Javna služba v sadjarstvu Poročilo strokovne naloge Introdukcija sort - 2020 Anka ČEBULJ Biserka DONIK PURGAJ Boštjan GODEC Metka HUDINA Darinka KORON Anita SOLAR Valentina USENIK Davor MRZLIĆ Ljubljana 2021 Naročnik in financer strokovne naloge Introdukcija sort v okviru izvajanja Javne službe v sadjarstvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Izvajalci Javne službe v sadjarstvu Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS - ZAVOD MB) – pečkarji in koordinacija Podizvajalca Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – hruška Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – jablana in koordinacija Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS - Zavod GO) – koščičarji in kaki Podizvajalca Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – breskev, nektarina, marelica, češnja in sliva Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – kaki Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) – lupinarji in jagodičje Podizvajalec Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF) – oreh, leska in kostanj Nosilci za posamezno sadno vrsto: Biserka Donik Purgaj, mag. inž. hort. (KGZS - ZAVOD MB) – jablana Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr. (KIS) – jablana dr. Metka Hudina (BF) – hruška, breskev, kitajska breskev, nektarina dr. Darinka Koron (KIS) – jagoda, malina, ameriška borovnica Davor Mrzlić, univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) - kaki dr. Anita Solar (BF) – oreh, leska, kostanj dr. Matej Stopar (KIS) – kaki, koordinacija Javne službe v sadjarstvu dr. Valentina Usenik (BF) – češnja, sliva, marelica Uredil dr. Jože HLADNIK Fotografija na naslovnici dr. Anka Čebulj Izdajatelj Javna služba v sadjarstvu, Ljubljana 2021 Publikacija je izšla v elektronski obliki in je objavljena na spletnih straneh Javne službe v sadjarstvu, https://sadjarstvo.javnesluzbe.si. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 67398403 ISBN 978-961-95430-2-3 (PDF) Kazalo vsebine JABLANA .................................................................................................................................................. 7 Brdo pri Lukovici 2013-2019 ............................................................................................................ 7 Opisi jablanovih sort, pri katerih se je preizkušanje v letu 2020 zaključilo ................................... 12 Analiza skladiščne sposobnosti plodov ......................................................................................... 13 FENOLOGIJA - Sadjarski center Gačnik, 2020 ................................................................................ 14 Novejše podlage v preskušanju ..................................................................................................... 17 Določitev optimalnih pogojev obiranja plodov jablan – dozorevanje .......................................... 18 HRUŠKA ................................................................................................................................................. 21 Sadjarski center Bilje, 2007 ........................................................................................................... 21 Hortikulturni center BF in BF Ljubljana, 2016 in 2017................................................................... 23 BRESKEV IN NEKTARINA ........................................................................................................................ 25 Sadjarski center Bilje, 2017 ........................................................................................................... 25 ČEŠNJA ................................................................................................................................................... 28 Sadjarski center Bilje, 2013 ........................................................................................................... 28 Sadjarski center Bilje, 2019 ........................................................................................................... 29 Končno poročilo preizkušanja sort pri češnji ................................................................................. 30 SLIVA – sorte .......................................................................................................................................... 32 BF Ljubljana, 2018 ......................................................................................................................... 32 SLIVA – podlage ..................................................................................................................................... 32 SC Bilje, 2017 ................................................................................................................................. 32 MARELICA .............................................................................................................................................. 35 HC BF Križcijan, 2016 ..................................................................................................................... 35 OREH ...................................................................................................................................................... 36 Kolekcijski nasad Maribor, 2003-2011 in 2015-2019 .................................................................... 36 Rošpoh pri Mariboru, 2014 ........................................................................................................... 42 Šentrupert, 2015-2016 .................................................................................................................. 44 LESKA ..................................................................................................................................................... 45 Kolekcijski nasad Maribor, 2008 .................................................................................................... 45 Podgorje pri Slovenj Gradcu, 2016 ................................................................................................ 48 Kolekcijski nasad Maribor, 2020 .................................................................................................... 50 Dolenje Laknice / Mokronog, 2020 ............................................................................................... 50 Opis sort leske, za katere se je preizkušanje v letu 2020 zaključilo .............................................. 51 KOSTANJ ................................................................................................................................................ 53 Janče pri Litiji, 2006 - 2016 ............................................................................................................ 53 Kostanj Velika Nedelja 2020 .......................................................................................................... 54 JAGODA ................................................................................................................................................. 56 Brdo pri Lukovici, 2019 .................................................................................................................. 56 AMERIŠKA BOROVNICA ......................................................................................................................... 58 Brdo pri Lukovici, 2020 .................................................................................................................. 58 MALINA .................................................................................................................................................. 59 Brdo pri Lukovici, 2018 .................................................................................................................. 59 Brdo pri Lukovici, 2019 .................................................................................................................. 59 V spodnji preglednici so po posameznih sadnih vrstah podane lokacije preizkušanja z letom sajenja ter številom sort oziroma različkov v preizkušanju v letu 2020 Preglednica: Število sort sadnih rastlin oz. njihovih različkov v preizkušanju v letu 2020 Sadna vrsta Lokacija preizkušanja, leto sajenja Število sort oz. različkov Brdo pri Lukovici, 2013 - 2019 8 Jablana Sadjarski center Gačnik 40 Sadjarski center Gačnik (podlage) 5 HC BF Orehovlje in BF Ljubljana 3 Hruška Sadjarski center Bilje, 2007 ( podlage) 6 Sadjarski center Bilje, 2012 17 Breskev in nektarina Sadjarski center Bilje, 2017 15 Sadjarski center Bilje, 2013 9 Češnja Sadjarski center Bilje, 2019 5 Sliva Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2018 2 Sadjarski center Bilje, 2017 6 Sliva - podlage Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2018 2 Marelice Hortikulturni center BF Križcijan, 2016 4 Maribor, 2003 - 2011 12 Maribor, 2015 - 2019 14 Oreh Rošpoh / Maribor, 2014 6 Šentrupert, 2015 in 2016 7 Maribor, 2008 9 Podgorje in Slovenj Gradec, 2016 6 Leska Maribor, 2020 9 Dolenje Laknice / Mokronog, 2020 11 Janče / Litija, 2009 - 2016 9 Kostanj Velika Nedelja, 2020 2 Jagoda Brdo pri Lukovici, 2019 9 Ameriška borovnica Brdo pri Lukovici, 2020 5 Brdo pri Lukovici, 2018 4 Malina Brdo pri Lukovici, 2019 4 5 6 JABLANA Brdo pri Lukovici 2013-2019 Boštjan Godec, univ. dipl. inž. kmet. (KIS) dr Anka Čebulj (KIS) Leto 2020 je imelo z vidika pridelave jabolk kar nekaj posebnosti oz. odklonov od povprečnega pridelovalnega leta. Tako smo v letu 2020 v sredini aprila, v času cvetenja jablan, beležili padec temperatur do - 4 °C. Te so povzročile delno pozebo cvetov nekaterih jablanovih sort. Vremenske razmere v nadaljevanju leta so bile za razvoj in rast jablanovih plodov zelo ugodne. Predvsem konstantna in enakomerna razporeditev padavin čez poletje je botrovala količinsko in kakovostno zelo dobremu pridelku. V letu 2020 smo imeli na lokaciji Brdo pri Lukovici v preizkušanju 11 jablanovih sort. Te so navedene v preglednici 1. V nadaljevanju poročila so podani podatki opravljenih meritev in opazovanj v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici ter rezultati laboratorijskih analiz spremljanja dozorevanja sort, ki so bile opravljene v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik na ''potujočem laboratoriju'', imenovanem Pimprenelle. Preglednica 1: Fenološka in morfološka opazovanja za sorte jablan v letu 2020, Brdo pri Lukovici Datum Bujnost in Odpornost Datum vrha Sorta Leto sajenja obiranja oblika/način rasti na škrlup cvetenja plodov* dreves (opisno**) (opis(opisno**)no**) Gold Pink ne 2014 20.4. 20.9.2020 šibka/semi spur tip (Gold Chief) Merkur da 2013 14.4 30.8.2020 šibka do srednja Shalimar da 2013 19.4. 30.9.2020 srednja do močna srednja/ poganjki Admiral da 2013 16.4. 12.9.2020 slabo obraščeni Inored (Story) da 2015 18.4. 29.9.2020 srednja Bay 3484 (Baya ne 2015 18.4. 20.9.2020 srednja Marisa) Galmac (Camelot) ne 2015 15.04. 6.08.2020 srednja Selekcija I3G5-049 da 2018 15.04. 17.09.2020 šibka Bonita da 2019 16.04. 15.9.2020 srednja SQ 159 (Natyra) da 2018 16.04. 28.9.2020 srednja Imara da 2019 20.04. 