pripravljati prodajo cerkvenih posestev
Koch, Pasteur in Kristus
V nedavno posvečeni cerkvi Riverside v New Yorku, ki ima na zunanjem pročelju reliefe slavnih filozofov in mislecev vseh časov, med drugim tudi pogane in jude, Spinozo poleg Einsteina, so zdaj odkrili drugi glavni oltar. Na njegovem visokem podstavku stoji Kristus, božanstveni zdravnik, pod njim pa drugi slavni možje medicine. Poleg Hipokrata, sv. Lukeža, Vezalija in Listra sta nameščeni tudi kipa Pasteurja in Kocha ter kip Sydenha-ma. Idejni stvaritelj tega oltarja, ki je pač edini svoje vrste na svetu, je sloviti propcvednik riversidske cerkve dr. Harry Emerson Fosdick, ki je dal pobudo za opisano skupino. Zasluga za to, da so tudi Kocha uvrstili med ostale, gre ameriškemu raziskovalcu jetike dr. Adolfu Knospu.
Hči Izvolskega se je omožila
Hči ruskega diplomata Izvolskega, ki je bil znan posebno v predvojem času, se je pred kratkim omožila na Japonskem z ba« ionom Ungernom Stembergom. Nevesta se je bila v začetku svetovne vojne vrinila 6 svojimi v domovino, revolucija pa jo je zopet zagnala v inozemstvo. Šele po dolgih odisejah se je ustanovila na Japonskem, kjer je našla drugo domovino. Zadnjih 10 let je živela v Tokiu prav bedno življenje. Služila si je kruh z instrukcijami jezikov. Njen mož, baron Sternberg, je tudi Rus ter je v carski Rusiji služboval v zunanjem ministrstvu, kjer je imel precej dobro službo. Tudi njega je revolucija pognala iz domovine po svetu. Na Japonskem se je seznanil s Heleno Izvolsko in ko si je zasigural kos kruha, si je osnoval družin* tiko življenje
Povratek »Malygfoia«
Ruski ledolomilec »Malygin« 6e je vrnil e. polarne vožnje v Arhangelsk. Ekspedicija je med potjo popravljala zemljevid krajev, ki jih je obiskala, predvs-em cnzem« lje v okolišu Nansenove zemlje (dežele Franca Jožefa). Na severu te dežele je »Malygin« odkril tri nove otoke.
Stendhalovo rojstno hišo podrla strela
V bližini Grenobla je treščilo v rojstno tršo pisatelja Stendhala. Poslopje je bilo že od 15. stoletja last Beylejeve rodbine io do zadnjega je v njem stanovalo pisa« teljevo 6orod6tvo. Strela je hišo popolnoma razvalila.
Za francoskega poslanika v Berlinu je imenovala franc. vlada dosedanjega državnega tajnika na Quai d' Orsayu Francoisa Ponceta. Slika je posnetek s počitnic, ki jih je preživel Poncet z družino v svoji vili v La Bauleu
Državni trusti za ljudsko
• ••
V treh letih bo uživalo množestveno hrano 25 milijonov ljudi
V ruskih listih beremo, da je sklenil osrednji odbor komunistične stranke pre-osnovati in '"izboljšati kolektivno prehrano. Skupno prehranjevanje je zdaj že tako močno razpredeno, da uživa danes kolektivno hrano 8,800.000 prebivalcev v me* stih in 3 milijone otrok. Omrežje javnih kuhinj se je v zadnjih letih močno razširilo. Ustanovilo se je mnogo nov-'<h tvornic za prehranjevanje in mehaničnih gospodinjstev. Samo za te novotarije je izdala sovjetska vlada v zadnjem času 200 milijonov r uhljev.
Vseeno pa to, kar se je storilo doslej, še ni dovolj. Prehrana v sedanjem obsegu ne vstreza več zahtevam množic. Vsakemu delavcu, nameščencu in njegovim družin« sk:m članom je treba nuditi možnost, da se lahko posluži kolektivne kuhinje. Zato
je osrednji odbor stranke sklenil, da se pripravljanje hrane v Moskvi, Leningradu in drugih važnih industrijskih središčih :z-loči i.z konsumnih zadrug in osamosvoji. Povsod v teh krajih se imajo ustanovit' državni trusti za ljudsko prehrano. Podrejeni pa bodo zadevnemu komisarijatu. V drugih okrajih pa se jim bodo pridružile avtonomne sekcije s kolektivninv kuhinja* mi.
Tovrstne institucije se imajo tako po* speševati, da bo v treh letih kolektivna hrana dostopna najmanj 25 milijonom prebivalstva. Šolski otroci bodo moral: povsod dobiti vsaj topel zaitrk. Odbor je izdal tudi točna navodila, kakšna sme in mora biti hrana, da bo zdrava, higienična in pro6pešna.
Smrt na Himalaji
Sedanjo nemško ekspedicijo notarja Bauerja na Himalajo je zadela težka nesreča. Pri plezanju na Kančinčingo se je v višini 6200 m utrgala vrv in 251etni tehnik Schaller iz Monakovega ter nosač, ki ga je spremljal, sta treščila z ledniškega terena y globočino. Pokopali so ju v ledenem grobu 5400 m nad morjem
Posadka angleške podmornice »Poseidon«, ki se je potopila pri trčenju z nekim kitajskim parnikom. Ti mornarji so jedva ušli smrti, medtem ko je 20 njihovih tovarišev obležalo v hladnem grobu na dnu morja. Plymouthski župan pozdravlja junake pri
prihodu v domovino
Bodoča vojna bo za fronto
Svetovni pokolj je bil v primeri, z grozo, ki se nam obeta v bodočih
spopadih, naravnost igrača
Kako smešno primitivna je bila vojna tehnika v svetovni vojni! piše berlinski »Vonvarts«. štiri leta in pol je trajala, da so pokončali 10 milijonov ljudi. Pehota se je razporejala v roje in za vsak jarek, za vsak lijak, za vsako strojno puško se je bila obupna borba.
Cisto drugačna je slika bodoče vojne po stanju sedanje vojne tehnike, še preden se bodo začele premikati armade po kopnem, bodo vdrla krdela bombnih letal v višini 7000 do 9000 m nad sovražnikovo deželo in bodo obmetavala njegova središča z bombami. Mesta, pristanišča, letališča, tvornice za strelivo in orožje, električne centrale in vodovodi bodo njih cilji. Uničevala se bodo industrijska središča, rudniki in kemične tovarne. Na vse te objekte bodo metali do 2000 kg težke bombe, katerih ena sama bo zadostovala, da raznese cele komplekse hiš v trenutku. Posluževali pa se bodo tudi malih vžigal-nih bomb, ki tehtajo samo 1 kg, zato pa so napolnjene s termitom. Kadar se ta užge, nastane vročina do 3000 stopinj. Tak-
šen požar se ne bo dal pogasiti z vodo.
Pri teh malih bombah bo odločalo število. Vsako letalo jih bo lahko vzelo vsaj 500. Sto letal jih bo torej vrglo na zemljo 50.000. če bodo priletele na velemesto, ga bodo izbrisale s tal. Potem, ne smemo pozabiti na bombe s strupenimi plini. Krdelo 100 letal, katerih vsako bi naložilo po 100 takšnih bom, bi lahko v eni uri uničilo mesta kakor so London, Pariz. Berlin ali Dunaj. Izdelujejo se tudi bombe, ki ovi-jejo mesto v 20 m debelo meglo. Takšno mesto je potem izročeno na milost in nemilost napadalcu.