5.10.2020 močna * Je predviden optimalni datum obiranja plodov v tem letu **Opiši bujnost rasti: zelo šibka, šibka, srednja, močna, zelo močna. Pri bujnosti rasti dreves se lahko doda tudi kakšno posebnost, npr veliki listi, dolgi poganjki, kratki poganjki, stebričast tip rasti pobešava rast, … V letu 2020 smo fenofazo polno cvetenje (odprtih 50 % cvetov) pri opazovanih sortah beležili med 14. in 20. aprilom. To obdobje je bilo zelo podobno letu 2019. Prva je zacvetela sorta Merkur (14.4.), najkasneje pa sorti Gold Pink (Gold Chief) in Imara (preglednica 1). V preglednici 2 je zabeležena obilnost cvetenja. Pri nekaterih sortah se vidi, da je po precej dobrem cvetenju ocenjeni rodni nastavek bistveno manjši, kar je delno tudi posledica spomladanske pozebe. Izrazito je bila prizadeta sorta Galmac, kar se je izrazilo tudi na končni količini pridelka. Pridelek na drevo novo posajenih sort je bil izrazito majhen. 7 Preglednica 2: Parametri rodnosti za sorte jablan v letu 2020, Brdo pri Lukovici Sorta Ocena Pridelek na drevo*** Obilnost Povprečna Odpornost rodnega cvetenja masa na škrlup nastavka (1-10)* Št. plodov Masa (kg) plodov(g) (1-5)** Gold Pink ne 3,4 1,7 9,6 1,4 146 (Gold Chief) Merkur da 10,0 4,6 87,5 18 208 Shalimar da 9,0 4,5 54,1 10,7 198 Admiral da 5,4 2,6 17,4 4,3 247 Inored da 9,5 4,4 51,3 9,2 179 Bay 3484 ne 8,5 4,1 13,5 2,7 196 (Baya Marisa) Galmac ne 7,0 1.3 16ꚝ 1.3 131 (Camelot) Selekcija I3G5- da 6.9 4.1 11.3 2.1 203 049 Bonita da 5,0 3.1 2.4 0.4 151 Natyra da 4.5 1.8 2.5 0.4 157 Imara da 7.4 3.5 5.5 1.3 252 ꚝ plodov je bilo 13 na enem drevesu (3 pod drevesom), ostala prazna. Povprečna masa plodov je bila izračunana od 10 plodov, ker so bili 3 neprimerno razviti * Lestvica se uporablja ne glede na velikost drevesa ter razlaga relativno obloženost dreves s cvetnim nastavkom (socvetji). Ocenjevanje se najlepše opravi v času vrha cvetenja jablane. Lestvica 1-10: 1 = drevo nima cveta, 2 = par cvetov na večjem drevesu, 3 = zelo šibek cvetni nastavek (recimo 5-10 cvetov na 3 m velikem drevesu), 4 = šibek cvetni nastavek, 5 = premajhen cvetni nastavek, 6 = nastavek cvetov, ki še vedno ne obeta polnega pridelka, 7 = primerno cvetenje, ne močno, 8 = primerno cvetenje, močno, optimalno, potrebno bo redčenje plodičev, 9 = zelo močno cvetenje, vsi terminalni brsti cvetijo, potreba po močnem redčenju plodičev, 10 = snežna kepa, vsi brsti so cvetni, tudi lateralni brsti na daljših enoletnih poganjkih (t.i. cvetenje na enoletnem lesu), tudi močno redčenje cvetov in plodičev verjetno ne bo zadostovalo za preprečitev izmenične rodnosti. ** Lestvica se uporablja ne glede na velikost drevesa ter razlaga relativno obloženost dreves s plodiči. Ocenjevanje se najlepše opravi po koncu odpadanja plodičev; to je v času pribl. en mesec po zaključku cvetenja. Lestvica 1 - 5 1 – nič rodnega nastavka 2 – zelo malo rodnega nastavka 3 – šibek rodni nastavek, glede na volume krošnje premajhen pridelek 4 - rodni nastavek optimalen, redčenje plodičev ni potrebno 5 – rodni nastavek zelo dober, zelo velik, potreba po močnem redčenju plodičev *** Celoten pridelek drevesa 8 V preglednici 3 so plodovi sort opisani z naslednjimi parametri: oblika plodov, barva in način obarvanja plodov ter morebitne dodatne značilnosti plodov. Pri sortah Admiral in Bay 3484 so izrazite lenticele. Pri Selekciji I3G5-049 smo opazili kar precej razpokanih plodov pri muhi. Preglednica 3: Opis plodov sort jablan v letu 2020, Brdo pri Lukovici Barva in način obarvanja Dodatni opis plodu, značilnost zunanjega Sorta Oblika plodu* plodu** videza Gold Pink v določenih letih je barva ploda zares lepa, kopasta oranžna, prelita (Gold Chief) sicer povprečna sploščena, v določenih letih je z barvo potrebno malo Merkur rdeča, progasta, prelita kopasta počakati Shalimar jajčasta rdeča, progasta, prelita lep plod, tako barva kot oblika Admiral sploščena vijoličasto rdeča dobro vidne lenticele, plodovi zares veliki zanimivost in prepoznavnost sorte je zelo Inored valjasta rdeča do temno rdeča dolg pecelj Bay 3484 okroglo kopasta, temno (Baya Izrazite lenticele rdeča Marisa) Galmack sploščena (7) rdeča, prižasta jabolko lepo na pogled Selekcija kopast (2) rdeča, prelita 16 % plodov razpoka pri muhi I3G5-049 drobni plodovi, težko oceniti zunanji izgled, Bonita okrogla (6) rdeča, prelia ni bilo zadnjega obiranja - premalo plodov. Natyra sploščen (7) rdeča prelita lepo obarvanje Imara valjast (4) rdeča prelita zadnje obiranje lepa barva * Oblika po deskriptorjih za jablano: 1 - kopasto razširjena (zvonasta)…………RDEČI DELIŠES 2 – kopasta………………………………………….JONAGOLD 3 – kopasto zožena (jajčasta)………………BOBOVEC 4 – valjasta………………………………………….MUTSU 5 – elipsasta…………………………….. ………..SUMMERRED 6 – okrogla………………………………………….RESI, MOŠANCELJ 7 – sploščena…………………………IDARED, ŠTAJERSKI POGAČAR Barva – primeri**: Rumena…………………..ZLATI DELIŠES Zelena…………………….GRANNY SMITH Oranžna………….………KOKSOVA ORANŽNA RENETA Rozasta………………….CRIPPS PINK Rdeča…………………....GALA Vijoličasto rdeča…….SPARTAN, VISTA BELLA Temno rdeča………… RDEČI DELIŠES Način obarvanja po deskriptorjih za jablano: Brez krovne barve Prižasto oz. progasto razporejena krovna barva Prelita krovna obarvanost ali opisano s svojimi besedami Pri ocenjevanju izgleda plodov so bile dobro ocenjene sorte Merkur, Shalimar, Galmac, Bonita, Imara ter izredno dobro Inored. Slednja je bila tudi dobro ocenjena pri okusu. Dobre ocene okusa so dobile tudi sorte Gold Pink, Shalimar, Galmac in odlično Admiral. 9 Preglednica 4: Degustacijska ocena sort jablan v letu 2020 Subjekt. ocena Subjekt. ocena Dodatni opis plodu, značilnost okusa ali Sorta videza plodu okusa plodu arome** (1-5)* (1-5)* Gold Pink 3 4 sladko kislega okusa brez izrazite arome (Gold Chief) Merkur 4 3,5 sladko kislega okusa, prijetna aroma Shalimar 4,5 4 prej kiselkast kot sladek okus Admiral 3 5 zelo prijetna aroma, prijetno kiselkast okus Inored 5 4 sladek okus (Story) že malo premehka tekstura, glede na Bay 3484 3 3,5 rdečemesnat značaj plod skoraj nima več (Baya Marisa) prisotne trpkosti Galmac sočno, hrustljavo, prijetna aroma, sladek, a 4,1 4,6 (Camelot) uravnotežen okus (je nekaj kislin) sladek, neizrazit, rahlo škrobnat, hrustljav, I3G5-049 3 3,4 sočen, čvrst, hitro oksidira, ni izrazite arome Bonita 4,5 Natyra 3 Imara 4 * Subjektivne ocene degustacije (okusa in videza) se odrazijo kot povprečje ocen več degustatorjev: 1 = zelo slabo, 3 = sprejemljivo, 5 = odlično/nadpovprečno **opiši, če je opaziti, npr. izrazito kislo, aromatično, sladko, neukusno,… V preglednici 5a so predstavljeni parametri zorenja plodov na škrlup občutljivih sort jablane v preglednici 5b parametrov zorenja plodov na škrlup odpornih sort jablane. Pri občutljivih sortah smo le pri sorti Gold Pink imeli zadostno število plodov, da smo opravili meritve v treh terminih. Pri sorti Bay 3484 gre verjetno za značilnost sorte. Pri sorti Galmac je bil najverjetnejši vzrok manjšega števila plodov pozeba. Plodov je bilo malo, sorta zori zelo zgodaj zato imamo podatke le za en termin obiranja. Čas obiranja sorte Gold Pink bo najbolj primeren v zadnji dekadi septembra, ko je bila suha snov dovolj visoka. Preglednica 5a: Spremljanje parametrov zorenja plodov na škrlup občutljivih sort jablane v letu 2020 Topna Škrobna Streifov Skupne Datum Trdota suha Sorta vrednost indeks kisline vzorčenja (kg/cm2) snov (1- 10)* x 1000** (g/l) (°Brix) Gold Pink 7.sep 8,2 6,3 2,2 591,6 4,4 (Gold Chief) 14.sep 7,6 9,5 3 266,7 3,8 21.sep 8 11 3,3 220,4 7,6 14.sep 8,4 12 3,6 194,4 9,8 Bay 3484 ni dovolj (Baya Marisa) plodov 6.avg 6,9 12,7 7 80 / Galmac ni dovolj (Camelot) plodov 10 Med odpornimi sortami sta najbolj zgodnji sorti Selekcija I3G5-049 in Merkur. Pri selekciji I3G5-049 je bilo dovolj plodov le za dve vzorčenji. Glede na parametre bi bil najprimernejši čas obiranja nekje med obema vzorčenjema. Pri sorti Merkur smo obiranje zaključili že sedmega septembra. Najbolj primeren čas obiranja bi bil po spodaj navedenih parametrih konec avgusta. Pri sorti Admiral je najprimernejši termin okrog 15. septembra, medtem ko bi pri Boniti glede na trdoto obirali lahko tudi kasneje, a bi lahko tvegali previsoko vrednost razgrajenega škroba. Vse pozne sorte Shalimar, Inored, Natyra in Imara kažejo na optimalni čas obiranja v drugem ali tretjem terminu. Preglednica 5b: Spremljanje parametrov zorenja plodov na škrlup odpornih sort jablane v letu 2020 Topna Škrobna Streifov Skupne Datum Trdota Sorta suha snov vrednost indeks kisline vzorčenja (kg/cm2) (°Brix) (1- 10)* x 1000** (g/l) 14.avg 9,59 12,1 4,1 190 3,2 Selekcija 24.avg 9,29 13,5 7,5 90 3,5 I3G5-049 3. vzorč. ni več plodov Merkur 25.avg 7,5 10,4 5,5 131,1 7,1 1.sep 7,2 11,1 5,8 111,8 7 7.sep 6,8 7,2 8,1 116,6 5,8 1.sep 7 11,1 2,8 225,2 6,2 Admiral 7.sep 6,4 7,1 5,2 173,3 4,3 14.sep 6,3 11,9 6 88,2 11,4 7.sep 10,7 11,5 4,5 210 10,9 Bonita 14.sep 10,1 13 5 160 11 21.sep ni več plodov 21.sep 9,5 11,4 3,3 252,5 9,4 Shalimar 28.sep 8,6 11,4 3,6 209,6 8,9 6.okt 9,1 12,1 5,1 147,5 9 Inored 21.sep 9,9 10,3 2,2 436,9 7,4 (Story) 28.sep 9,5 11,3 3,1 271,2 6,4 6.okt 8,9 12 5,2 142,6 6,7 21.sep 9,01 12,5 4 180 7,6 Natyra 28.sep 8,45 12,4 2,7 250 6,8 6.okt 7,7 12,2 5,8 110 7 21.sep 8,52 10,5 4,1 200 6,3 Imara 28.sep 8,34 11,6 3,9 180 8,9 6.okt 8,14 11,6 5 140 8,3 11 Opisi jablanovih sort, pri katerih se je preizkušanje v letu 2020 zaključilo Boštjan Godec, univ. dipl. inž. kmet. (KIS) V letu 2020 smo preizkušanje zaključili pri 4 jablanovih sortah. Sorte Merkur, Admiral ter Shalimar so bile opisane že v poročilu za leto 2019, kasneje pa smo jih dodatno vključili v enoletno podaljšanje preizkušanja. V nadaljevanju poročila je tako podan le opis za sorto Gold Pink (Gold chief). Gold Pink* Gold Chief® Sorta Gold Pink je italijanskega porekla, vzgojena je bila na Univerzi v Bologni (CMVF - Centro di Miglioramento Varietale in Frutticoltura). Starševski par sorte sta Zlati delišes ter Starkrimson, ki je različek sorte Rdeči delišes. Na nivoju EU je sorta zavarovana od leta 2002 dalje. Tržno ime sorte je Gold Chief. Drevo sorte Gold Pink tvori kratke poganjke ter daje videz kompaktne rasti. Glede tipa rasti sorto uvrščamo med semi spur tipe. Čas cvetenja je relativno pozen, saj za najbolj zgodaj cvetočimi sortami zaostaja za teden dni. Sorta Gold Pink zori približno 8 dni za standardno sorto Zlati delišes. Literatura navaja, da sorta ni izmenično rodna, medtem ko se je v času našega preizkušanja pokazalo, da je alternanca pri sorti zelo prisotna. Manjši povprečni pridelki na drevo so posledica manjšega volumna drevesa. Ta omogoča gostejše sajenje ter s tem povečanje hektarskih pridelkov. Plod sorte Gold Pink je srednje velik ter v povprečju tehta med 160 - 170 g. Je kopaste oblike ter rumeno oranžnega obarvanja. Lenticele na plodu so številne, rjaste ter majhne. Rebratost ploda ob muhi nakazuje na pedigre Rdečega delišesa. Meso ploda je hrustljavo, sočno ter harmoničnega sladko kislega okusa. Skladiščna sposobnost plodov v razmerah navadne hladilnice je srednje dobra - povprečna. Slika 1: Sorta Gold Pink iz preizkušanja v nasadu Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici 12 Analiza skladiščne sposobnosti plodov Boštjan Godec, univ. dipl. inž. kmet. (KIS) Skladiščno sposobnost plodov smo ugotavljali na podlagi meritev trdote plodov ter z oceno zunanje kakovosti plodov po času skladiščenja v razmerah navadne atmosfere. Meritve trdote plodov so bile opravljene ob njihovem vskladiščenju ter ob izskladiščenju dne 10. decembra 2020. V obeh primerih so bile meritve trdote plodov opravljene v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik, na stroju Pimprenelle.. V analizo skladiščne sposobnosti so bile v letu 2020 vključene sorte Merkur, Admiral, Shalimar, Inored ter Gold Pink. Plodove smo skladiščili v navadni hladilnici, kjer vzdržujemo konstantno