Takšna bo torej vojna, preden bo padel en strel, preden se bo fronta premaknila za eno ped. In fronta sama? Tam bo vse ovito v meglo. Pod njenim okriljem se bodo premikale cele armade v oklopnih vozilih. Na čelu bodo gradili skoro neranljivi oklopni tanki s 15 cm topom in 12 stojnicami. Pomendrali bodo vse, kar jim bo r a poti. Za njimi pa bodo lezli lažji tanki s strojnicami. A velika bitka se bo, kakor rečeno, bila za fronto.
Kraljica lepote v Ameriki - pustolovka
Filmska igralka Mary Nolan-Robertson obtožena goljufije
Najnovejši škandal v Hollywoodu se suče okoli filmske igralke Marv Nolan, ki je pred tremi leti nastopala v filmih z imenom Imogen Robertson. Policija jo je aretirala m zaprla. Aretacija je zaključek ve* like škandalne afere. Nolan je sleparija in goljufala. Opeharila je na ta način lahkoverne upnike za 100 000 dolarjev..
Najinteresantnejše na stvari pa je to, da je bila ta ženska 1. 1922 izvoljena za lepotno kraljico Amerike ter prejela na ra* čun tega svojega »poslanstva« častni dar 5000 dolarjev naravnost iz rok tedanjega predsednika Coolidgea.
Policija ji je stopiia na prste na ovadbo njenega kuharja, šoferja in hišne. Vsi trije so služili v njeni razkošni vili. Morali so ji streči kakor božiči — ona pa se ni brigala za nje ter jim ni že štiri mesece dala plače. Nasprotno. Pregovorila je mnoge 6voje slu«, žabnike, da so ji izročili lastne prihranke, katere je porabila zase.
Robertson-Nolanova je prišla z oblastmi že ponovno v navzkrižje. Ko se je zaradi svojega škandaloznega življenja že pred leti onemogočila v Ameriki, se je pripeljala v Evropo. Ustavila se jc v Nemčiji, kjer je sodelovala pri več filmih. Peli so ji
veliko slavo — kakor vsakemu, ki pride z druge strani velike luže. A tudi v Nemčiji so ji postala tla kmalu vroča. Metala ie namreč eksekutorje iz stanovanja če-š, da ne razume jezika. Potem je simulirala, da je težko bolna. Na ta način se je odtegnila plačevanju davkov. Po povratku v Ame« riko pa je razširila govorico, da 6e je na Nemškem zaljubil vanjo sin bivšega cesarja. Ko so v Ameriki izvedeli, da je zapletena v umazano afero s tihotapstvom mamil, so jo odpustili iz ateljeja, v katerem je bila zaposlena. Zdaj je menda nje»= na kariera dokončno zapečatena — če se ne zaljubi vanjo zopet kakšen princ v jet-nišnici.
Nov rekord v plavanju
Pola Negri umira
Kakor smo poročali, je Pola Negri zbolela na vnetju slepiča, zdravniki pa niso imeli poguma, da bi jo operirali, ker se je slepiču pridružilo še vnetje trebušne mrene. če bi zdravniki v tem stanju izvršili operacijo, bi filmska igralka nedvomno podlegla. Pustil: so jo torej takšno, kakršna je prišla k njim, a njeno stanje se je v nekaj dneh tako poslabšalo, da smatrajo njeno bolezen za brezupno. Pola Negri je rodom Poljakinja in se piše Apolonija Cha-lupec. Bila je ponovno omožena in eden njenih mož je bil georgijski princ M' Di-vani.
Chaplinova ločena žena pod obtožbo umora
Mildred Harris, bivša filmska zvezdnica in Chaplinova žena, je obtožena skrivnostnega izginotja japonskega milijonarja Hisahija Fudžimure, enega največjih izvoznikov kitajske svile. Milijonar je izginil na ladji »Belgenland«. Zdi se, da je padel kot žrtev morilske roke. Izprva niso opazili, da ga ni več med gosti na ladji. Priredil je bil namreč zabaven večer, ki se je zanj končal tragično. Nekateri trdijo, da je po slavnosti ostal sam v salonu, drugi velijo, da je bila z njim Mildred Harris. Obtoženka trdi, da ne ve, kaj se je zgodilo z njim in kam je izginil. Drugi pa pričajo, da se je slišal iz salona, kjer je ostal Japonec s Harrisovo, kratek, odsekan krik. nakar je vse utihnilo. Malo pozneje so našli Harrisovo na hodniku ladje in jo vprašali, kje je milijonar. Odvrnila je. da ne ve in da se je pravkar poslovila od niejra. Policija domneva, da je obtoženka vrgla svojo žrtev v morje. Har-risova na trdovratno vztraja na tem. da je nedolžna.
nnnnnnnGui Liuuuunnmuuuuui man •'iief*mrairtn "otnjo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Herta Wunder iz Lipskega je postavila nov svetovni plavalni rekord v prsnem plavanju na 500 m daljave z 8.32 minut
Vsak dan ena
Epizoda v PizL >Pomoč! Pomoči«
Preživeli so strašne ure
flarry Sinclair Drago:
Seviljski pevec
Nazadnje so bile poprave 'končane. Ko je z veščim očesom pregledal svoje delo, je zdajci opazil, da ji bil pozabil kupiti cvetja in vina.
»Seveda!« je vzkliknil in se udaril z rolko po čelu. »Samo jaz morem biti tako neumen, da ne mislim na tisto, kar je najvažnejše. Zaroka, pa brez cvetja in vina!«
Ko je preštel denar, ki rnu je bil še ostal, in videl, da ima dovolj, je urno odvezal predpasnik, vzel klobuk in kakor cestni paglavec zdirial po stopnicah v vežo in iz veže na ulico...
Ciz uro ali kaj se je vrnil; v eni roki je nesel polno košaro vina, v drugi pa velik šopek najlepših cvetlic. Ali Juanove dobre volje še ni bilo konec. Propevaje neko ulično pesmico, je z nogo odprl vrata svojega študija in s plešočimi koraki stopil v sobo. Sredi sobe j2 stal tuj človek ...
Juanu je od začudenja zastala pesem v grlu. Tujec, ki je bil oblečen v častniško uniformo, se je počasi približal Juanu. Besno sovraštvo mu je plamtelo v očeh.
»Vi ste Juan de Dios.J« je vprašal tujec z glasom polnim zaniče-
vanja.
»Da, senjor,«
je ponosno odvrnil Juan. »Mislim pa, da bi bilo lepše, če bi mi najprej sami povedali, kdo ste?«
»Kavalerijski stotnik Enrico Vargas — brat Marije Consuelo Vargas.«
Teli nekaj besed ie napolnilo ozračje sobe z neznosno napetostjo. Že bledica, ki je pokrivala Juanov obraz, je bila stotniku v za-
doščenje.
»Kje je moja nesrečna sestra?« ii vprašal Enrico. Prav nič se ni prizadeval, da bi skril sovraštvo, toi ga je čutil do Juana.