temperaturo med 2 in 4 °C ter relativno vlažnost okrog 95 %. Meritve trdote plodov ob vskladiščenju ter ob izskladiščenju so podane v preglednici 1. Spodnja meja trdote plodov, ki je določena kot še primerna za trg, je 5 kg/cm2. Ob izskladiščenju, dne 10. decembra 2020, so to mejo trdote presegale vse sorte. V preglednici 1 je podana tudi ocena zunanjega izgleda plodov ob izskladiščenju. Z izjemo plodov sorte Admiral, kjer se je v času skladiščenja delež pegavosti še povečal, so bili plodovi ostalih sort lepe zunanjosti ter skoraj brez okužb (nagnitosti). V pozitivnem smislu sta izstopali sorti Shalimar ter Inored, pri katerih je bil zunanji izgled plodov po izskladiščenju enak izgledu plodov ob vskladiščenju. Preglednica 1: Trdota plodov ob vskladiščenju ter izskladiščenju ter ocena zunanjega izgleda plodov za jablanove sorte v letu 2020. Ocena zunanjega Vskladiščenje plodov Izskladiščenje plodov izgleda plodov ob Odp. izskladiščenju Sorta škrlup Trdota Trdota Datum plodov Datum plodov (1-5)* (kg/cm2) (kg/cm2) Gold Pink ne 21. sep 8 10. dec 5,7 4 (Gold Chief) Merkur da 1. sep 6,8 10. dec 5,8 3,5 Admiral da 7. sep 6,4 10. dec 5,8 5 Inored (Story) da 28. sep 9,1 10. dec 6,5 5 Shalimar da 6. okt 9,5 10. dec 8,8 4 *1 = zelo slabo, 3 = sprejemljivo, 5 = odlično/nadpovprečno 13 FENOLOGIJA - Sadjarski center Gačnik, 2020 Biserka Donik Purgaj mag. inž. kmet. (KGZS ZAVOD MB) V letu 2020 smo v posebnem preskušanju sort (Introdukcija II) izvedli v skladu z načrtom vsa fenološka opazovanja (začetek brstenja, začetek cvetenja, vrh in konec cvetenja, T – stadij) in opravili vse meritve vegetativnih in generativnih parametrov. Poznavanje fenološkega razvoja v nasadih jablan je ključnega pomena, saj nam poznavanje vsakoletnega nastopa faze in njihovo spremljanje pomaga pri odločitvi za izvajanje agrotehnoloških ukrepov. Vsakoletni nastop pomladanskih fenofaz, še posebej cvetenja, je v veliki meri temperaturno pogojen, zato datumi pojava cvetenja dobro kažejo spremenjene toplotne razmere v okolju. Preučevanje fenoloških faz v dolgem časovnem nizu je že nekaj let tudi uradno priznan kazalec za ugotavljanje vpliva podnebnih sprememb na rastlinski in živalski svet. Na lokaciji Gačnik smo spremljali potek razvoja fenofaz na sortah, ki jih spremljamo v nalogi introdukcije v pregldenici 1. Ugotavljamo da je leto 2020 bilo v času brstenja zgodnje leto. Sorte so fazo brstenja dosegle med 7. in 10. marcem, začetek cvetenja pa med 9 in 15. aprilom, konec cvetenja zaradi večkratnih zaporednih pozeb nekoliko težko določljiv termin, vendar generalno med 20. in 24. aprilom. Razvoj fenofaz od začetka cvetenja do konca cvetenja je potekal izredno hitro, saj so bile ugodne vremenske razmere. Glede na povprečje pretekle vegetacijske sezone Jablane so T stadij dosegle med 13 in 15. 5.2020. T-stadij je opisan kot dan, ko pecelj ploda in tangenta na obodu ploda oblikujeta videz črke T. Gala potrebuje 115 dni od cvetenja do zorenja, Zlati delišes 140 dni, Braeburn 168 dni ter skupina Fuji 178 dni. Seveda je določitev teh parametrov zelo odvisna od meteoroloških dejavnikov, ki v vsakem letu zakasnijo ali prednjačijo za nekaj dni. INTRODUKCIJA PEČKARJEV Zagotoviti, predvsem neodvisne podatke o sortah in klonih je naš osnovni cilj. Izbira sorte poteka več let. Odločitev o primerni izbiri sorte, podlage ali klona izberemo glede na dostopnosti in marketinške usmerjenosti lastnika sorte. Zadnjih nekaj let uvajamo predvsem sorte, ki so odporne ali tolerantne na bolezni, škodljivce in mraz. Podajamo kratka poročila o novo vključenih sortah. 14 Preglednica 1: Fenološki razvoja jablan na lokaciji sadjarskega centra Maribor – Gačnik:v letu 2020 Sorta/datum Brstenje Začetek Polno Konec T stadij cvetenja cvetenje cvetenja Ariane 9.3.2020 11.4.2020 18.4.2020 24.4.2020 12.5.2020 Bonita 7.3.2020 10.4.2020 14.4.2020 19.4.2020 15.5.2020 Braeburn 2.3.2020 9.4.2020 13.4.2020 20.4.2020 12.5.2020 Caudle 6.3.2020 11.4.2020 18.4.2020 22.4.2020 12.5.2020 Crimson Crisp 9.3.2020 16.4.2020 18.4.2020 24.4.2020 16.5.2020 Crimson Snow 5.3.2020 15.4.2020 18.4.2020 22.4.2020 16.5.2020 Dalinbel Antares 9.3.2020 14.4.2020 18.4.2020 22.4.2020 12.5.2020 Delinco 7.3.2020 15.4.2020 18.4.2020 24.4.2020 12.5.2020 Diwa 7.3.2020 9.4.2020 14.4.2020 22.4.2020 11.4.2020 Evelina 9.3.2020 14.4.2020 17.4.2020 22.4.2020 13.4.2020 Fuji 10.3.2020 12.4.2020 15.4.2020 23.4.2020 13.4.2020 Gala Schniga 9.3.2020 13.4.2020 16.4.2020 21.4.2020 11.5.2020 Galaval 5.3.2020 13.4.2020 16.4.2020 18.4.2020 12.5.2020 Galiwa 6.3.2020 14.4.2020 18.4.2020 23.4.2020 15.5.2020 Golden parsi 5.3.2020 12.4.2020 16.4.2020 19.4.2020 15.5.2020 Greenstar 6.3.2020 12.4.2020 16.4.2020 25.4.2020 12.5.2020 Idared 2.3.2020 10.4.2020 11.4.2020 21.4.2020 10.5.2020 Inored story 9.3.2020. 13.4.2020 16.4.2020 23.4.2020 14.5.2020 Kanzi 3.3.2020 10.4.2020 12.4.2020 17.4.2020 12.5.2020 La Fayette 3.3.2020 11.4.2020 15.4.2020 17.4.2020 12.5.2020 Luna 5.3.2020 11.4.2020 16.4.2020 21.4.2020 12.5.2020 Mairac 6.3.2020 11.4.2020 17.4.2020 22.4.2020 11.5.2020 Modi 6.3.2020 12.4.2020 17.4.2020 24.4.2020 11.5.2020 Natyra 6.3.2020 13.4.2020 16.4.2020 21.4.2020 12.5.2020 Opal 5.3.2020 11.4.2020 15.4.2020 22.4.2020 13.5.2020 Red Jonaprince 4.3.2020 14.4.2020 17.4.2020 22.4.2020 12.5.2020 Red Rubens 5.3.2020 13.4.2020 17.4.2020 22.4.2020 9.4.2020 Rubelit 5.3.2020 13.4.2020 14.4.2020 18.4.2020 13.5.2020 Rubens 9.3.2020 14.4.2020 17.4.2020 22.4.2020 13.5.2020 Rubinola 6.3.2020 12.4.2020 16.4.2020 21.4.2020 10.5.2020 Santana 5.3.2020 11.4.2020 15.4.2020 20.4.2020 10.5.2020 Sirius 6.3.2020 13.4.2020 18..2020 22.4.2020 10.5.2020 Topaz 10.3.2020 13.4.2020 16.4.2020 24.4.2020 12.5.2020 Zari 10.3.2020 13.4.2020 15.4.2020 22.4.2020 11.5.2020 Zlati Delišes 6.3.2020 13.4.2020 15.4.2020 23.4.2020 12.5.2020 15 Preglednica 2: Podatki o notranjih kakovostnih parametrih zrelosti sorte Sorta Datum Masa Trdota Topna Škrobna Streifov Kislina vzorčenja ploda (kg/cm2) suha vrednost indeks x (g/l) (g) snov (1- 10) 1000 (°Brix) Crimson Snow 16. sept. 262 8,5 9,0 2,6 0,37 7,5 22.sept. 269 8,4 9,2 1,6 0,57 8,6 29.sept. 274 8,4 10 4,1 0,20 7,0 15.oktober. 292 7,6 10,6 4,6 0,16 6,8 Golden Parsi Da 1.9.2020 196 7,3 11,4 5,5 0,23 2,8 Rosa® 8.9.2020 242 7,8 12,7 5,8 0,11 2,4 16.9.2020 213 7,2 11,9 5,3 0,11 5,8 22.9.2020 247 6,9 13,8 6,6 0,08 8,4 Natyra 16.9.2020 198 7,9 9,9 4,1 0,19 6,8 22.9.2020 211 7,5 10,8 5,7 0,12 8,7 29.9.2020 226 6,8 11,4 7,1 0,08 6,4 Bonita 16.9.2020 163 7,8 11,5 8,7 0,08 9,5 22.9.2020 173 7,2 11,7 8,1 0,08 9,2 29.9.2020 183 7,0 12,0 9,2 0,06 6,4 Ariane 22.9.2020 205 8,5 13,6 8,5 0,07 10,9 29.9.2020 210 7,8 14,8 9,8 0,05 8,2 6.10.2020 157 8,4 15,8 10 0,05 8,3 Modi 16.9.2020 194 9,0 10,3 5,,3 0,17 4,9 22.9.2020 192 8,2 10,9 7,2 0,10 6,5 29.9.2020 207 7,7 11,7 7,1 0,09 4,8 6.10.2020 158 8,4 12,2 8,4 0,13 5,0 Dalinco 22.9.2020 226 7,05 12,4 6,6 0,09 11,9 29.9.2020 262 6,6 12,2 6,9 0,07 9,4 6.10.2020 245 6,8 12,2 6,7 0,08 9,0 Story® Inored 22.9.2020 157 9,2 11,4 4,3 0,19 7,4 29.9.2020 165 8,7 12,4 6,2 0,11 6,0 6.10.2020 180 8,8 12,0 5,2 0,11 6,7 12.10.2020 158 8,2 13,2 7,6 0,08 5,8 Galiwa® 16.9.2020 236 7,6 12,0 7,7 0,08 3,6 22.9.2020 259 7,5 13,0 7,0 0,08 6,1 29.9.2020 257 7,1 12,7 6,2 0,09 2,6 Story® Inored 6.10.2020 196 7,0 11,6 9,0 0,06 2,4 Crimson Crisp 1.9.2020 173 8,9 10,6 4,1 0,21 7,9 Coop 39 16.9.2020 155 7,8 10,9 9,2 0,08 8,8 22.9.2020 155 7,8 11,3 9,9 0,07 6,8 Rubelit 16.9.2020 206 7,8 11,2 5,7 0,12 7,4 Galaval 10.8.2020 174 10,5 8 1,5 0,88 3,9 14.8.2020 203 9,4 9 3,3 0,32 3,4 1.9.2020 228 8,2 11,2 7,7 0,10 3,2 16 Novejše podlage v preskušanju Biserka Donik Purgaj mag. inž. kmet. (KGZS ZAVOD MB) V okviru naloge introdukcije, preskušamo podlage, ki so najprej komercialno dostopne, po svojih lastnostih pa boljše kot podlaga M9. Izbor podlag je bil usklajen znotraj EUFRIN delovne skupine za sorte in podlage. Zasadili smo Angleške selekcije podlag Mailling; podlage AR selekcija 680/2, AR 486/1, Ruska podlaga Bud B 10, ter Geneva US podlage z oznako G 11 in G 41. Preglednica 3: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2020 v drugi rastni dobi, sorta Galaval, podlage,Gačnik Topna Škrobna Streifov Datum Masa Trdota suha Kislina Sorta vrednost indeks vzorčenja ploda (g) (kg/cm2) snov (g/l) (1-10) x 1000 (°Brix) Galaval 1.9.2020 221 7,7 12,4 8,3 0,08 3,2 AR 486 Galaval 1.9.2020 222 7,8 13,1 8,8 0,07 3,7 AR 680 Galaval 1.9.2020 205 7,9 12,5 8,4 0,08 3,7 B10 Galaval 1.9.2020 214 7,3 12,3 9,1 0,07 3,2 G11 Galaval 1.9.2020 221 7,5 12,1 9,6 0,07 4 G41 Galaval 10.08.2020 174 10,5 8 1,5 0,88 3,9 M9 14.08.2020 203 9,4 9 3,3 0,32 3,4 1.09.2020 228 8,2 11,2 7,7 0,1 3,2 Novo razvite podlage temeljijo na boljši produktivnosti, stabilnejši rodnosti, odpornosti na ognjevko, tolerantne na spremenjene visoke temperature, odpornost na patogene v tleh. V okviru naloge spremljamo tudi metabolno procese posamezne podlage ter obarvanost plodov. V sezoni 2020 smo pripravili vsebino poskusa z različnimi podlagami na sorti Topaz. Zasaditev tega poskusa bo v pomladanskem času 2022. 17 Določitev optimalnih pogojev obiranja plodov jablan – dozorevanje Biserka Donik Purgaj mag. inž. kmet. (KGZS ZAVOD MB) Lokacija Gačnik Pomembna lastnost sorte je njen optimalni čas obiranja. Določiti obiralno okno in določiti notranje parametre kakovosti v tekoči sezoni pridelave je ena izmed pomembnih ukrepov. Obiralno okno je časovno obdobje, v katerem je potrebno določeno sorto jabolk obrati. Označuje začetek in konec obiranja. Dolžina obiralnega okna je odvisna od sorte jabolk in dinamike zorenja plodov. Zorenje plodov obsega fizične, biokemijske in vizualne spremembe. Skozi zorenje se notranja sestava plodov jablane nenehno spreminja. Spreminja se skupna kislina, škrob se v zorenju spreminja oz. razgrajuje v enostavne sladkorje. Oblikujeta se končna velikost in teža plodov, kar je pogojeno z genetskimi in ekološkimi pogoji. Določitev primernega časa obiranja določene sorte je kombinacija natančne ocene parametrov kakovosti plodov in parametrov zrelosti plodov. Za doseganje homogene zrelosti plodov je obiranje potrebno opraviti v večih terminih. Bolje obarvani kloni zmanjšajo število obiranj. Na zorenje plodov in širino obiralnega okna vplivajo še sledeči dejavniki: - vpliv obremenitve drevesa (visoka obremenitev – počasno zorenje plodov; nizka obremenitev– pospešeno zorenje plodov), - vpliv sorte, klona, mikroklime, časa obiranja, - debelina plodov – debelejši plodovi zorijo prej kot drobnejši, položaj plodov na drevesu Že nekaj let uspešno opravljamo vzorčenje za pridelovalce kot za namen poskusništva s specialnim strojem, ki ga imenujemo PIMPRENELLE. Stroj je najet od Francoske družbe SETOP (Giraud technologie). Stroj nam daje možnost avtomatskega postopka določevanja destruktivnih parametrov kakovosti. Pimpernelle se ob začetku sezone s strokovnim osebjem certificira in nam omogoča, da na hiter in enostaven način določimo v odbranem vzorcu notranji parametre kakovosti, kot so masa ploda v (g), trdota mesa ploda (kg/cm²), topno suho snov (°Brix), sočnost plodov, ter vsebnost kisline izraženo kot jabolčna kislina (g/l). Razgradnjo škroba – škrobni indeks (ŠI) opravimo ročno tako, da prečno prerezan plod jabolka namočimo v 0,01 M raztopino jodovice (raztopina joda in kalijevega jodida) in po nekaj trenutkih odčitamo intenzivnost modrega obarvanja, ki je odvisna od količine škroba v plodu. Za določanje vsebnosti škroba v plodovih jabolk se običajno uporablja škrobna lestvica (Evrofru, Ctifl), kjer vrednost 1 predstavlja 100 % škroba v plodu, vrednost 10 pa 0 % škroba v plodu. Po vseh pridobljenih vrednostih (škrob, topna suha snov in trdota) preračunamo Streifov indeks; S = F / R x S F = trdota kg/cm2 R = suha snov (Brixᵒ) S = škrobni indeks (1–10 ) Postopek pridobivanja podatkov je neodvisen od človeških vplivov, kadar je vzorec primerno pripravljen in nabran. Pri novih sortah jablan ne poznamo natančnega časa dozorevanja, zato prva testiranja v prvem rodnem letu opravimo v 3-5-ih ponovitvah. Analiziranje poteka po shemi: - 7 dni pred predvidenim začetkom obiralnega okna, - začetek obiralnega okna, - tri dni po začetku obiralnega okna, - tri dni kasneje in - 7 dni po koncu obiralnega okna. 18 Na osnovi zbranih podatkov določimo obiralno okno za posamezno sorto. Podatki, prikazani v preglednici 4 prikazujejo parametre zrelosti sort jabolk, značilnih za severovzhodni del Slovenije in za lokacijo Gačnik. V letu 2020 smo izvedli zaporedna oroševanja, ki so imela vpliv na zakasnitev dozorevanja. Podajamo podatke sort opravljenih analiz na dan v okvirnem terminu obiranja. Preglednica 4: Spremljanje dozorevanja sort jablan v letu 2020 na lokaciji SC MB - Gačnik SORTA Datum Povprečna TSS/ STREIFOV TRDOTA/kg KISLINA(g) ŠKROB vzorčenja teža (g) °Brix INDEKS Antares Dalinbel 15. 9 2020 240 11,8 6,3 5,4 9,6 0,06 Braeburn 15.10.2020 232 10,0 7,8 6,5 7,4 0,11 Maeirirred Cameo 15.10.2020 227 10,0 6,4 2,9 8,8 0,07 Diwa 29.9.2020 184 11,5 6,7 5,1 7,8 0,07 Evelina 1.10.2020 209 12,1 6,1 4,1 8,0 0,07 Fuji 19.10.2020 239 12,5 6,3 7,6 7,9 0,06 Gala 1.9.2020 186 11,4 7,7 3,5 7,7 0,09 Buckey Gala 1.9.2020 209 11,0 7,7 2,9 7,4 0,09 Brookfield Gala 1.9.2020 201 10,5 8,11 3,5 6,5 0,12 Mitchgla Gala 1.9.2020 191 10,3 7,9 2,8 7,8 0,10 Schniga Golden 16.9.2020 213 11,9 7,2 5,8 5,3 0,11 Parsi Greenstar 16.9.2020 177 9,3 7,9 5,0 5,0 0,17 Idared 29.9.2020 258 11,7 6,5 6,1 5,1 0,10 Jonagold 26.9.2020 212 10,2 6,7 4,5 7,1 0,09 Jonaprince Kanzi 29.9.2020 206 10,8 6,9 5,8 6,6 0,10 La Fayette 14.8.2020 154 11,6 6,8 5,1 7,3 0,09 Luna 22.9.2020 189 11,6 7,5 8,4 5,4 0,16 Opal 22.9.2020 158 11,8 7,7 7,2 8,1 0,08 Mairac 22.9.2020 245 11,2 9,0 8,9 6,3 0,13 Red 16.9.2020 195 12,2 6,0 5,0 7,7 0,06 Rubens Sirius 22.9.2020 239 11,0 6,6 8,4 8,6 0,07 Topaz 6.10.2020 239 12,1 7,3 10,7 8,4 0,05 19 Vzorčenje plodov za določevanje obiralnega okna Izredno pomembno je kako vzorec plodov, ki jih namenimo analiziranju na notranje parametre kakovosti odberemo. Vzorec je sestavljen iz 12 - 30 plodov jabolk, izenačene velikosti. Plodovi so obrani na zunanjem delu drevesa in na višini 1,5 m od tal. Praviloma odvzemamo vzorec jabolk povprečnega vzorca, kar pomeni, da odberemo plodove z vseh strani drevesa, različno na zrelostno stopnjo. Plodovi ne smejo biti mehansko ali kakorkoli drugače poškodovani. Tako odvzet vzorec lahko poda realne vrednosti parametrov kakovosti. Postopek analiziranja plodov poteka tako da najprej stroj se s pomočjo digitalne tehtnice določi masa posameznega ploda(g), nato elektronski penetrometer izmeri TMP (trdota mesa kg/cm²). Mlin z bati pod pritiskom iztisne sok, ki prehaja preko tipala do elektronskega refraktometra (lom svetlobe) za določanje vsebnosti suhe snovi (TSS) izražene v °Brix. Del soka se oddvoji z namenom, da določi kislino v soku posameznega vzorca z 0,1M NaOH. Stroj nam poda podatek o skupnih titracijskih kislinah, za določitev jabolčne kisline moramo podatek skupnih kislin pomnožiti s faktorjem za jabolčno kislino, ki znaša 0,67. Vsebnost škroba ocenjujemo po lestvici Ctifl s skalo od 1 do 10. Razlikujemo radialni in cirkularni tip jabolk. Glede na dolgoročno spremljanje, ugotavljamo na podlagi meteoroloških podatkov, da je bilo povsem povprečno leto pridelave. Skupna količina padavin za lokacijo Gačnik je znaša 849,0, količina padavin je bila nekoliko nižja kot v predhodnem vegetacijskem letu (982,31).Sorte so zorele v povprečju in so zaradi večkratnega zaporednega oroševanja zaostajale za 3-5 dni. 190,0 pov. Temp. (°C) 140,0 90,0 povp. Rel. vl. (%) 40,0 skupna -10,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 kol.padavin (mm) Slika 1: Povprečne meteorološke vrednosti - Gačnik 2020 Cilj vsakega pridelovalca je obrati primerno zrele plodove. To so polno razviti plodovi, v primernem fiziološkem zrelostnem stanju. Plodovi so morfološko (oblika, velikost, barva… ) in biokemijsko (vsebnost TSS, kisline vitaminov… ) popolnoma razviti. Takšni plodovi po skladiščenju ohranijo izvrsten okus. Za dosego cilja je potrebno upoštevati sledeče dejavnike: - ekološko-klimatske dejavnike; položaj sadovnjaka (nadmorska višina, lega …), temperatura, osončenje, oskrba z vodo, tla in njihova sestava, - fiziološko stanje sadovnjaka; obremenitev, oskrba s hranili, osvetlitev, rast poganjkov in stanje listov, - stanje plodov ob obiranju; zrelost plodov ob obiranju, velikost plodov, vsebnost hranil in vitaminov v plodu, obarvanost plodov, vsebnost topne suhe snovi in kislin ter - pogoji skladiščenja; temperatura, gibanje zraka, skladiščna atmosfera (O2, CO2, C2H4), po obiralni postopki. 20 HRUŠKA dr. Metka Hudina (BF) Davor Mrzlić univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) Sadjarski center Bilje, 2007 V Sadjarskem centru Bilje je bilo leta 2007 posajenih 6 podlag za hruško: sejanec hruške, Kutina MA, Fox 11, Farold 40-Daygon (OHF Old Home x Farmingdale, USA), lastne korenine, Kutina BA 29. Na podlage smo cepili naslednje sorte: Viljamovka, Conference in Abate fetel. Sajenje je potekalo 6. februarja 2007. Gojitvena oblika je ozko vreteno. Sadilna razdalja je 4 x 2 m. V statistično zasnovanem poskusu smo za vsako podlago posadili 15 (3 x 5) dreves ene sorte (15 dreves x 6 podlag x 3 sorte = skupaj 270 sadik). Pri vseh sortah so drevesa na podlagi Fox 11 pokazala znake inkompatibilnosti. V letu 2020 razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Viljamovka je bil začetek cvetenja 13. 4. 2020, vrh cvetenja 16. 4. 2020 in konec cvetenja 21. 4. 2020. Plodove sorte Viljamovka smo obirali 18. 8. 2020. Zaradi nizkih temperatur in pozebe med cvetenjem in slabega, oblačnega vremena po cvetenju, je bil pridelek v letu 2020 precej manjši kot v predhodnem letu. Preglednica 1: Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar ter masa ploda za sorto Viljamovka leta 2020 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Pridelek na drevo Pridelek na Masa ploda Podlaga/Sorta Število plodov (kg) hektar (t) (g) Sejanec hruške 185 35,5 44,4 191,9 Kutina MA 89 17,0 21,2 189,7 Fox 11 180 35,0 43,8 194,8 Farold 40 111 22,8 28,6 205,0 Lastne korenine 206 43,3 54,2 209,8 Kutina BA 29 68 14,2 17,7 208,3 Drevesa na lastnih koreninah in podlagi Fox 11 so imela pri sorti Viljamovka največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo in na hektar (54,2 t/ha in 43,8 t/ha). Pri drevesih na sejancu se je videlo, da drevesa kasneje vstopijo v rodnost in so v letošnjem letu dosegla 44,4 t/ha. Drevesa na podlagi Fox 11 so sicer imela pridelek (43,8 t/ha), vendar se je pri tej podlagi že v prejšnjih letih močno izrazila inkompatibilnost med podlago in sorto. Najmanjši pridelek na drevo in na hektar so imela drevesa na obeh kutinovih podlagah (17,7 t/ha Kutina BA 29 oz. 21,2 t/ha Kutina MA). Plodove z maso večjo od 200 g smo obrali na drevesih na lastnih koreninah, na podlagah Farold 40 in Kutina BA 29, najlažji pa so bili plodovi dreves na podlagi Kutina MA. V letu 2020 pri sorti Conference razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Conference je bil začetek cvetenja 14. 4. 2020, vrh cvetenja 17. 4. 2020 in konec cvetenja 22. 4. 2020. Plodove sorte Conference smo obirali 1. 9. 2020. 21 Preglednica 2: Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar ter masa ploda za sorto Conference leta 2020 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Pridelek na Pridelek na Masa ploda Podlaga/Sorta Število plodov drevo (kg) hektar (t) (g) Sejanec hruške 164 23,5 29,4 143,2 Kutina MA 66 9,9 12,4 150,7 Fox 11 112 18,9 23,6 168,3 Farold 40 223 29,8 37,3 133,4 Lastne korenine 209 29,4 36,7 140,6 Kutina BA 29 102 16,8 21,0 163,7 Drevesa na lastnih koreninah in podlagi Farold 40 so imela pri sorti Conference največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo (29,4 oz. 29,8 kg/drevo) in na hektar (36,7 oz. 37,3 t/ha). Najmanj plodov na drevo, najmanjši pridelek na drevo in na hektar so imela drevesa na podlagi Kutina MA. Najtežji so bili plodovi dreves na podlagi Fox 11, ki je tudi pri sorti Conference pokazala izrazito inkompatibilnost. Najlažji so bili plodovi dreves na lastnih koreninah, jih je pa bilo največ na drevo. V letu 2020 pri sorti Abate fetel razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Abate fetel je bil začetek cvetenja 14. 4. 2020, vrh cvetenja 17. 4. 2020 in konec cvetenja 21. 4. 2020. Plodove sorte Abate fetel smo obirali 1. 9. 2020. Preglednica 3: Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo in na hektar ter masa ploda za sorto Abate fetel leta 2020 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Pridelek na drevo Pridelek na Masa ploda Podlaga/Sorta Število plodov (kg) hektar (t) (g) Sejanec hruške 129 24,4 30,5 189,0 Kutina MA 45 9,7 12,1 216,1 Fox 11 137 22,9 28,6 166,8 Farold 40 201 35,1 43,9 174,4 Lastne korenine 136 26,1 32,6 191,6 Kutina BA 29 98 19,3 24,1 197,4 Največ plodov na drevo pri sorti Abate fetel so imela drevesa na podlagi Farold 40 ter prav tako največji pridelek na drevo in na hektar. Najmanjše število plodov, najmanj pridelka na drevo in na hektar pa so imela drevesa na podlagi Kutina MA (12,1 t/ha) in Kutina BA 29 (24,1 t/ha). Pridelek večji od 30 t/ha so imela le drevesa na podlagi Farold 40, sejancu in lastnih koreninah. Najtežji so bili plodovi dreves na podlagi Kutina MA, najlažji pa na drevesih na podlagi Fox11. 22 Hortikulturni center BF in BF Ljubljana, 2016 in 2017 V Hortikulturnem centru BF Orehovlje (Bilje) in na Laboratorijskem polju BF v Ljubljani smo decembra 2016 posadili 2 sorti hrušk: Viljamovka (standard) in Karmen na podlagi Kutina MA. Februarja 2017 smo posadili še sorto Celina. Gojitvena oblika je ozko vreteno. Sadilna razdalja je 4 x 1,5 m. Za vsako sorto smo posadili 15 dreves (15 dreves x 3 sorte x 2 lokaciji = skupaj 90 sadik). V Biljah smo sorti Carmen in Celina obirali 14. 7. 2020, sorto Viljamovka 12. 8. 2020. Sorti Carmen in Celina v času obiranja še nista bili zreli, vendar smo jo morali obrati, saj so jo množično napadli ptiči in uničili dobršen del pridelka (enako kot v letih 2018 in 2019). V Ljubljani smo sorto Carmen obirali 24. 7. 2020, sorto Viljamovka 12. 8. 2020 in sorto Celina 1. 8. 