»Vaša sestra ni nesrečna,« je Juan trudoma spravil iz sebe, ko se je nekoliko zbral. »Danes je zanjo m zame z slo srečen dan. Drevi bova slavila svojo zaroko!«
Enrico se je na vse grlo zagrohotal.
»(Hvala Bogu, da sem prišel za časa! Drevi se moja sestra vrne z menoj v Seviljo! Račun z vami uredim pozneje...«
Juanove oči so se zožrle od pritajene besnosti. Le s težkim trudom se je brzdal, da ni vrgel Marijinega brata iz stanovanja.
»Račun z menoj? Prosim, govorita jasno!«
Bnrico ga je pogledal s pogledom, v katerem sta se sovraštvo in zaničevanje borili za premoč.
»Veseli bodite, da vas še nisem ubil!«
»Kaj pravite!« je posmehljivo vzkliknil Juan, ki se še vedno ii zavedal resnosti svojega položaja. »Pa menda ne s to lepo svetlo sabijico?«
»Da, če me prisilite. Nočem, da bi se ime moje sestre valjalo po blatu!«
»Stotnik Vargas, ne govorita 'tako!« ga je mimo opozoril Juan. »To so grde besede.«
»Kakršna zgodba, talke besede! To so reči, ki jih moram skriti pred drugimi ljudmi. In to, vidite, je vaša rešitev. Malokdaj se zgodi, da bi potepuh onečastil davico, ki je posvečena Bogu — pa bi vendar ostal živ!«
V svoji grozi nad tem, kar je bil stotnik rekel, je Juan odskočil koraik nazaj.	_
»Menda ne mislite--«
»Mislim?« je kriknil Enrico. »Kaj mi je treba misliti? Vem! A
svet ne sme nikoli zvadeti, da ste iz moje sestre napravili vlačugo!«
Juanu je kri zledenela v žilah. Postal je hladen kakor kamen n dokaj časa je trajalo, da je sploh mogel izpregovoriti. Njegov glas je bil zdaj tako miren, kakor da bi govoril o vsakdanjih rečeh:
»Prepričan sem, da vaša se<stra .niti ne ve, kaj pomeni ta beseda. Še enkrat, stotnik: ona ne ve, kaj pomeni ta beseda!« A zdajci sa je njegov dozdevni mir izprevrgel v divjo besnost. »Prekličite to besedo!« je divja zakričal. »Takoj jo prekličite!«
Z enim skokom je bil pri Enricu, in preden se je ta zavedel, ga ie Juan že držal za grlo, brez prestanka kričeč: »Prekličite to basedo, prakličite jo, če ne, vas zadavim!«
Enrico se je obupno branil, ali pobesneli mladenič je bil hujši od njega. Čeprav ni dosegal Enrica s telesno močjo, mu je vendar pomagala besnost. Ta mu je dajala nečloveško moč. Enrico je hropel, ali Juan ni razklenil svojih pesti. Narobe, njegovi prsti so ga stiskali čedalja močneje. Niti opazil ni, kako so se za njegovim hrbtom odprla vrata...
Dama v elegantni obleki je stopila čez prag. Na prvi mah je osupnila, videč, da je Juan močnejši od Enrica.
»Oho, dragi!« je vzkliknila, dobro vedoč, da bo Juan v svojem presenečenju izpustil žrtev. »Kaj pa dalaš, golobček moj?«
Ko je Juan začul ta znani glas, je skočil na noge in se obrnil proti Loli, ki se mu je bližala in se zapeljivo zibala v bokih.
»Tak ti si zasnovala vse to?« je vzkliknil.
Lola je bila preveč zadovoljna z uspahom, da bi bila mogla tajiti.
»Da, dragi! Jaz sem mu poiskala tvojo sled. Bedak, ali si v resnici mislil, da se mi boš skril?« Stopila je tik do niega in mu globoko pogledala v oči. »Zal dečko si pa še vedno, Juan!«
Juan jo je osorno pahnil od sebe in vprašal: -
»Kaj pravzaprav iščeš tu?«
POPOLNA
POPOLNA
RAZPRODAJA
MANUFAKTURNEGA BLAGA
Zaradi opustitve trgovine se bo vse blago po zelo nizki ceni popolnoma razprodalo. Različno blago celo pod lastno ceno.	10625
JOSIP ŠLIBAR
manufakturna trgovina
Ljubljana, Stari trg št. 21
Oglasi v »Jutru" imajo
siguren uspeh9
ZAHVALA
O priliki ^prebridke izgube naše nad vse ljubljene mamice, stare mame, tete, gospe
ELIZABETE GAŠPERIN
izrekamo tem potom svojo najglobljo zahvalo čč. oo. frančiškanom, gg. zdravnikom za požrtvovalno nego, veščemu pevskemu zboru za pretresljive žalostinke, številnim darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so kakorkoli izrazili sožalje ter vsem onim, ki so vkljub slabemu vremenu od blizu in daleč s svojo navzočnostjo ' počastili spomin preblage nam pokojnice.
Kameninaste CEVI
v vseh dimenzijah in oblikah Ima stalno v zalogi
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 36*
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL
Kožna dolina, dne 24. avgusta 1931.
10623
žalujoči ostali.
Zahvala
Povodom smrti mojega nepozabnega soproga dr. Stanka Novaka mi je zavarovalnica »TRIGLAV« d. d., Ljubljana, v smislu »JUTRO«-vih zavarovalnih pogojev za svoje naročnike, kulantno in takoj izplačala vso zavarovalno vsoto brez odbitkov.
Zavarovalni družbi »TRIGLAV« d. d., Ljubljana, ter uredništvu »Jutra« se zato najtopleje zahvaljujem.
Ljubljana, dne 22. VIII. 1931.	10606
JkitnUa «Vcvaše roj. *€op.
INSERIRAJTE V „ JUTRU"
z lahkoto zmagal
typa 250
v nedeljo, 23. avgusta
Uroič na PUCH 250 ccm
Zmagovalec kategorije v razredu do 250 in zmagovalec kategorije v razredu do 350
Kcrner-Klagenfurt drugi v razredu do 250
nepobitni DOKAZ neprekosljive zmožnosti
N0T0.il	IfOTOttl
Najaoref« »tuJtaska paleta« železna celo praktična sloiljiva postelja • tapecirani« madracom — praEtična za vtaku bižu, hotel«, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane 1Kb' 3W.—i RazpoiU ljam postom in ielezni-com po povzetih

Lesena .fuZinska patentna zelo praktična *lo»-lfHr» postela • tapecirali im madracom. — Stave
Potiska patentna postela slotljiva praktična za touriste, vojake in za lerijalne kolonije. Staa. Dia 3M._.
Liegestufcl praktičen t« ležanie in sedenje. Stane Dia
Po tem imam čisto <?o-hano perje kg po Dia M— čisto belo gosje kg po Dia IU- in čisti puh kg po Dia. 25*___
L. BROZOVIČ, ZAGREB Bfca 82. BL
Pristni naravni
malinovec
dobite pri
LOVRO SEBENIK
kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 28.	249
HALO!	HALO!