2020. Sorta Celina v času obiranja še ni bila zrela, vendar smo jo morali obrati, saj so jo tudi v Ljubljani množično napadli ptiči. Na pridelek v letu 2020 so vplivale nizke temperature med cvetenjem - pozeba. V Ljubljani so skoraj v celoti pozeble vse sorte hrušk, zato je bil pridelek v letu 2020 zelo majhen. Preglednica 4: Povprečni obseg debla, število plodov, pridelek na drevo in na hektar leta 2020 na lokacijah Bilje in Ljubljana, sajeno 2016 Bilje Ljubljana Obseg Pridelek Pridelek Obseg Pridelek Pridelek Sorta Število Število debla na drevo na hektar debla na drevo na hektar plodov plodov (cm) (kg) (t) (cm) (kg) (t) Carmen 8,2 5,5 0,7 1,3 16,2 5,6 0,6 1,3 Viljamovka 7,8 13,0 1,6 3,3 14,8 11,2 1,7 3,4 Celina 7,2 23,9 1,5 3,0 13,9 8,5 0,6 1,3 V četrtem letu po sajenju smo imeli nekaj pridelka pri vseh treh sortah na obeh lokacijah. Na obeh lokacijah se je z večjim pridelkom izkazala sorta Viljamovka. Sorti Celina in Carmen sta imeli na lokaciji Ljubljana enak pridelek (1,3 t/ha), na lokaciji Bilje pa je imela sorta Carmen (1,3 t/ha) manjši pridelek kot sorta Celina (3,0 t/ha). Preglednica 5: Pomološke lastnosti plodov leta 2020 na lokaciji Bilje, sajeno 2016 Titracijske Trdota mesa Topna suha Sorta Višina (mm) Širina (mm) Masa (g) kisline (kg/cm2) snov (%) (mg/100 g) Carmen 91,72 62,84 137,20 5,7 12,0 429,15 Viljamovka 76,69 70,86 176,22 6,0 12,5 386,87 Celina 63,78 58,89 101,80 5,6 11,0 156,86 Plodovi sort Celina na lokaciji Bilje so bili manjši kot plodovi sorte Viljamovka. Trdota mesa je bila pri sorti Carmen in Celina manjša kot pri sorti Viljamovka, vsebnost topne suhe snovi pa je bila pri sorti Carmen večja, pri sorti Celina pa manjša. Vsebnost titracijskih kislin je bila večja pri sorti Carmen in hkrati manjša pri sorti Celina kot pri standardni sorti Viljamovka. 23 Preglednica 6: Pomološke lastnosti plodov leta 2020 na lokaciji Ljubljana, sajeno 2016 Titracijske Trdota mesa Topna suha Sorta Višina (mm) Širina (mm) Masa (g) kisline (kg/cm2) snov (%) (mg/100 g) Carmen 128,71 87,73 150,55 7,1 14,4 437,96 Viljamovka 91,35 72,97 221,60 7,1 12,5 355,27 Celina 74,95 60,97 132,01 4,8 11,0 210,07 Plodovi sorte Carmen so bili na lokaciji Ljubljana večji kot plodovi sorte Viljamovka in sorte Celina. Trdota mesa je bila pri sorti Carmen enaka kot pri standardni sorti Viljamovka, pri sorti Celina pa manjša. Vsebnost topne suhe snovi in titracijskih kislin je bila pri sorti Carmen večji kot pri sorti Viljamovka. Razlike so opazne pri sorti Carmen tudi v vsebnosti topne suhe snovi in trdote mesa med lokacijama. Preglednica 7: Parametri osnovne in krovne barve ter subjektivna ocena plodov leta 2020 na lokaciji Bilje, sajeno 2016 Osnovna barva Krovna barva Subjektivna ocena Sorta plodov L* a* b* L* a* b* Carmen 57,2 -2,1 40,3 46,4 18,5 27,4 dobra Viljamovka 56,1 -2,2 38,6 48,8 12,1 31,4 odlična Celina 48,9 -3,0 33,3 32,3 17,4 14,6 dobra-prav dobra Preglednica 8: Parametri osnovne in krovne barve ter subjektivna ocena plodov leta 2020 na lokaciji Ljubljana, sajeno 2016 Osnovna barva Krovna barva Subjektivna ocena Sorta plodov L* a* b* L* a* b* Carmen 56,2 -4,2 39,6 45,3 11,0 28,8 dobra-prav dobra Viljamovka 52,1 -4,3 37,3 / / / odlična Celina 50,1 -5,0 38,5 41,6 11,6 23,7 dobra-prav dobra Barva je opredeljena z naslednjimi barvnimi parametri: parameter L* (lightness) določa svetlost barve in zavzema vrednosti od 0 (črna) do 100 (bela). Večja kot je njegova vrednost, svetlejši je plod. Parameter a* določa lego barve na rdeče – zeleni osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rdeče barve, negativno območje parametra določa intenzivnost zelena barve. Parameter b* določa lego barve na rumeno – modri osi; pozitivno območje parametra določa intenzivnost rumene barve, negativno območje parametra določa intenzivnost modre barve. Sorta Viljamovka na lokaciji Ljubljana ni imela krovne barve. Sorta Carmen je bila na lokaciji Bilje ocenjena kot dobra, medtem ko je bila na lokaciji Ljubljana degustacijsko ocenjeni kot dobra-prav dobra. Sorta Celina je bila degustacijsko ocenjena na obeh lokacijah kot dobra-prav dobra. Standardna sorta Viljamovka je bila degustacijsko ocenjena kot odlična na obeh lokacijah. 24 BRESKEV IN NEKTARINA dr. Metka Hudina (BF) Davor Mrzlić univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) Sadjarski center Bilje, 2017 Marca 2017 je bilo posajenih 13 novih sort breskev in nektarin in 2 standardni sorti (Cresthaven, Redhaven). Rumeno mesnate breskve so: Extreme* 460, Zea Lady, Extreme* Great, Extreme* 436, Sweet Dream, Royal Summer (Zaimus), Chiara, Extreme* 514; rumeno mesnate nektarine: Extreme* Red, Pit Stop, Pit Lane, Rebus 038*, Rebus 028*. Omenjene sorte smo primerjali s standardnima sortama Cresthaven in Redhaven. Gojitvena oblika je vretenast grm. Za vsako sorto smo posadili 12 sadik breskev in nektarin (skupaj 180 sadik, na površini 1500 m2). Omenjene sorte so cepljene na podlagi GF 677, razen sort Cresthaven in Chiara, ki sta cepljeni na sejanec vinogradniške breskve. V letu 2020 smo poskrbeli za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci ter za dobro rast dreves. Nasad je leta 2020 močno prizadela pozeba, zato pri nekaterih sortah ni bilo pridelka. Preglednica 1: Preskušanje sort breskev in nektarin, fenološka opazovanja v letu 2020, Bilje, sajeno spomladi 2017 Breskev (BR), Cvetenje Nastavek Sorta Zorenje nektarina (NE) začetek vrh konec cvetov Cresthaven BR, Ru 16.3. 23.3. 30.3. 4,0 10. 8. Extreme* 436 BR, Ru 16.3. 23.3. 31.3. 4,0 3. 8. Extreme* Great BR, Ru 12.3. 18.3. 27.3. 3,9 10. 8. Zea Lady BR, Ru 12.3. 23.3. 30.3. 3,3 10. 8. Extreme* 460 BR, Ru 13.3. 20.3. 27.3. 2,5 20. 8. Pit Stop NE, Ru 9.3. 15.3. 23.3. 2,1 / Sweet Dream BR, Ru 11.3. 16.3. 25.3. 3,7 31. 7. Extreme* Red NE, Ru 10.3. 15.3. 23.3. 3,2 / Redhaven BR, Ru 15.3. 23.3. 30.3. 4,8 10.7. Rebus 038* NE, Ru 12.3. 17.3. 27.3. 4,8 10.7. Royal Summer Zaimus BR, Ru 7.3. 11.3. 23.3. 3,1 / Pit Lane NE, Ru 8.3. 13.3. 23.3. 3,0 / Extreme* 514 BR, Ru 11.3. 17.3. 24.3. 4,6 30.6. Chiara BR, Ru 17.3. 23.3. 30.3. 4,8 10.7. Rebus 028* NE, Ru 8.3. 15.3. 23.3. 3,4 17. 6. Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka (ni bilo pridelka) Breskve in nektarine so v letu 2020 začele cveteti 7. marca in zaključile s cvetenjem 30. marca. Najbolj zgodnja po začetku cvetenja je bila sorta Royal Summer Zaimus, najbolj pozne pa sorta Chiara. Po času zorenja je bila najzgodnejša sorta Rebus 028*, ki je zorela 17. junija, sledila je sorta Extreme* 514, ki je zorela 30. junija, in kot zadnja je 20. avgusta zorela sorta Extreme* 460. Največji nastavek cvetov (4,8) je bil pri standardni sorti Redhaven ter sortah Rebus 038* in Chiara. 25 Preglednica 2: Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve in ocena v letu 2020, Bilje, sajeno spomladi 2017 Pridelek Povpr. Povpr. Subjektivna Breskev (BR), Kultivar št. plodov/ kg/ masa masa ocena nektarina (NE) t/ha drevo drevo ploda (g) koščice (g) plodov Cresthaven BR, Ru 34,7 8,3 10,3 222,20 8,39 prav dober 54,6 12,3 15,4 prav dober- Extreme* 436 BR, Ru 209,71 7,76 odličen Extreme* Great BR, Ru 21,1 6,6 8,3 274,35 7,2 dober Zea Lady BR, Ru 27,8 6,5 8,1 208,86 5,90 prav dober Extreme* 460 BR, Ru 3,7 0,6 0,8 155,97 4,90 prav dober Pit Stop NE, Ru / / / / / / 17,5 4,7 5,9 Sweet Dream BR, Ru 236,55 7,88 prav dober Extreme* Red NE, Ru / / / / / / Redhaven BR, Ru 67,3 10,3 12,9 190,59 11,14 odličen Rebus 038* NE, Ru 3,5 0,4 0,5 125,73 7,84 prav dober Royal Summer / / / BR, Ru / / / Zaimus Pit Lane NE, Ru / / / / / / Extreme* 514 BR, Ru 14,9 2,5 3,2 189,07 9,15 prav dober 26,3 4,0 5,0 prav dober- Chiara BR, Ru 168,66 12,22 odličen Rebus 028* NE, Ru 1,6 0,3 0,4 125,20 9,45 odličen Ru – rumeno mesnata; Bel – belo mesnata; / - ni podatka (ni bilo pridelka) V letu 2020 pri 4 sortah nismo zabeležili pridelka, saj je te sorte močno prizadela pozeba. Pridelka ni bilo pri sortah Pit Stop, Extreme* Red, Royal Summer Zaimus in Pit Lane. Pri sortah, ki pa so imele pridelek, so največji pridelek (nad 10 t/ha) imeli standardni sorti Redhaven in Cresthaven ter sorta Extreme* 436. Pridelek manjši od 1 t/ha smo zabeležili pri sortah Extreme* 460, Rebus 038* in Rebus 028*. Ostale sorte so imele pridelek od 1 do 10 t/ha. Plodove sort smo degustacijsko ocenili in plodovi sort Redhaven in Rebus 038* so prejeli oceno odličen. Najslabše – kot dober so bili ocenjeni plodovi sorte Extreme* Great. Vsem sadikam smo izmerili obseg debla, ki je prikazan v preglednici 3. Zelo bujne (nad 20 cm) so bile sadike sorte Extreme* 436, Extreme* 460, Extreme* Red, Pit Stop, Royal Summer Zaimus in Pit Lane, zelo šibke pa so bile sadike sorte Chiara (10,2 cm). Prav tako so v preglednici zapisane dimenzije plodov, trdota mesa in vsebnost topne suhe snovi, ki je bila pri vseh sortah večja od 11%, razen pri sorti Extreme* 460, kjer je bila vsebnost topne suhe snovi le 9,9%. 26 Preglednica 3: Preskušanje sort breskev in nektarin, meritve v letu 2020, Bilje, sajeno spomladi 2017 Obseg Topna Breskev (BR), Dimenzije plodov v mm Trdotax Sorta debla v suha nektarina (NE) (kg) cm višina širina debelina snov (%) Cresthaven BR, Ru 18,1 69,50 75,90 77,01 2,70 11,8 Extreme* 436 BR, Ru 20,0 68,62 71,76 76,52 4,58 11,8 Extreme* Great BR, Ru 18,6 76,37 79,77 82,79 3,05 11,7 Zea Lady BR, Ru 18,5 68,03 73,70 75,81 3,84 12,3 Extreme* 460 BR, Ru 21,0 61,38 64,99 68,47 4,32 9,9 Pit Stop NE, Ru 33,1 / / / / / Sweet Dream BR, Ru 16,0 69,31 74,16 80,93 4,46 12,3 Extreme* Red NE, Ru 20,4 / / / / / Redhaven BR, Ru 17,5 67,43 70,15 73,19 0,57 11,8 Rebus 038* NE, Ru 19,5 58,91 60,08 65,52 3,68 12,7 Royal Summer Zaimus BR, Ru 31,6 / / / / / Pit Lane NE, Ru 20,0 / / / / / Extreme* 514 BR, Ru 18,5 70,67 60,67 72,52 2,28 12,2 Chiara BR, Ru 10,2 69,35 68,90 69,34 3,03 11,2 Rebus 028* NE, Ru 17,3 58,24 57,71 59,57 1,26 13,8 BR – breskev; NE- nektarina; Ru – rumeno mesnata; / - ni podatka (ni bilo pridelka); x - merjeno z batom premera 8 mm 27 ČEŠNJA dr. Valentina Usenik (BF) Davor Mrzlić univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) Sadjarski center Bilje, 2013 Decembra 2013 smo v Sadjarskem centru Bilje posadili 6 sort češnje (Rita, Sweet Aryana, Sweet Lorenz, Sweet Gabriel, Sweet Valina in Sweet Saretta,) in 2 standardni sorti (Burlat in Kordia). Marca 2017 so bile h kolekciji dosajene še sadike sorte Sweet Stephany. Kolekcijo sedaj sestavlja 6 sort češenj iz italijanske kolekcije Sweet, 1 madžarska sorta in 2 standardni sorti (skupno 9 sort). Vse sorte kolekcije so cepljene na podlago Gisela 5. Posajenih je 6 dreves na sorto na razdaljo 5,5 m x 2,5 m. Sorte češenj so v letu 2020 cvetele nekaj dni kasneje kot v letu 2019 (Preglednica 1). Začetek in vrh cvetenja večine sort je bil v prvi dekadi aprila, cvetenje pa se je zaključilo od 17.4. do 22.4. Najzgodneje so zacvetela drevesa sort Rita in Sweet Gabriel, najpozneje pa sort Kordia in Sweet Stephany. Plodovi sorte Rita so bili obrani še pred sorto Burlat, vse sorte kolekcije Sweet pa kasneje. Nastavek cvetov je bil ocenjen kot odličen pri vseh sortah, vendar pa je bil nastavek plodov kot odličen ocenjen le pri sorti Sweet Gabriel. Najslabši nastavek plodov so imele sorte, ki so cvetele najkasneje, sorti Kordia in Sweet Stephany. Preglednica 1: Datumi nastopa fenofaz cvetenja in zorenja ter ocene nastavka cvetov in plodov za sorte češenj v letu 2020; SC Bilje, sajeno december 2013, podlaga Gisela 5 Cvetenje Ocena nastavka Sorta Zorenje začetek vrh konec cvetov plodov Burlat 6.4. 9.4. 19.4. 21.5.,25.5 9 5 Rita 4.4. 9.4. 18.4. 18.5. 9 5 Sweet Aryana 29.3. 8.4. 17.4. 27.5. 9 5 Sweet Lorenz 7.4. 10.4. 19.4. 1.6. 9 7 Sweet Gabriel 4.4. 9.4. 17.4. 4.6. 9 9 Sweet Valina 7.4. 11.4. 19.4. 4.6. 9 7 Sweet Saretta 5.4. 10.4. 18.4. 8.6. 9 7 Kordia 9.4. 13.4. 22.4. 10.6. 9 3 Sweet StephanyA 9.4. 14.4. 