Samo pri paro braolikalniei IJ. BOC, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. « se Vam' zlika, očisti, pokrpa ini ■oforae Vaša obleka! Na likanje se lahko počaka. Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Istotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah.	5-349
Vi
AVVAM
/>R//VA5AM0|
LEAAR/
Stotisoči ljudi so bili bolani na legarju preteklo leto. Vsaki deseti je umrl! Legar-jeve klice prenaša muha na dlakastih in ogabnih nogah. Muha je ravno tako pogu-bonosna kakor je pogubonosen nabit samokres! Čuvaj sc — škropi Flit. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
Sk
ropi
Pazi na plombo —• v svojo korist!
PERJE
kokošje, pur je. go»ie, [ V^Tjf*^: naravno In s strojem Llj* ^L/^jn* J^V^; čiščeno, dobavlja v vsaki ižF^-* množini
E. VAM ČAKOVEC
Telefon številka 59, 4, 3, 60
Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Lfubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
Za o(f|ooor
2 Din
(ffomCofc
•Vas/ore malih oglasov
dobite takoj po izida lista p podružnicah „Jutra* 9 •Ha*4h*n»u, 9 Vetju, 9 Aforetn mesta, 9 ISrbovljah in na &esenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
1* VŽLJLiu
Tovarna
ia lesne izdelke, sprejme v službo strokovnjaka, ki razume delo Da avtomatičnih stružnicah in lesnih galanterijskih izdelkih. — J'onudbe s prepisom spričeval in sliko do 30. t. m. na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Lesni izdelki«.
36838-1
Krznar. vajenca
sprejme Filip Bizjak, Kon-jresni trg 8.	38)30-1
Boljše dekle
dostojno, ki zna dolr-o kn-hntj in pospravljati fine sobe, zelo čisto, ubogljivo in ■pridno z letnimi izpričevali sprejmem v stalno, dobro •lužbo k dvema osebama na Štajersko. Natančne ponud-!bt> poslati na »Jutro«, '1'nbljana pod »Boljše dekle«._ S6923—1
Učenca
k predpisano šol. izobrazbo sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. lastnoročno pisane ponudbe na naslov: Vlado Turk, trgovca r. mešanim blaiom v J.jubljani, Streliška nI. 24 J	37248-1
Učenca
v* manufakturno trgovino v Ljubljani. s ■predpisano predizobraz-bo sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
37245-1
Vajenca
zdravega in krepkega, najmanj 3 meščan, šolama sprejme restavracija ».Slon 3*335-
Šteparico
gornjih delov sprejme ta koj Anton Jager, Ostrnžno št. 40 pri Celju. 37375-1
Vajenko ali vajenca
pridnega in poštenega sprej me takoj Rijavec Leopold krojaški mojster v Ljub Ijani, Miklošičeva c. 7.
37347-1
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub ljano im okolico ter vso dravsko banovino — Po^ cudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum tn provizija«.	34982-5
Fiksum in provizijo
nud:mo potnikom za obisk privatnih strank na obročno plačevanje, za Maribor in okolico. Dopise na po družnico »Jutra« v Mariboru pod »Fiksum in provizija«.	36958-5
Vajenca
primerno šol. izobrazbo sorejmem
Naslov v i
37220-1
manufakturno trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
Učenca
zdravega, močnega, pridnega in poštenega, s •primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z mešanim blagom Alfonz Oblak, Novo mesto,	37203-1
Več pleskarskih pomočnikov
dobro izučenih sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37146-1
Dekle
25—35 let, vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del. zdravo, vestno in snažno z dolgoročnimi spričevali dobi službo takoj. Plača 400—500 Din Reflektiram samo na zmožno r avedenih zahtev. Ponudbe pod
Tovarniški ravnatelj na oglasni odclelek »Jutra«.	37076-1
Zastopnika
spretnega v detajlni pro daji moškega in manufa-k-turnega blaga, iščem. Po nudbe na oglasni oddetek »Jutra« pod »Zastopnik«.
36478-3
Marljive zastopnike
za Slovenijo iščem za raz pečavanje »lektr. predmeta — epohalna novost. Po-nudhe na naslov: Jupiter, Zagreb, Savska cesta 23.
37281-3
Mftt:

Koncesionirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
Zahtevajte informacije.
317S0-4
Slaščičarja
sprejmem takoj. Naslov v »'"lasnem oddelku »Jutra« 37201-1
Brivskega
pomočnika
d"brega. ki je vajen tudi b:ibi striženja, sprejme I > •"•!(.'žal Bernard, Št. Vid nad Ljubljano. 37311-1
Vajenko
prdno in pošteno sprejmem 'akoj v trgovino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37321-1
Hišnik
(zakonski par brez otrok) ki se razume na vrtna de-la. dobi takoj mesto. Na s' iv v oglasnem oddelku »Jutra«.	37323-1
Prvovrstne
pomočnice, damskegu kroja -a in učenko sprejmem ta coj. Naslov v 'oglasnem oddelku »Jutra «. 37324-1
Aranžerji
spretni in sposobni se nn-d',o razstavljaleem vele-sp;ma. Ponudbe na oglas, •oddelek »Jutrac pod šifro »Spretni*.	37341-1
Dobro šiviljo
2 najmanj dveletno pomočniško prakso v boljšem salonu, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37343-1
Mlajšo žensko p:i;2rniško moč
i znanjem slov. in nem-ikega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja, iščem za lakojšen nastop. Ponudbe na tovarno Berg-mann & drug, Celje.
37264-1
Strojnika
t izpitom, iščemo k naši 300 HP Iokomobili. Prednost, imajo verzirani v elektrotehniki in avtome-baniki. Nastop čimprej. — Ponudbe z navedbo službenih zahtevkov ter referencami pod »K. K. P.« na oglasni oddelek »Jutra,-.
37372-1
Gospo ali gdč.
starejšo in inteligentno — resnega in poverljlvega značaja, iščem kot propagan-distrnj-o za dobro vpeljan prpdmet. Zaposlenje stalno Samostojne trgovke ali trgovsko • izobražene, če obvladajo razen slovenskega še nemški in hrvatski jezik imajo prednost. Ponudbe morajo vsebovati popis dosedanjega za poštenja in zahtevo plače ter je potrebno navesti, kie se lahko poizvedbe vršijo in se po-šljej opod -F." K. L. 1931« na. podružnico »Jutra« v Mariboru.	37383-t
Čevljar, pomočnika
za fino delo sprejme Zar-nik. Gajeva 2. 37370-1
Camernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. Si (Jugo • Auto) telefon 2236-Prva oblast, koneesijonirma Prospekt 15 zastonj — pl lite ponjl	25J
Nemške
konverzacijske ure dajp gospa H. B.. Rimska cesta št. 7/II, levo.	37266/4
Vpisovanje v francoski otroški vrtec
pri Frančiškankah v Go-rupovi ulici 17 je dne 1., 2. in 3. spetembra med 3. in 7. uro popoldne. Šolnina mesečno 55 Din.
37274-4
Za trg. učenko
v dobro idočo trgovino bi oddal 16 let staro, močno hčer, absolv. 4. ra.zr. gimnazije, ki zna slovensko, nemško, strojepisje. Ponudbe Ivan Ulčar. železničar v p., Ribnic-a (Dol.) 171.
37036-2
Prodajalka
mešane stroke želi premeniti službo. Kjerkoli. Naslov pore ogl. odd. Jutra.
37012-2
Trgovski pomočnik
začetnik, dobro izvežban v mešani stroki, želi premeniti službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod šifro »Zaneslji-va moč«.	37004-2
Fina modna šivilja
re šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37301-2
Kot točilec ali sluga
iščem mesto za čas rele-sejma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37290-2
Mladenič
išče službo slucre, event. v kaki trgovini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37303-2
Puhasto perje
čisto, ftobano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo go-sje kg po 130 Din In čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOV1C, ZAGREB, Ilica 82.	22-6
Mlinsko opremo
popolnoma moderno, novo s kapaciteto 3 in po! vagona poceni prodam. Motor na sesalni plin 140 IIP za razplinjenje lesa (Holzver-gasungsanlage). Lahko se ga ogleda v pogonu Geb-hardt mlin Ban. Kraljevi-čevo.	36921—6
Železno blagajno
moderno in 2 železni peci prodam. Ogledati v Stross-majerjevi ulici štev. 5.
37190-6
Skobelnik
(Hobelbank) naprodaj na Dolenjski cesti štev. 6.
37160-6
Novo cirkularko
■s hrastovim stojalom in krogljičnimi ležaji pod na bavno ceno proda Marsa Ljutomer.	37287-6
Enonadstrop. hišo
v pomeriju mestne občine ljubljanske kupimo. — Ponudbo s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »300.000«.	36909-20
Tristanovanj. hiša
nova, z lokalom in vrtom naprodaj. Poizve se v gostilni T r o h a, Kodeljevo.
36902-20
Posestvo
ležeče ob avto progi 7_,jub-Ijaiva—Sušak. obstoječe i« 2 enonadstropnih hiš z več gospodar. po=lopji, okrog 7 ha njiv in 2 ha gozda, prodam. Tačas so v hiši nastanjeni 3 uradi, gostilna in trgovina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37363-20
Vilo v Kranju
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36659-20
Mladenka
olsko naobražena, s tri letno službo, želi za takoj i pri boljši gospodinji me to učenke v kuhinji. Na lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	372S6-:
Gospodična
simpatična in intelgientna z lepim rokopisom, s sred nješolsko izobrazbo, išč kakršnokoli nameščenje. Ponudbe na podruž. Jutra Trbovljah pod »Vzcroji teljica«. '	37278-:
Mlad šofer
trezen in zanesljiv, ki je uspehom dovršil šofersko šolo, išče službo. Na lov pove oglasni oddelel »Jutrac.	37292-2
Šofer - mehanik
večletno prakso, trezen in pošten, siguren 'vozač zmožen vseh popravil na avtomobilu, išče mesto za takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra s pod šifro »Šofer mehanik 31«.	37314-2
Šofer
mehanični praktikant, išče mesto za takoj. Naslov 'la-snem oddelku »Jutra
■ 4 irt« * ift^^t
Radio-aparat
z zvočnikom, znamke »Fi-lips<-. 5 žarnic, po zelo ugodni ceni naprodaj v Florijans.ki ulici štev. 7/1. Ogledati med 12. in 14. uro.	37294-9
Motorna
Motorno kolo
2 Ks. dobro ohranjeno za 3200 Din naprodaj v garderobi pri Figovcu.
37047-10
Ford limuzino
po zelo ugodni ceni proda Vlado Turk. Ljubljana — Streliška ulica' štev. 24.
37247-10
Avtotaksi
z vsemi pravicami prodam Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra- pod značko -Rentabilno 59«.	37159-10
B. S. A.
dvocillnderski. s prikolico, 0 cm*, tipe 29, z balon gumi, električno hupo in razsvetljavo, v najboljšem stanju prodam radi nabave tovornega avtomobila, za 16.000 Din. eventuelno zamenjam za enotnnski avto Ponudbe na oglas, oddelek Jutrac pod sRedka priložnost-..	37277-10
Služkinja
pridna in poštena, vajena išnih del in malo kuhe, šče mesto za takoj. Naj-ije bi šla v Celje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37316-2
Natakarica
z osemrazredno ljudsko šolo, stara 19 let, išče mesto začetnice v kaki gostilni, restavraciji ali ka varni. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Spretna in prijazna«.
Brivski pomočnik
mlad. dober bubi štuccr in nekoliko izvežban ondu-ler, ki govori perfektno nemško, slovensko in srbohrvaško, išče za takoj stalno službo v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37337-2
Trgovski pomočnik
s šoferskim izpitom, vešč mešane stroke, dober želez-ninar. želi premeniti mesto Ponudbe pod »Trezen« na oglasni oddelek »Jutra«.
3733S-2
Trg. pomočnica
mešane stroke, vešča slovenščine in nemščine, urna prodajalka, išče primerno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 373S5-2
Kot sobarica
iščem službo — najraje v Mariboru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra-. 373S-1-2
Motorno kolo BSA
500 ccm, zelo dobro ohranjeno poceni naprodaj, v Mariboru, Gozdna ulica 6.
37381-10
Nizko kolo
pripravno za otroka
ali
odraslega, prodam. Naslov po\e oglas, oddelek Jutra 37355-11
Zdravo dekle
zuče-na šivilja, sposobna in voljna pa tudi vsakega drugega dela, išče kakršnokoli zaposlitev. Stanuje v Ljubljani, a gre tudi drugam. ako dobi zaposlitev, od katere bi lahko živela. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Voljna in pridna«.
36861-2
Vojni invalid
brez leve noge prosi za katerikoli lahko službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod "šifro »Vojni invalid 1931«
37027-2
Šofer
dob »r vozač, vojaščine prost, želi službo pri osebnem ali tovornem avtomobilu. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober vozač« 37349 2
Začetnica
ki je dovršila trg. teča i. želi službo v pisarni ali kot blagajničarka. Vešča je slovenske stenografije, knjigovodstva, slovenske i" srbske korespondence ter strojepisja. Event. gre tudi nekaj časa brezplačno. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v M.-iri-boru pod »1. september« 37390-2
Gospodična
simpatična In inteligentn-v z lenim rokopisom in srednješolsko izobrazbo, išče kjerkoli nameščenje. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Vzgojiteljica«.	37345-2
Narodna noša
starinska, naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	' 37330-6
Več miz in postelj
s peresnicami naprodaj Rebru št. 3/1, desno.
37350 6
Buteljnih steklenic
vinskih, rabljenih do 300n kom. kupim. Tonudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Steklcnice«.	30989-7
Zložljivo posteljo
snažno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37267-7
Pisalno mizo
dobro ohranjeno, najraje z rolo. kupim. Ponudbe pod ^Pisarniška miza« na ogl oddelek »Jutra«. 37297-7
Otroški voziček
moderen, dobro ohranjen kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 37334-7
Industrij, podjetje
išče privatni kapital 600 tis. Din, na 3 mes. odpoved. Obresti 8 •/«. Popolno jamstvo v nepremičninah. Tajnost častno zajamčena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kapital 84«.	37084-16
Družabnika
za prevzem skupnega, no-vorenoviranega lokala za zlatarsko ali urarsko stroko. v centru Celja, iščem. (Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod, šifro »1'godna prilika«	37378-16
7
Stavbišče na Bledu
za enodružinsko hišo, v lepi, - mirni, prahuprosti legi v bližini centra proda prof. K. Mysz, Črtomirova ul. 111.