19.4. - 5 3 Ocene nastavka cvetov in plodov od 1- 9: najboljše=9, najslabše=1 A – dosajena marca 2017 Sorte v preizkušanju se razlikujejo tudi glede rasti dreves, čeprav so cepljene na isto podlago. V preglednici 2 so prikazani podatki glede prirasta debla, ki je dober pokazatelj bujnosti nadzemnega dela drevesa. Prirast debla je največji pri sorti Kordia, sledili sta Burlat in Sweet Lorenz, najmanjši pa pri sorti Sweet Aryana. Rezultati meritev bujnosti dreves, kakor tudi izgled dreves kažejo, da so sorte serije Sweet in tudi sorta Rita manj bujne, zelo rodne in kot take bi verjetno na bujnejši podlagi oblikovale večji volumen krošnje. Povprečni pridelek v letu 2020 je bil največji pri sorti Sweet Gabriel (8,7 kg), najmanjši pa pri sorti Sweet Aryana (1,8). Meritev pridelka po drevesih bi lahko bil večji, če češenj s spodnjih vej ne bi še pred obiranjem in tehtanjem pridno 'obirali' divji prašiči. Škode zaradi divjih prašičev ni mogoče natančno ovrednotiti. Plodovi sorte Kordia so zaradi velike količine dežja v času zorenja sorte razpokali. Vzorec plodov se je lahko degustacijsko ocenilo, pomološke meritve pa niso bile 28 opravljene, ker ni bilo dovolj nepoškodovanih plodov. V letu 2020 nobena od zgodnjih sort v preizkušanju ni presegla standardne sorte Burlat glede pridelka, mase ploda in splošnega vtisa plodov. Sorta Sweet Gabriel zaradi velike rodnosti izstopa v slabših pomoloških lastnostih glede na standard Kordia (Preglednica 2). Preglednica 2: Povprečni prirast premera debla 2016-2020 (cm), pridelek (kg/drevo), masa ploda (g), trdota za sorte češenj; SC Bilje, sajeno decembra 2013 na podlagi Gisela 5 Masa Trdota Splošen vtis Sorta Prirast debla Pridelek ploda plodov Burlat 4,5 3,5* 8,6 1,5 prav dober Rita 4,0 2,9* 7,6 1,2 prav dober Sweet Aryana 3,0 1,8* 9,1 1,8 prav dober Sweet Lorenz 4,4 2,5* 11,2 2,1 odličen Sweet Gabriel 4,0 8,7* 8,8 1,6 prav dober Sweet Valina 3,9 4,1* 13,3 1,7 odličen Sweet Saretta 3,6 3,9* 10,8 1,7 odličen Kordia 4,9 -B - - odličen Sweet Stephany A - - - - A – dosajena marca 2017 B – izpad pridelka zaradi pokanja, kot posledica velike količine padavin v zelo kratkem času *-pridelek dreves so v različnem deležu zmanjšali divji prašiči Največja povprečna masa plodov je bila izmerjena pri sorti Sweet Valina (13,3 g), ki se tudi sicer 'ponaša' z dobrimi pomološkimi lastnostmi. Vse najboljše lastnosti se pri tej in tudi vseh sortah kolekcije Sweet v polni meri izrazijo, če plodovi na drevesu dozorijo in se jih obere, ko se obarvajo skoraj črno. To bi v slovenskih razmerah bilo možno le, v kolikor bi te sorte gojili pod protidežno zaščito. Če te sorte uspevajo na prostem, kakor je bilo tudi v introdukcijskem nasadu, jih je pridelovalec zaradi velike občutljivosti na pokanje običajno prisiljen obrati zgodneje, ko je vsebnost topne suhe snovi še tako majhna, da ne pokrije velike vsebnosti kislin, zaradi česar okus plodov ni uravnotežen, prav tako pa je zaradi prezgodnjega obiranja dosežena manjša masa plodov od potencialno možne. Sadjarski center Bilje, 2019 Spomladi 2019 smo v Sadjarskem centru Bilje posadili 4 sorte češenj (3 kalifornijske: Nimba, Pacific Red, Rocket in italijanska: Marysa) v primerjavi s standardom Burlat; skupno 50 dreves. Sorte so cepljene na podlago Gisela 6. Gre za zgodne sorte, ki zorijo od 5 dni pred sorto Burlat do 10 dni po sorti Burlat. V letu 2020 smo poskrbeli za primerno rast dreves, saj rodni volumen še ni formiran. 29 Končno poročilo preizkušanja sort pri češnji Sadjarski center Bilje, 2013 Za rastne razmere v SC Bilje je preizkušanje pokazalo, da sorte Rita, Sweet Aryana, Sweet Lorenz, Sweet Gabriel, Sweet Valina in Sweet Saretta potrebujejo bujnejšo podlago od podlage Gisela 5, na kateri so bile cepljene. Še kot posebej šibke so se izkazale sorte Sweet Aryana, Sweet Valina in Sweet Saretta. Generalna ugotovitev za vse sorte kolekcije je tudi, da so vse sorte za pokanje zelo občutljive. V pridelovalnih razmerah Slovenije je protidežna zaščita pri vseh teh sortah nujna, vendar bi tudi v tem primeru bilo potrebno preveriti delež pokanja, saj tudi pod protidežno zaščito ob obilnih padavinah pokanje ni izključeno. Zagotovo je za vse te sorte značilen hiter prehod v rodnost, ki pa se je tudi v kombinaciji s šibko podlago odrazilo v šibki vegetativni rasti. Zaradi vremensko neugodnih let se je med preizkušanjem kolekcije pridobilo relativno malo podatkov. Pridelek je bil zmanjšan ali uničen zaradi pozebe (leto 2017), pokanja (leto 2019) in drugih vplivov (divji prašiči). V letu 2017, ko je pozeba nastopila že v fazi plodičev in je popolnoma uničila pridelek češenj v nasadu, je del pridelka ostal le pri sortah Sweet Gabriel, ki je tudi sicer najbolj rodna sorta kolekcije, in pri Sweet Valina. V vremensko ugodnem letu 2018, ki je bilo žal tudi edino tako, so drevesa obrodila v povprečju od 1,0 kg/drevo (Sweet Saretta) do 7,8 kg/drevo (Sweet Gabriel), v letu 2020 pa od 1,8 kg/drevo (Sweet Aryana) do 8,7 kg/drevo (Sweet Gabriel). Rita Čas zorenja: -3 do -6 Rita (Trusenzkaja 2x H2, Madžarska) – avtosterilna sorta Plodovi sorte Rita sicer dozorijo nekaj dni pred sorto Burlat, vendar je v nobeni od lastnosti ne prekašajo. Plodovi so srednje veliki s srednje dolgim pecljem. Okus plodov je pri temneje obarvanih plodovih boljši (bolj harmoničen), vendar so temneje obarvani plodovi mehkejši. V povprečju je kožica srednje čvrsta, meso pa polčvrsto. Meso se dobro loči od koščice, ki je srednje velika. Sorta je za pokanje zelo občutljiva. Sweet Aryana Čas zorenja: +6 Sweet AryanaTM PA1UNIBO (neznan starševski par, Italija) – avtosterilna sorta Če so plodovi te sorte obarvani temno rdeče, skoraj črno, so sočni, srednje aromatični, odličnega, sladko-kislega okusa, kožica in meso pa čvrsta. Če so plodovi svetleje obarvani, so slabših pomoloških lastnosti; v tem primeru so kisli in plehki. Čvrstost plodov se med manj in bolj zrelimi plodovi ni zelo razlikovala. Koščica je majhna, pecelj pa večinoma srednje dolg. V rodnosti ni presegla sorte Burlat. Za pokanje zelo občutljiva sorta. Sweet Lorenz Čas zorenja: +9 Sweet LorenzTM PA2UNIBO (neznan starševski par, Italija) – avtosterilna sorta, Tudi plodovi te sorte morajo biti obarvani v zelo temno rdečo, skoraj črno barvo. Plodovi so čvrsti do zelo čvrsti in delujejo manj sočno. Manj zreli plodovi imajo izrazito kislino in zaradi pomanjkanja sladkorja delujejo neharmonično. Pecelj je debel in srednje dolg. V rodnosti ni presegla sorte Burlat. Za pokanje občutljiva sorta. Sweet Gabriel Čas zorenja: +14 Sweet GabrielTM PA3UNIBO (neznan starševski par, Italija) – avtosterilna sorta V kolekciji je bila najbolj rodna sorta; glede rodnosti je presegla obe standardni sorti. Tudi v pozebnem letu 2017, ko je pridelek vseh sort češenj izostal, je bil povprečni pridelek te sorte na 30 drevo skoraj 4 kg. Gre za sorto, ki je očitno tako zelo rodna, da se to odrazi v slabši kakovosti plodov, npr. manjši masi ploda, slabšem okusu in splošnem vtisu plodu. Plodovi te sorte so čvrsti tako glede kožice, kakor tudi mesa. Plodovi so v okusu harmonični le, če so obarvani skoraj črno. Če temu ni tako, v okusu prevladuje izrazita kislina. Pecelj je srednje dolg in mesnat. Za pokanje in gnitje občutljiva sorta. Sweet Valina Čas zorenja: +20 Sweet ValinaTM PA4UNIBO (neznan starševski par, Italija) – avtosterilna sorta To je sorta, ki je glede pomoloških lastnosti izstopala glede mase plodov (13 g). Odličnega okusa so bili le temno rdeče obarvani plodovi. Taki so bili kislo-sladkega okusa, zelo aromatični, sočni do zelo sočni in s čvrsto kožico in mesom. Srednje velika do majhna koščica. Občutljiva je za gnitje. Sweet Saretta Čas zorenja: +20 Sweet SarettaTM PA5UNIBO (neznan starševski par, Italija) - avtofertilna sorta Plodovi te sorte so bili običajno obrani v istem terminu kot sorta Kordia, standardne sorte pa v pridelku ni presegla. Plodovi imajo srednje dolg do kratek pecelj, zelo čvrsto kožico in zelo čvrsto meso, ki je sočno do zelo sočno. Tudi plodovi te sorte morajo biti obarvani skoraj črno, da so harmoničnega sladko-kislega okusa. Manj zreli plodovi so slabšega, plehkega okusa. Sweet Stephany Sweet StephanyTM (PA7UNIBO (neznan starševski par, Italija) – avtofertilna sorta Zaradi tega, ker so bila drevesa te sorte h kolekciji dosajena kasneje, nismo uspeli pridobiti relevantnih podatkov, na osnovi katerih bi lahko ocenili sorto v naših razmerah. 31 SLIVA – sorte dr. Valentina Usenik (BF) BF Ljubljana, 2018 Marca 2018 smo na Laboratorijskem polju BF v Ljubljani posadili poskus, s katerim želimo preveriti lastnosti nemške sorte Jofela (Jojo x Felsina) v primerjavi s sorto Jojo. Skupno je posajenih 22 dreves na podlagi St. Julien A. Drevesa so v letu 2020 vsa cvetela, vendar je spomladanska pozeba prizadela plodiče in uničila ves pridelek. SLIVA – podlage dr. Valentina Usenik (BF) Davor Mrzlić univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) SC Bilje, 2017 Novembra 2017 smo v SC Bilje posadili poskus s podlagami za slivo. Vključili smo 6 podlag, ki so cepljene z dvema sortama slive (Stanley in Valor). Podlage, vključene v preizkušanje, so: - Penta ( Prunus domestica - sejanec sorte Imperial epineuse, Italija), - Tetra ( Prunus domestica - sejanec sorte Reine Claude du Bavay, Italija), - Wavit (in-vitro razmnožena Prunus domestica - sejanec sorte Wangenheim, Avstrija), - St. Julien A ( Prunus insititia), - Adesoto ( Prunus insititia - sejanec prosto oprašene sorte Pollizo de Murcia, Španija), - sejanec mirabolane ( Prunus cerasifera), mirabolana – standard (kontrola). Posajenih je 10 sadik na kombinacijo sorta/podlaga (skupno 120 dreves). Leto 2020 je bilo za rastline, posajene v tem poskusu, tretja rastna doba. Drevesa so prešla v rodnost, saj so vsa cvetela in tudi obrodila prve plodove. V preglednici 1 so prikazani datumi nastopa fenofaz cvetenja ter ocene nastavka cvetov in plodov pri sortah Stanley in Valor na 6 podlagah. Na osnovi prvih podatkov glede vstopa v rodnost je viden vpliv podlage. Drevesa sorte Valor so zacvetela zgodneje kot drevesa sorte Stanley. Cvetenje obeh sort na podlagi St.Julien je bilo zgodnejše kot na ostalih podlagah. Pri sorti Valor sta začetek cvetenja in vrh cvetenja nastopila nekoliko prej tudi na podlagah Wavit in mirabolana. Pri obeh sortah je bila ocena nastavka cvetov večja ali enaka kot pri kontroli (mirabolana) v kombinaciji s podlagama Wavit in St.Julien. Nastavek cvetov je bil pri sorti Stanley večji kot pri standardu na podlagah Wavit, St.Julien in Adesoto, pri sorti Valor pa le na podlagi Wavit. 32 Preglednica 1: Datumi nastopa fenofaz cvetenja (začetek, vrh, konec) ter ocene nastavka cvetov in plodov za dve sorti slive na šestih podlagah v letu 2020; SC Bilje, sajeno november 2017 Cvetenje Ocena nastavka Sorta Podlaga začetek vrh konec cvetov plodov Stanley Adesoto 3.4. 9.4. 15.4. 5 5 Penta 3.4. 7.4. 13.4. 3-5 1 St.Julien 31.3., 3.4. 7.4. 15.4. 5 7 Tetra 3.4. 8.4. 15.4. 3 3 Wavit 3.4. 9.4. 15.4. 7 7 mirabolana 3.4. 8.4. 15.4. 3-5 3 Valor Adesoto 30.3. 4.4. 9.4. 3 1 Penta 31.3. 2.4. 7.4. 3 1 St.Julien 27.3. 1.4. 9.4. 3-5 3 Tetra 31.3. 2.4. 8.4. 5 1-3 Wavit 27.3. 31.3.,1.4. 9.4. 5 5-7 mirabolana 27.3.,30.3. 31.3.,2.4. 8.4. 5 3 Ocene nastavka cvetov in plodov od 1- 9: najboljše=9, najslabše=1 Povprečna količina pridelka na drevo v letu 2020 je bila odvisna od podlage. Pri sorti Stanley so standardno podlago presegle podlage Adesoto, Wavit in St.Julien, pri sorti Valor pa podlagi Wavit in St.Julien. Razpon med minimalno in maksimalno količino pridelka na drevo je bil velik (Preglednica 2). Preglednica 2: Povprečna količina plodov (kg/drevo) ter razpon količine pridelka (kg/drevo) za dve sorti slive na šestih podlagah v letu 2020; SC Bilje, sajeno november 2017 Povprečni Sorta Podlaga Razpon pridelka pridelek Stanley Adesoto 3,8 0,8 – 8,7 Penta 0,3 0,0 – 0,7 St.Julien 7,4 2,6 – 11,8 Tetra 0,9 0,5 – 2,0 Wavit 5,4 2,6 – 8,6 mirabolana 2,5 0,4 – 6,9 Valor Adesoto 1,3 0,5 – 3,0 Penta 1,0 0,2 – 5,8 St.Julien 2,9 1,2 – 3,7 Tetra 1,5 0,4 – 3,4 Wavit 4,7 3,2 – 8,6 mirabolana 1,7 0,4 – 3,6 33 BF Ljubljana, 2018 Marca 2018 smo na Laboratorijskem polju BF v Ljubljani posadili poskus, s katerim želimo preveriti lastnosti proti šarki hipersenzitivne nemške podlage Docera 6 ( Prunus domestica x Prunus cerasifera) v primerjavi s podlago St. Julien A ( Prunus insititia). Skupno je posajenih 22 dreves, ki so cepljene s sorto Jojo. Drevesa so v letu 2019 (druga rastna doba) razvila drevesno krošnjo in na podlagi Docera 6 tudi že obrodila prve plodove. V letu 2020 so cvetela vsa drevesa na obeh podlagah, pridelka pa ni bilo zaradi spomladanske pozebe. 