37054-20
Komfortna vila
enostanovanjska. v najlep-i legi v Ljubljani, 9 sob, zaprta veranda, velika kopalnica, 1300 m5 vrta, cela podkletena, davka prosta, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pocroii. Naslov oglasnem oddelku 'Jutra« 36556-20
Hišo
dvo- ali tristanovanjsbo. z modernimi pritiklinami in vrtom kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odelek »Jutra« pod šifro »Moderna hiša«. 37369-20
Posestvo
z dobro idočo gostilno, na
križišču cest na deželi, 16 oralov sveta, z lepim poslopjem. vse zidano in z opeko krito, prodam z vspm inventarjem in letošnjim pridelkom, ali pa zamenjam za kako privatno hišo ali majhno posestvo. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Takoj«.
37376-20
Enonadstropna vila
t. 10 sobami, elektriko. lepim vrtom, sadonosnikom in stavhiščem, dve minuti od železniške postaje v Savinjski dolini ugodno naprodaj. Pojasnila daje pisarna dr. Božiča v Celju 87374-20
Enonadstropno hišo
lepo. s trgovino in gostilno ter gostilniškim inventarjem. na prometnem kraju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36353-20
Prodaja hotela v Dubrovniku
na najlepšem mestu kod glavnega morskega kopališča (radi družinskih razmer) iz proste roke, odlično renomira-ni hotel - penzion »Natalija« (14 sob, 27 postelj, 2100 kv. met. zemlie) z hipoteko od 450.000; gotovine je potrebno 350 do 650 tisoč. Pisati posestniku na gornji naslov. 37055-20
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom po zelo usrodnih plačilnih pogojih naprodaj. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 37182-20
Hiša v Kranju
Rožna ulica 88, naprodaj iz proste roke. Pojasnila daje istotam lastnik.
37162-20
Hišo
visokopritlično — tristano-vanjsko, z lepim vrtom, ob Celovški cesti prodam za 165.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 372S9-20
Hišo v Mariboru
pritlično, renovirano, z lokalom i-n stanovanjem, ki lonaša mesečno 2000 Din. za najnižjo ceno 205.000 Din proda Matkovič. Zagreb, Ilica 53. 37276-20
Stavbne parcele
za vile, na Mirju naprodaj proti odplačevanju na obroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbišče«.	37318-20
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna«. Ljubljana, Mestni trg 25/1 214-20
Lepo vinogradno posestvo
z lepo hišo, tik farne cerkve in šole, pripravno za vsako obrt. ker ni prav nobene konkurence, v hiši je bila vedno nostilna — prodam z vsem gostilniškim inventarjem in lepo trgatvijo. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Takoj«.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenak
Černe — iuvellr
Ljubljana, WoIfovs alica S-77
Stanovanje [ Dijakinjo
2 sob, kuhinje in pritiklin I nižje šole iz boljše rod oddam s 1. septembrom t. i. I blne sprejmem na dobro v Rožni dolini, cesta VI I domačo hrano in sta-štev. 56 — Stan in dom. I novanje. Kopalnica na Elektrika in event. nekaj razpolago. Naslov v ogl. vrta.	37202-21 odd. »Jutrac. 37224-22
Lokal	I Dva dijaka
delavnico ali dvosobno sta- I srednješolca sprejme uči-novanje, na prometni točki I teljska družina v dobro iščem. Ponudbe na oglas. I oskrbo in strogo nadzor-oddelek »Jutra« pod šifro s"vo. Naslov v oglasnem •»Centrum«.	37320-19 oddelka »Jntra«. 37121-22
Za 3 deklice
(dijakinje) iščem soln-r* ...	. . „ I čno stanovanje po mož
Gostilno ah Vinotoč nosti v sredini mesta, vzamem v najem na pro- I najrajši pri nemški bolj-metnem kraju na Jeseni- ši obitelji. Zaželjena poza h, Kranju ali Tržiču. Na- I moč pri učenju, klavir lov pove oglas. odd. Jutra. In vrt ali vsaj park v 36932-17 I bližini. Ponudbe z na vedbo honorarja pod Gostilno	I >>Vrt št- 637<t na oslasni
dobro idočo vzamem v na- I oddel" »Jutra«. 37077-22
Krasno stanovanje
trisobno, v I. nadstropju, s kopalnico in pritiklinami oddam s 1. septembrom za Bežigradom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37038-21
Stanovanje
3 sob in vseh pritiklin, v centru mesta išče zakonski par brez otrok, za oktober ali november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -»Plačam točno«.	37293-21/a
Stanovanie
sobe in kuhin:e išče s 1. septembrom vdova s hčerko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •»Vdova«.	37310-21/a
1	ali 2 gospoda
boljša, sprejmem na stanovanje v bližini vseh »red-njih šol. Naslov pove ogl. oddelek »Jutrac. 37351-23
Podstrešno sobo
o d dam mi i gospodični blizu Tivolija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« _ 37362-23
2	opremljeni sobi
lep:, oddam. Naslov pove ojlasni oddelek »Jutra«.
37331-23
jem. Ponudbe na oglasni
oddelek »Jutra« pod šifro	Inštruktor
»Podjeten«.	37300-17 | soliden in zdrav šestošoiec
stanovanje
Gostilno
v Ljubljani vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna*.	37367-171
V najem
želim vzeti hišo ali graščino z gospodarskimi poslopji in večjim kompleksom okrog. Naslov v ogl. oddelku »Jutra
ce stanovanje proti in-strukciji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober«.	37270-22
2 mlajša dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37295-22
Otroško posteljico
belo, zelo dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. I oddelku »Jutra«. 37306-12
Sokolski kroj
dobro ohranjen, zamenjam j za dobro ohranjeno kolo, četudi brez pnevmatike. —I Po"zve se v gostilni pr" Rozi na Igu.

P«-ešano slamo
▼ balah, samo vagonske množine po najnižji dnevni ceni nudi Pavao P. Šeb Varaždin.	36731-33
Profesor
37364-17 j sprejme dijaka v popolno oskrbo. Na razpolago klavir. kopa-lnica in vrt. In-štrukcija v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37298-22
Dijaka
nižješolca sprejmem na sta novanje k svojemu sinu-dijaku, v bližini vseh šol. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Prazno sobo
z elektriko in poseb. vhodom oddam na Sv. Petra cesti 81.	37312-23
Dvosob. stanovanie
za oktober ali november iščem. Ponudbe na oglas.
oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«.
37331-21/a
Stanovanje
2 sob in pritiklin išče ma ti z odrasJim sinom. Ponudbe na oglasni oddelel ■»Jutra« pod »Odrasla«.