34 MARELICA dr. Valentina Usenik (BF) HC BF Križcijan, 2016 Leta 2016 so bile na stalnem mestu cepljene 4 različne selekcije Ogrske marelice srbskega porekla (SK1, NS4, DM1 in SK3). Sorte so cepljene približno 80 cm nad tlemi na posredovalko (sliva Stanley), le-ta pa je bila cepljena na podlago sejanec mirabolane . Posajenih je 10 sadik na kombinacijo (skupno 40 dreves). Marelice je po zgodnjem cvetenju prizadela spomladanska pozeba in uničila pridelek 2020. 35 OREH dr. Anita Solar (BF) Kolekcijski nasad Maribor, 2003-2011 in 2015-2019 V nasadu, ki je bil posajen v letih 2003-2011, vrednotimo 12 sort oreha (H-93-71, H-99-10, H-102-3 ali Ferjean, Milotai-10, M-10/37, Tiszacsecsi-83, A-117/15, Valkor, Valmit, Valrex, 90-027-23 in 00-006-48) v primerjavi s standardnimi sortami Franquette, Elit, Parisienne in Chandler. Glede na starost dreves bi lahko preizkušanje prvih šestih sort že zaključili. Zaradi izjemnih vremenskih razmer, ki so v zadnjih štirih letih zelo neugodno vplivale na njihovo rast in rodnost, pa smo delo podaljšali še na leti 2020 in 2021. V mlajši kolekciji iz obdobja 2015-2019, preizkušamo 14 sort (Ferouette, Feradam, Ferbel, Fertignac, Jupanesti, Roxana, Mihaela, Valstar, Franquette Purpurea, Weinberg, Chiara, Buccanear, Jedrek in Perlowy) v primerjavi s standardnimi sortami Fernor, Chandler in Lara. Nasad smo intenzivno oskrbovali: pri mladih drevesih smo opravili gojitveno rez, oba nasada štirikrat pomulčili, ob brstenju dreves opravili preventivno škropljenje z bakrovim pripravkom in štirikrat poškropili proti bakterijski in glivični pegavosti. Orehovo muho smo zatirali na osnovi spremljanja z rumenimi lepljivimi ploščami. Starejši nasad smo štirikrat poškropili, v mladem nasadu pa obesili steklenice z diamonijevim fosfatom, ki naj bi privabljal škodljivca. S herbicidom smo tretirali pasove v vrstah, mlada drevesa pa dvakrat plitvo okopali. Opravili smo tudi tri škropljenja z listnimi gnojili. Pred zorenjem plodov smo izpod drevesnih krošenj izpihali odpadlo listje in medvrstne pasove še enkrat temeljito pomulčili za lažje spravilo pridelka. Fenofazo brstenje smo zabeležili med 11. in 29. aprilom (preglednica 1). Najzgodnejša so bila drevesa madžarske in romunske sorte Milotai-10 in Valrex, le dva dni poznejši sta bili sorti Tiszacsecsi-83 in Valkor, pa tudi standardna sorta Chandler iz skupine starejših dreves. Med mlajšimi drevesi so bile najzgodnejše (12. oz. 13. april) poljski selekciji Chiara in Buccanear ter romunska sorta Valstar. Vse preizkušane sorte z izjemo francoske selekcije H-99-10 so odgnale prej kot standardne sorte Franquette, Parisienne in Fernor. Kot pozen se je pokazal tudi francoski križanec Fertignac, ki je odgnal 27. aprila. Srednje pozne sorte Feradam, Ferbel, Ferouette, Roxana, Mihaela, Purpurea, Weinberg, Jedrek in Perlowy so vzbrstele v rangu srednje poznih standardnih sort Lara in Chandler. Drevesa so zacvetela po 15. aprilu, kar je približno en teden prej kot običajno. Zgodnejše cvetenje je povzročilo neobičajno toplo in sušno vreme pozimi, ko so bile povprečne dnevne temperature zraka v Mariboru za 2,8 oC višje od povprečja 1981-2000. Moška socvetja so pri srednje poznih sortah dosegla vrh cvetenja v med 22. in 24. aprilom, pri poznejših sortah pa šele v začetku maja (preglednica 1). Najpoznejši sta bili sorti Mihaela in Fertignac (7. oz. 9. maj). Ženski cvetovi so pri vseh sortah razen Milotai-10 cveteli v maju, pri vseh je bilo cvetenje protoginično. Na zakasnitev ženskih cvetov je vplivala izrazita ohladitev v maju, ki je bil za slabo stopinjo hladnejši kot običajno. 7. maja se je povprečna dnevna temperatura v Mariboru spustila celo na 2,5 oC in povzročila začasno zaustavitev razvoja pri večini sort. Tako smo pri najpoznejših vrh cvetenja ženskih cvetov zabeležili šele po 15. maju. Najpoznejša (25.5.) so bila najmlajša drevesa standardne sorte Fernor. Po količini moških socvetij je med starejšimi drevesi izstopala madžarska sorta A-117/15 z oceno 8, med mlajšimi pa romunska sorta Valstar z oceno 3. Kar 10 sort iz mlajše skupine v tej starosti še ni razvilo moških socvetij, medtem ko smo ženske cvetove opazili pri vseh sortah razen pri romunski sorti Valmit in poljski selekciji Jedrek. Rodnost smo ocenili z ocenami od 1,5 do 8. Po en plod so imela triletna drevesa sort Purpurea in Weinberg, največji pridelek (11 kg/drevo) pa je imel francoski križanec H-93-71 (preglednica 1). 36 Madžarski zgodnji sorti M-10/37 in Tiszacsecsi-83 sta rodili bolje od enako starih dreves standardnih sort Elit in Franquette. Med ameriškima lateralno rodnima križancema se je bolje odrezal št. 0-06-48 s 4,8 kg/drevo, med romunskimi sortami pa Valkor z 1,3 kg/drevo. V drugi skupini so petletna drevesa standardne sorte Lara rodila 3,1 kg/drevo, med francoskimi križanci pa je bil najboljši Feradam z 2,8 kg/drevo. Med mlajšimi drevesi so dala prvi pridelek sorte Jupanesti, Roxana, Mihaela, Weinberg in Chiara, nobena izmed njih pa ni prehitela standardne sorte Fernor, ki je rodil 1,1 oz. 0,6 kg/drevo. Prirast mladik smo ocenili z ocenami od 3 do 8 (preglednica 1). Najšibkeje so rasla drevesa sort H-93-71, H-99-10 ter standardne sorte Franquette. Dober prirast so imela drevesa v mlajšem nasadu, deloma kot posledico krajšanja enoletnih poganjkov, ki je ključni del gojitvene rezi. Najdaljše enoletne mladike smo opazili pri sortah Valmit, Ferouette, Jupanesti, Roxana, Mihaela, Valstar in tudi pri standardni sorti Fernor. Rast je bila v spomladanskem obdobju nasplošno šibka zaradi dolgotrajne suše, tako da gre dober razvoj mladik pripisati tudi obilnemu in pogostemu deževju od julija dalje. Po bujnosti, ki jo merimo z obsegom debel, so izstopala drevesa sort Milotai-10, Tiszacsecsi-83 in A-117/15 ter Feradam, Mihaela in Chiara. Večina sort ima srednje pokončen do razprostr habitus. Nekoliko bolj pokončne in redkeje obraščene krošnje smo zabeležili pri sortah 90-027-23, Feradam in Ferbel, pa tudi pri standardni sorti Elit. Bakterijska črna pegavost oreha ( Xanthomonas arboricola pv. juglandis) in glivična rjava pegavost oreha ( Gnomonia leptostyla) sta bili zelo malo prisotni, kar je posledica sušnih razmer v obdobju od brstenja do zgodnjega razvoja plodičev in med spomladansko rastjo poganjkov. V poletnih mesecih, ko smo imeli v Mariboru nadpovprečno veliko padavin in tudi pogosta neurja, smo dobro zdravstveno stanje dreves vzdrževali z redno uporabo listnih gnojil na osnovi bakra. Tako so kljub intenzivni avgustovski rasti ostale zdrave tudi bujne mladike na mladih drevesih. Edine izjeme so bile sorte Fertignac, Purpurea, Weinberg in Perlowy, pri katerih smo na listih opazili nekaj več rjavih peg. Več škode pa je povzročila orehova muha. Spremljali smo jo s pomočjo rumenih plošč Pherocon Trece in atraktanta, ki naj bi muho privabil k plošči. Prve muhe so se ujele 20. julija. Njihovo prisotnost smo spremljali vsake tri dni. Na osnovi ulovov smo drevesa v starejšem nasadu poškropili s pripravki Laser plus (dvakrat), Calypso SC 480 in Imidan WG 50, vsi z dodatkom Nutrela. Kljub temu smo jeseni zabeležili zelo veliko od orehove muhe počrnelih plodov. Največjo stopnjo napadenosti (76 oz 78 %) sta imeli madžarski sorti A-117/15 in M-10/37. 50 do 61-odstotni izpad pridelka smo zabeležili pri standardni sorti Parisienne in sortah Tiszacsecsi-83, Ferjean in Valkor. Manj kot 10 % plodov je bilo napadenih pri sorti H-93-71 in standardu Elit, medtem ko sta imeli standardni sorti Franquette in Chandler slabo tretjino počrnelih plodov. Med sortami v mlajšem nasadu, kjer smo za zaščito proti orehovi muhi v drevesne krošnje obesili steklenice, napolnjene z diamonijevim fosfatom, pa je orehova muha povzročila precej škode. Najmanj prizadeti sta bili sorti Ferouette in Fertignac (11 oz. 13 % napadenih plodov), medtem ko je bilo pri sorti Mihaela kar tri četrtine plodov počrnelih. Pomološko analizo plodov smo opravili pri 21 sortah in šestih standardih (preglednica 2). Sorte Milotai-10, Tiszacsecsi-83, A-117/15, Feradam, Ferbel, Ferouette in Lara so imele zelo debele orehe, težke od 13,4 (Lara) do 15,7 g (Feradam). Izplen jedrc je bil pri večini sort večji kot običajno, kar gre pripisati izdatnim padavinam v avgustu in septembru. Pri poljskih selekcijah Perlowy in Buccanear ter romunski sorti Valstar smo izmerili rekorni izplen, kar 62 oz. 63 in 68 %. Preko 50 odstotni izplen jedrc so imeli tudi plodovi romunskih sort Roxana, Mihaela in Valkor pa tudi ameriškega križanca 00-006-48. Pri francoskem križancu H-93-71, ki je rodil več kot vse ostale sorte, pa smo namerili samo 37 odstotni izplen jedrc. Buccanear, Roxana, Perlowy in 90-027-23 so imeli najtanjše luščine (0,7 – 1 mm), Ferbel pa z 2 mm najdebelejšo. Po odlični ločljivosti jedrc izstopata francoski sorti Ferbel in Ferouette, po zelo svetlih jedrcih pa francoski oz. ameriški križanec H-99-10 in 00-006-48 (ocene 8,5). Sorte Feradam, Mihaela in Buccanear so imele luščine nekoliko slabše spojene na šivu (ocena 6). 37 Preglednica 1: Preizkušanje orehov v kolekcijskih nasadih MB-IV (sajeno 2003-2011) in MB-IV-N (sajeno 2015-2019) v letu 2020. Rastna doba Vrh cvetenja Rodnost Pridelek/ Prirast Obseg Habitus Zdravstveno stanje (1-9) (datum) moški cvet ženski cvet ocena drevo ocena debla ocena Gnomonia Xanthomonas Sorta (1-9) (g) (1-9) (cm) (1-9) leptostyla a. pv. juglandis začetek konec datum ocena datum ocena list plod plod pog. H-93-71 ** 22. 4. 4. 11. 1. 5. 3,5 23. 5. 6,5 8,0 11.023,0 3,0 58,0 7,5 7,0 8,0 8,0 8,0 H-99-10 ** 29. 4. 6. 11. 4. 5. 5,0 24. 5. 6,5 6,5 6.517,2 3,5 68,3 7,5 7,0 8,0 8,0 8,0 Ferjean ** 21. 4. 31. 10. 23. 4. 6,0 6. 5. 7,0 6,5 4.213,2 4,0 67,0 7,5 7,0 8,0 8,0 8,0 Franquette (s) ** 12. 4. 10. 11. 29. 4. 5,0 20. 5. 7,0 5,0 8.277,0 7,0 78 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 Milotai-10 *** 11. 4. 27. 10. 22. 4. 5,0 28. 4. 5,0 5,5 3.367,8 7,5 72,8 6,5 8,0 8,0 8,0 8,0 M-10/37 *** 12. 4. 13. 11. 22. 4. 4,0 4. 5. 7,0 6,0 6.459,4 6,0 59,5 6,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Tiszacsecsi-83 *** 13. 4. 28. 10. 23. 4. 6,5 1. 5. 5,0 5,5 6.626,5 7,5 80,3 7,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Elit (s) *** 28. 4. 28. 10. 9. 5. 6,0 18. 5. 8,0 6,0 3.232,0 5,0 49,0 7,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Parisienne (s) *** 29. 4. 16. 11. 3. 5. 6,0 23. 5. 6,0 5,0 6.072,2 7, 72,5 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 Franquette (s) *** 29. 4. 28. 10. 29. 4. 5,0 20. 5. 4,0 6,0 2.884,4 3,0 64,0 7,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Elit (s) ● 27. 4. 28. 10. 12. 5. 2,0 17. 5. 2,0 2,0 1.400,0 4,0 5,6 4,0 8,0 8,0 8,0 8,0 A-117/15 ● 21. 4. 11. 11. 24. 4. 8,0 6. 5. 6,0 5,0 6.257,0 7,0 97,5 7,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Chandler ○ 13. 4. 17. 11. 22. 4. 5,0 3. 5. 