37265-21/a
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37342-21
Nižješolca
dobro oskrbo in nadzorstvo, po zmerni ceni sprejme učiteljica. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37304-22
Namiznih jabolk
37284-13 j prvovrstnih razpošilja po najnižji ceni; lepe suhe gobe kupuje po najvišji ceni Peter Šetina, Radeče-Zid. most.	231—34
Hotele, gostilne , „
kavarne, restavracije in *l-1	GrOZdje	I	2 diiakinii
noto«e prodaja io daje v I prima 3—4, hruške nrima I „„ •	J iiji ,
najem pislovoica za gistil- 2-3, jabolka prima ™ ^"T vr ™	*
ničarstvo M. S. Pavlekovič, I Din kg pošilja od 10 k- I ,-'0;l'0ski uIici 3/1, __desno. Zagreb, Ilica 146/1. Infor- dalje Postržin, Krško, macije proti poslani 5 Din I 37010-34 znamki pošljemo franko. I —---
25859 19 Jabolka in grozdje
I Vsako množino namlz-
irgovma | mu jabolk po Din 1.50
Stanovanje
2 sob in kuhinje, najraje v šentpeterskem okraju ali Vodmatu, po možnosti z elektriko, iščem s lo. sep-S7 'G() I ,f'm'5ro:I1 za daljšo dobo. " """ 1 Plačam 400—500 Din me-| sečno. Pismene ponudbe pod značko »Daljša dob:i« I na oglasni oddelek Jutra.
37366-211a
37273-22
Enosob. stanovanje
event. 2 manjših sob, v bližini Stadiona iščem. — Ponuditi v lekarni na Dunajski cesti 97. 37392-21 a
Dva dijaka
v čisto sobo z električno razsvetljavo, dobro domačo
specerije in delikates. s | do Din 3.—grozdie po trafiko, v centru Zagreba, I Din 4.— pošilja po po-do-bro uvedena naprodaj. I vzetju Ciril Dular, No-Potrebno 50.000 Din. Po-1 vo mesto. Za preproda-nudhe na Interreklam d. d. I jalce posebne cene. Zagreb. Masarvkova št. 281	37905-34
pod broj P-22ŠS. 36842-19
Ob Tivoliju
v vili oddam lepo balkon-hrano in popolno oskrbo I ^ f»bo. Naslov v ogIa.s
or»n, n__ r» . 1 • . 1 . i I /VT" /"I (i 1 1 - f 1 . Tn*»i ,. Oj? tt ( n-
Za namizna jabolka
oddelku »Jutra«. 36774-23
Opremljeno sobo
| s posebnim vhodom oddam gospodu na Prulah, Sre-[ dina št 11. Najemnina po dogovoru.	36945-23
Pisarno	I ca 3 vagone iščem odje- I
eno sobo s posebnim I maica. Dobava sredi sep. vhodom z uporabo te-1 tembra. Dopise na oglasni lefona na Miklošičevi J oddelek »Jutra« pod šifro cesti v pritličju ugodno I »Namizna jabolka«, oddamo. Ponudbe na I	37280-341
ogl. odd. »Jutra« pod f »Nizka cena«. 37137-19
Lokal
Brzojavne droge
sprejmem na Žabjeku 11.
37329-22
Mlajšega dijaka
sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37327-22
Dijake
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	37328-21
Dijake (inje)
boljših družin sprejme uči-
v»rtna V PT°-,n0h posebnim vhodom, pa oskrbo. V eliko in solnc.no I ketom in elektra-n L; stanovanje v centru me: ^ ™	^o, na
Sobo
lepo in solnčno, z elektriko fpr posebnim vhodom, v bližini učiteljišča oddam a 1- septembrom boljšemu gospodu ali dami. Naslov v oglasnem oddekiu Jutra 37361-2S
Kot sostanovalca
k gospodu sprejmem boljšega gospoda v Floriianski ulici št. 21.	37:365-1
2 opremljeni sobi
er.o veliko in eno majhno, s krasnim razgledom, sredi velikega vrta oddam s 1. septembrom mirnim strankam. Naslov v og*asnem oddelku »Jutra«. 37380-23
Šofer, legitimacijo
sem izgubil. Najditelj naj ;o proti nagradi vrne na naslov: Kari Lamine. Ulica na grad 5.	' 37307-28
Aktovka
s pismom, načrtom in merilom je bila izgubljena, v četrtek od glavnega kolodvora do tretje mestne hiše za Bežigradom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. " 37272-28

»26. VIII. 1929«
Hvaležno spominjajoč oh. letnice, iskreno pozdravljam iz daljine . . .!
37283-24
Kalvarija
Danes ni mene, zato pojdi sam in spomni se vse^a prav vsega, tudi po|^— obljube ne pozabi. Jurček 37285-24
Gospodu
[ oddam lepo opremljeno solnčno sobo s poseb I nim vhodom v enodru žinski vili. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 37223-23
Opremljeno sobo
oddam na prometnem Jtra-I K__-— —-p-	» "»n« me-i ra;e na	uj-
ju na Sv. Petra cesti. -	^ Jeli°i Sta' stro?° nadzorstvo in Tholija iščem Ponudbe
Pontidbe pod »Lokal 1. If-Jl	konndor, od pomoč pri učenju. Na že- na oirasni ^^.-lek D tra
november« na oglasni od-	»dolžine, ta Miks^ 1J0 nemška konverzacija. °^oU£len
delek »Jutra«. 37109-19 fl;™	Pm« ta-koj- Naslov v oglasnem oddelku'	r 1
sn^»n P'acilu_ kupim. Po- | »Jutra«.	37319-22
37120-23/a
• , ,	■ nudbe na naslov: Srebot-1
LOkal	I njak. Sv. Peter ▼ Savinj-
za krojaško delavnico, tu-1 dolini, poštni predal 4.
di v I. nadstroipjn ali kleti I	250
— v sredini mesta iščem, f Naslov pove oglas, oddplek Jutra«.	37271-19
Opremljeno sobo
Hrastovih plohov
do 6 kub. m, 80 mm, do 60 cm široke, 3—4 m dolge, pripravna za most ali kaj sličnega, po nizki ceni pro-
. dam. Istotam ee dobijo . — - -__<_____
elegantno opremljen, prvo- I hrastove frizne oo zmeT- I sprejmem v vso oskrbo in razreden,- že 30 let obs-to- I ni nizki ceni. Naslov pove I vestno nadzorstvo po 700 jec. na najnrometnejšem oglasni oddelek Jutra. Din. Klavir in vrt na raz-
Brivski in damski salon
v v,o3 odliakbinie • lza	dve osebi ta
v Ts?-, oak/u.bo ,sPrfMme koj oddam na BIeiweiso uradniška rodbina k svoji cesti 3/m d	,
hčerki. Na zeljo nemška 1
konverzacija. Naslov pove ■	T	,
oglasni oddelek »Jutra«. |	Lepo SObO
37339-22 | opremljeno, v bližini pošte oddam boljšemu gosnodu.
Dve dijakinji | ^r°avc v °sIasnem oddeIku
prostoru proda Kristek, Varaždin. frizerski salon 37377-20 pri Grand hotelu. 37282-19
2 prazni sobi
tHjaiha stanovanja
37023-151 polago. Naslov v oglasnem I na ulico, z uporabo pred-oddelku »Jutra«. 37358-22 j sobe oddam takoj v Tavčarjevi ulici 4/II — levo.
6. - 13. SEPTEMBRA 1931
SVETOVNI VELESEJEM
Dijakinjo
j kot sostanovalko, z vso ^ ... ,	i oskrbo, v bližini vseh sred-
UVa dijaka J njih šol sprejme nemško sprejmem v Sisto in zračno | govoreča družina. Klavir sobo z
\ žini v?
3 f 317-23
Prazno sobo
za pisarno oddam s 1. sep tembrom na Miklošičevi e. z vso oskrbo, v bli- I na razpolago. Naslov pove j	T oglasnem oddelku
«eb šol. — Naslov v I oglasni oddelek »Jutra«. (»Jutra«.	37333-23
oglasnem oddelku »Jutra« 37042-22
Opremljeno sobo
r... .	. Dve dijakinji I s posebnim vhodom, par
UljaKe	I nižješolki sprejme v lepo | ketom in elektriko, v bli-
N A K A T F P F M I sr'rein">w oa hrano in sta-1 sobo v centrn mesta bolj žini Zvezde oddam takoj _ IT	^ 1Yl novanje v Kočevju. Naslov | ša družina. — Pomoč pri ali s 1. spetmbrom. Na-
oU ZASTOPANI T oglasnem oddelku Jntra. I učenju. Naslov v oilasnem I slov nove oglasni oddelek
NARODI IN DRŽAVE	' ^
ZNIZANA VOŽNJA IN \!AV-an\TR vi Ai/c
Za 11 letnega fanta I Dijaka
že];m stanovanja in hrane»nižješolca v vso
in vse o=krbe najraje pri
IN NAVADNE VLAKE i Mj^^h^g^ JUGOSLAVIJA 25%, CEHOSLOVAŠKA 33%, AVSTRIJA 25% ^L^ie
, T , .	I Ledini. Ponudbe na oglasni
ALOMA COMPANY	oddelek Jutra pod »Dobra
Ljubljana, Aleksandrova 2lTZgoia<-	36993-22
Opremljeno sobo
oskrbo I lepo. oddam boljšemu go

Otroški voziček
modem, dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37290-6
Štiri okna
skoraj nova. v izmeri 130 X 90. naprodaj v Rebru št. 11 — nad starim t.rgom 37299-6
POJASNILA IN LEGITIMACIJA DAJE:
ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT
Dijaka
Ljubljana I boliše hiše. sprejme k _.TTmxTTT_ _ . , . _ .	I ?inn (šestošolcu) učiteljska
»PUTNIK«, Ljubljana, Dunajska cesta 3 rodbina, zdrav« in svetlo
" »tanovanje. v neposredni
Enoletni
TRGOVSKI TEČAJ
MARIBOR,VRAZOVA UL.4
Začetek dne 9-sept 1931
bli-žini humanistične gim nazije, prvovrstna oskrba. I sfmgo nadzorstvo, na želj-o ! tudi nemška konverzaciia. Naslov v oglasnc-m oddelku »Jutra«.	36925-22
Visokošolka
išče prijazno sobo z domačo hrano, event. upora-I bo klavirja. Ponudbe do | 2fi. t. m. na na«tov; Notar Ašie Ivan, Maribor. Raz-llagova 21.	37257-22
Dve dijakinii
snreimem v vso oskrbo. |Nislov v oglas, oddplkn »Jutra«.	37251-22
Dijaka
l sprejmem na brano in' stanovanje. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 37305-22
tančne ponudbe z opisom rodbinskih članov na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro »Mesečno 1800«. 36918—2-1
zastopnika
s provizijo, ki je dobro upeljan pri trgovcih na drobno in na debelo, ki bi po možnosti prevzel avtovožnje v Sloveniji. Obširne ponudbe z navedbo prejšnjega delovanja nasloviti na Publicitas d. d. oglasni zavod Zagreb, Ilica 9 pod br. 27856 10611
Lepite na pisma znamke
-_________________________________protituberkuiozne lige!
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.-
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje in hrano. Na razpolago klavir. Ponudbe na oglasni I oddelek »Jutra« pod šifro »Inženier«
sprejme boljši rodbina. — 1 spodu v centru mesta, _
Pomoč pri učenju in kla- I Naslov v oglasnem oddelku
vir fla razpolago. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37359-22
»Jutra«.
37346-23
Separirano sobo
opremljeno ali prazno, na Kongresnem trgu oddam takoj stalni, boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36846-23
Dijakinjo
sprejmem k hčerki sedmo šolki. v lepo jn zračno so-Ho v bližini učiteljišča. -Dobra hrana in skrbno nad
zorstvo. Naslov v osrlas. I Velikn nraznn c«Kr» oddelku »Jutra«. 37357-22	PraZn0 »ODO
z elektriko :n vhodom iz stopnjic oddam v bližini Zvezd«?. Naslov v oglasnem | oddelku »Jutra«. 37356-23
Prazno sobo
s posebnim vli"dom — najraje na Vrta.či, Mirju al:
Dvosob. stanovanje!
solnčno in snažno, z vsemi pritiklinami išče dvočlanska rodbina s 1. ok- i Kolezijh išče mlad gospod J ^.Cvnjene ponudbe hi plača 250-300 Din — T 7' n3 oglasni I Event. prevzame tudi" sta oddelek »Jutra«. 35487-21/a | n0vanje sobe in kuhinje v
novi hiši. Rabi takoj. Xa-
Stanovanje i sl?T p°ve »glasni oddelek
Gdč. v črnem
ki ste se zadržala 24. t. m. o'o 10. uri v Šelenburgovi ulici, dovolite sestanek". — Dopis na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bela baretka«.	37336-24
* ' T ^ - t
t l
Klavirje in pianine
inozemskih znamk, v veliki izberi, po globoko znižanih cenah nudi Musica, Sv. Petra cesta štev. 40. __ 37112-26
Kratek klavir
ali planino, dobro ohranjen kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37368-2G
Šivalne stroje
za entlanje, ažuriranje in vezenje po zelo ngodnf ceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jako ugodno«.
35870-29
Transmisijo
60_mm. z ležaji in stenskimi konzoli kupimo. — Ponudbe s ceno na " oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Transmisija«. 37225-29
Dieselmotor
•7 HP, na mrzel pogon (Kaltanlass), dobro ohranjen kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
■37279-29
Pisalni stroj
znamke »Stower« poceni proda Jagodič, šmartinska 37371-29
Modroce
vrhne, Ia afrik, močno blago, po 340 Din, tložljiv« postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje nn-di Rudolf Sever, Marijin trg 2.	130-30
Moderne zofe
raznih oblikah, kak»r vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solidnih cenah izvršuje po naročilo Rudolf Sever, Mari-"in trg 2.	221-30
37354-23 Rarn.
Preklic
odpisani preklicujem. da Ivaa Tomše nima pravire moje ime delati, ker cm dal obrt nazaj. Franc,
2 večjih in 2 manjših sob, I ?Jutra<r-_
sobe za služkinjo, kuhinje ------—
in pritiklin. tik sodnije od | reznana domača tekstilna tovarna dam s 1. novembrom. Na
37309-31
sprejme
Stanovanje
2 «ob, kuhinje in pritiklin oddam v Stožicah št. 79.
37268-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje,	kopalnice I
in vseh pritiklin	takoj od- 1
dam. Naslov v	oglasnem 37353 22 oddelku »Jutra«. 37326-21