3,5 6,5 6.923,0 5,0 47,5 5,5 7,5 8,0 8,0 8,0 90-027-23 ♦ 14. 4. 3. 11. 23. 4. 2,0 3. 5. 2,0 7,0 1.440,5 4,0 34,5 4,0 8,0 8,0 8,0 8,0 0-06-48 ♦ 14. 4. 18. 11. 22. 4. 4,0 9. 5. 4,0 7,0 4.790,0 5,0 52,5 8,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Valkor ♦ 13. 4. 3. 11. 22. 4. 6,0 4. 5. 5,0 6,0 1.285,0 6,0 38,5 7,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Valmit ♦ 14. 4. 9. 11. - 1,0 - 1,0 1,0 0 8,0 39,0 8,0 7,5 - - 8,0 Valrex ♦ 11. 4. 18. 11. 22. 4. 2,0 3. 5. 3,0 2,0 0 7,0 46,5 7,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Feradam ♦○♦ 17. 4. 18. 11. 25. 4. 3,0 9. 5. 3,7 8,0 2.779,4 8,0 35,0 5,7 7,0 7,0 8,0 8,0 38 Preglednica 1 (nadaljevanje): Preizkušanje orehov v kolekcijskih nasadih MB-IV (sajeno 2003-2011) in MB-IV-N (sajeno 2015-2019) v letu 2020. Rastna doba Vrh cvetenja Rodnost Pridelek Prirast Obseg Habitus Zdravstveno stanje (1-9) (datum) moški cvet ženski cvet ocena / ocena debla ocena Gnomonia Xanthomonas Sorta začetek konec datum ocena datum ocena (1-9) drevo (1-9) (cm) (1-9) leptostyla ar. pv. juglandis (g) list plod plod pog. Ferbel ♦○♦ 15. 4. 18. 11. 25.4. 1,3 9. 5. 3,3 4,3 990,0 7,3 23,0 5,7 7,7 8 7,7 7,0 Fernor ♦○♦ 29. 4. 15. 11. 4. 5. 3,0 23. 5. 4,0 5,0 1.674,0 8,0 35,0 7,0 8,0 7,0 8,0 7,0 Ferouette ♦○ 18. 4. 17. 11. - 1,0 13. 5. 2,0 3,0 412,3 8,0 22,5 5,3 7,7 8,0 8,0 8,0 Fertignac ♦○ 28. 4. 19. 11. 9. 5. 2,0 11. 5. 3,0 5,7 1.437,6 7,3 28,2 6,0 6,7 8,0 7,7 8,0 Lara(s) ♦○ 18. 4. 18. 11. 24. 4. 3,0 8. 5. 3,3 7,0 3.088,8 7,3 35,2 6,3 7,0 8,0 7,7 7,7 Jupanesti ■ 15. 4. 13. 11. 24. 4. 2,0 5. 5. 4,0 5,0 559,0 8,0 6,6 6,0 6.0 8,0 8,0 8,0 Roxana ■ 18. 4. 16. 11. - 1,0 5. 5. 2,5 3,0 179,5 8,0 16,9 7,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Mihaela ■ 19. 4. 15. 11. 7. 5. 2,0 5. 5. 3,0 2,5 81,6 8,0 33,0 6,5 7,0 8,0 8,0 8,0 Valstar ■ 13. 4. 17. 11. 3. 5. 3,0 14. 5. 2,0 2,0 0 8,0 26,0 6,0 7.0 8,0 8,0 8,0 Fernor (s) ■ 28. 4. 18. 11. 4. 5. 2,0 22. 5. 3,0 4,0 1.135,4 7,0 33,5 4,0 7.0 8,0 8,0 8,0 Chandler ■◘ 19. 4. 15. 11. 25. 4. 2,0 11. 5. 2,0 3,0 339,2 7,5 15,8 4,5 7,5 7,5 8,0 8,0 Purpurea ■◘ 17. 4. 14. 11. - 1,0 9. 5. 2,0 1,5 0 6,5 13,5 5,5 6,5 8,0 8,0 8,0 Weinberg ■◘ 18. 4. 19. 11. - 1,0 13. 5. 1,5 1,5 100,0 7,0 17,5 6,0 6,5 8,0 8,0 8,0 Fernor (s) ■◘ 28. 4. 18. 11. 6. 5. 1,0 25. 5. 2,0 3,0 558,1 7,5 19,5 5,5 7,0 8,0 8,0 8,0 Chiara ●● 12. 4. 16. 11. - 1,0 10. 5. 2,0 3,0 142,0 7,0 21,5 5,0 7,0 8,0 8,0 8,0 Buccanear ●● 13. 4. 15. 11. - 1,0 3. 5. 2,0 1,0 0 6,0 16,0 7,0 7,0 - - 8,0 Jedrek ●● 20. 4. 20. 11. - 1,0 - 1,0 1,0 0 5,0 17,5 5,0 7,0 - - 8,0 Perlowy ●● 19. 4. 13. 11. - 1,0 5. 5. 2,0 1,0 20,0 5,0 2,2 6,0 6,0 - - 8,0 Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, ● - sajeno 2007, ○ – sajeno 2010, ♦ - sajeno 2011, ●♦-sajeno 2014, ♦○♦ - sajeno 2015, ♦○ – sajeno 2016, ■ – sajeno 2017, ■◘ – sajeno 2018, ●● -sajeno 2019/ ni podatka, 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 39 Preglednica 2: Pomološke lastnosti orehov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2020, sajeno 2003 – 2019. Sorta Višina Širina Debelina Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva ploda ploda ploda ploda jedrca jedrca luščine luščine luščine na jedrca kože jedrca (mm) (mm) (mm) (g) (g) (%) (1/9) (mm) šivu (1/9) (1/9) (1/9) H-93-71 ** 38,2 31,3 32,5 9,8 3,6 36,7 7,5 1,2 8,0 8,0 7,5 H-99-10 ** 39,8 32,1 33,0 12,3 5,6 45,5 8,0 1,3 8,0 8,0 8,5 Ferjean ** 32,2 31,5 31,5 10,3 5,0 48,5 8,0 1,4 8,0 8,0 7,5 Franquette (s) ** 41,4 34,0 32,3 12,3 5,1 41,5 7,0 1,4 8,0 8,0 7,5 Milotai-10 *** 38,1 35,3 36,8 14,6 6,5 44,5 8,5 1,3 7,5 8,0 7,0 M-10/37 *** 38,6 36,1 37,0 13,8 6,9 50,0 8,5 1,1 7,5 8,0 7,0 Tiszacsecsi-83 *** 39,7 36,2 37,7 14,7 7,2 49,0 8,0 1,2 7,0 7,5 7,0 Elit (s) *** 36,4 31,2 33,2 12,0 5,1 42,5 8,0 1,3 8,0 8,0 7,5 Parisienne (s) *** 40,1 34,5 36,3 13,8 5,9 42,7 7,5 1,3 8,0 8,5 7,5 Franquette (s) *** 41,3 30,8 31,0 10,8 4,9 45,4 7,0 1,4 8,0 8,0 7,0 A-117/15 ● 39,7 34,5 36,4 13,4 5,6 41,8 7,0 1,4 7,5 8,0 7,5 Chandler ○ 40,3 34,1 33,6 12,2 5,9 48,4 8,0 1,2 8,0 0,0 8,0 90-027-23 ♦ 40,8 33,2 32,8 12,7 6,3 49,6 7,5 1,0 7,0 8,0 8,0 00-006-48 ♦ 41,0 32,9 33,1 10,0 5,1 51,0 8,5 1,2 7,0 8,0 8,5 Valkor ♦ 39,1 33,9 35,4 11,1 6,2 55,9 7,5 1,2 7,0 8,0 8,0 Feradam ♦○♦ 42,8 38,2 39,2 15,7 7,0 44,6 8,0 1,3 6,0 8,0 8,0 Ferbel ♦○♦ 39,8 35,5 36,9 14,5 5,5 46,2 8,0 2,0 8,0 8,5 8,0 Fernor ♦○♦ 40,8 34,8 34,2 12,9 5,5 42,6 6,5 1,4 8,0 8,5 8,0 40 Preglednica 2 (nadaljevanje): Pomološke lastnosti orehov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2020 sajeno 2003 – 2019. Višina Širina Debelina Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva Masa Sorta ploda ploda ploda ploda jedrca luščine luščine luščine na jedrca kože jedrca jedrca (g) (mm) (mm) (mm) (g) (%) (1/9) (mm) šivu (1/9) (1/9) (1/9) Ferouette ♦○ 40,4 35,1 35,8 13,9 6,7 48,2 7,0 1,3 8,0 8,5 8,0 Fertignac ♦○ 40,2 31,6 31,8 11,4 5,2 45,6 7,5 1,3 7,0 7,0 8,0 Lara (s) ♦○ 36,1 35,1 36,7 13,4 6,5 48,5 7,0 1,6 7,0 8,0 7,0 Jupanesti ■ 43,9 29,1 30,7 10,3 4,7 45,6 8,0 1,5 7,0 8,0 7,5 Roxana ■ 37,4 33,6 32,2 11,0 6,0 54,5 8,5 0,9 7,0 8,0 7,0 Mihaela ■ 39,5 34,4 31,9 10,8 6,1 56,5 7,5 1,1 6,0 8,0 7,0 Valstar ■ 34,6 28,2 29,7 8,1 5,1 63,0 8,5 1,1 7,0 8,0 7,0 Chandler ■◘ 42,1 34,1 34,1 11,2 5,6 50,0 8 1,3 8,0 8,0 8,0 Chiara ●● 41,1 32,6 33,2 11,2 5,0 44,6 8,5 1,2 8,0 8,0 7,5 Buccanear ●● 34,4 30,7 31,3 9,3 6,3 67,7 7,5 0,7 6,0 8,0 7,5 Perlowy ●● 29,0 26,6 27,6 6,0 3,7 61,7 8,5 1,0 8,0 8,0 7,5 Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, ● - sajeno 2007, ○ – sajeno 2010, ♦ - sajeno 2011, ●♦-sajeno 2014, ♦○♦ - sajeno 2015, ♦○ – sajeno 2016, , ■ – sajeno 2017, ■◘ – sajeno 2018, ●● – sajeno 2019 / ni podatka, 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 41 Rošpoh pri Mariboru, 2014 V ekološkem proizvodnem nasadu spremljamo rast in rodnost francoskih sorte Ferjean (H-102-3) in H-99-10, ameriške sorte Chandler in madžarskih sort Alsoszetivanyi 117/15 (A-117/15) ter Milotai 10/14 (M-10/14). Primerjamo jih s standardno sorto Franquette, ki je vodilna v tem nasadu. Glavni namen preizkušanja je ugotoviti njihovo primernost za ekološko pridelavo. Glede na obseg debla nobena izmed preizkušanih sort ni presegla standardne sorte, pri kateri smo v povprečju namerili 39,3 cm (preglednica 3). Najbolj sta se ji približali sorti A-117/15 in H-99-10, medtem ko sta najšibkeje rasli sorti Chandler in Ferjean. Krošnje dreves A-117/15 in M-10/14 so razprostrte in gosto obraščene, v primerjavi s sorto Chandler, ki razvija precej pokončne krošnje. Bolj pokončen habitus smo opazili tudi pri sorti Ferjean, ki je razmeroma redko obraščen, podobno kot standardna sorta Franquette. Vse proučevane sorte so rodile bolje od standarda, pri katerem smo prešteli 111 plodov oz. 1,5 kg/drevo. Največ plodov/drevo (200) je imela sorta M-10/14, najmanj (133) pa sorta Chandler. Ob upoštevanju povprečne mase plodov je bil povprečni pridelek sorte M-10/14 2,4 kg/drevo, sorte A-117/15 1,9 kg/drevo, sort Ferjean in H-99-10 po 1,8 kg/drevo in sorte Chandler 1,3 kg/drevo. V nasadu sta se ob dveh šropljenjih z bakrovimi pripravki pojavila tako bakterijska črna pegavost kot tudi glivična rjava pegavost oreha. Prizadeti so bili predvsem listi. Znamenja črne pegavosti so bila podobno izražena pri vseh sortah, rjava pegavost pa je bolj prizadela liste sort Chandler ter Ferjean in M-10/14 (ocene 5 – 5,8). Rjava pegavost je bila precej prisotna tudi na plodovih sorte A-117/15 (ocena 6,2). Vse sorte so imele po kakšno mladiko, ki je na koncu počrnela zaradi črne pegavosti. Najmanjšo napadenost z obema boleznima smo zabeležili pri standardni sorti Franquette, pri kateri je tudi orehova muha povzročila najmanjši izpad pridelka, prizadetih je bilo samo 2,9 % plodov. Majhno stopnjo napadenosti (4,5 odstotno) smo opazili tudi pri sorti H-99-10, največjo (17,6 odstotno) pa pri sorti M-10/14. Sorte se med sabo razlikujejo po obliki plodov. A-117/15 in M-10/14 imata okroglaste, podobni so tudi pri sorti Ferjean. Druge sorte imajo bolj podolgovate plodove, najbolj pri standardni sorti. Preglednica 4 kaže, da so bili orehi v luščini težki od 9,9 g (Ferjean) do 11,8 g (M-10/14) in da so bili pri vseh sortah lažji kot pri standardni sorti s 13,2 g. Izplen jedrc je znašal od 37,4 % (Ferjean) do 48 % (Chandler). Površina luščine je pri vseh sortah dokaj gladka, najbolj pri sorti M-10/14 (ocena 8). Ta sorta ima tudi najdebelejšo luščino, najtanjšo pa sorta Ferjean. Luščine so bile v vseh primerih dobro spojene na šivu, kar kažejo ocene od 7 do 8. Tudi po ločljivosti jedrc od luščin, ki je bila odlična (ocene 8) se sorte ne razlikujejo med sabo. Jedrca so bila pri sorti Chandler najsvetlejša (ocena 8,5), pri sorti M-10/14 pa nekoliko rjavkasta, medtem ko so imele druge sorte svetlo obarvana jedrca. 42 Preglednica 3: Preizkušanje orehov v letu 2020, nasad Rošpoh / Maribor, sajeno 2014. Habitus Obraščenost Obseg Bakterijska črna Orehova rjava Orehova muha** Št. plodov Sorta (1-9) (1-9) debla pegavost (1-9)** pegavost (1-9)** Ocena Napadeni p. na drevo (cm) Listi Poganjki Listi Plodovi (1-9) (%) A-117/15 8,0 7,4 35,8 6,8 8,8 6,4 6,2 7,4 11,1 180,2 Chandler 4,8 6,3 24,6 6,8 8,8 5,0 7,0 7,0 8,4 133,5 H-102-3 (Ferjean) 6,5 5,8 25,6 6,8 8,3 5,5 7,5 7,0 10,7 180,0 H-99-10 7,3 6,3 35,4 6,7 8,7 7,0 8,1 8,0 4,5 155,3 M-10/14 8,4 7,8 32,6 6,6 8,8 5,8 6,8 6,0 17,6 200,0 Franquette (s) 7,5 5,8 39,3 7,0 8,8 7,0 8,1 8,5 2,9 111,3 Legenda: (s) – standard, 1 * 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost; ** - odpornost na ... Preglednica 4: Pomološke lastnosti orehov iz nasada Rošpoh / Maribor v letu 2020, sajeno 2014. Sorta Višina Širina Debelina Masa Masa Izplen Površina Debelina Spojenost Ločljivost Barva ploda ploda ploda ploda jedrca jedrca luščine luščine luščine na jedrca kože (mm) (mm) (mm) (g) (g) (%) (1/9) (mm) šivu (1-9) jedrca (1-9) (1-9) A-117/15 34,9 31,0 32,4 10,8 4,5 41,7 7,5 1,5 8,0 8,0 8,0 Chandler 39,1 32,5 32,6 10,0 4,8 48,0 7,0 1,5 7,0 8,0 8,5 H-102-3 (Ferjean) 39,0 30,4 32,3 9,9 3,7 37,4 7,5 1,4 8,0 8,0 8,0 H-99-10 39,0 31,9 32,5 11,7 5,4 46,1 7,5 1,6 8,0 8,0 8,0 M-10/14 36,2 32,1 33,8 11,8 4,7 39,8 8,0 1,70 7,0 8,0 7,5 Franquette (s) 44,3 33,5 32,1 13,2 5,7 43,2 7,0 1,5 8,0 8,0 8,0 43 Šentrupert, 2015-2016 V zasebnem nasadu z vodilno sorto Franquette proučujemo rast in rodnost najnovejših francoskih križancev Feradam, Ferbel, Ferouette in Fertignac. Poleg njih pa še pri nas že uveljavljeno francosko sorto Lara in slovensko selekcijo Pukšič, ki smo jo odbrali v Desterniku. Drevesa so vzbrstela med 15. in 25. aprilom (preglednica 5). Prvi sta bili sorti Ferbel in Lara, zadnja pa standardna sorta Franquette. Zgodnejši sta bili tudi sorta Ferouette in selekcija Pukšič. Med pozne pa lahko uvrstimo sorto Fertignac, ki se je po času brstenja s 24. aprilom najbolj približala standardni sorti Franquette. Na mariborski lokaciji, kjer spremljamo iste sorte, je Feradam odgnala na isti datum, Fertignac pa štiri dni bolj zgodaj. Drevesa so zelo bujno rasla. Vse sorte razen Fertignac so razvile preko 70 cm dolge enoletne poganjke, po čemer so presegle tudi standardno sorto Franquette. Po obsegu debel je bila najbujnejša sorta Feradam, najšibkejši pa Ferouette in Fertignac, katere drevesa so eno leto mlajša od drugih sort. V nasadu se še izvaja intenzivna gojitvena rez, s katero se odstranjujejo vrhovi enoletnih poganjkov. S tem se odstranijo tudi rodni terminalni brsti, zaradi česar so drevesa zelo malo rodila. Prve plodove smo prešteli pri lateralno rodnih sortah Feradam (6), Ferbel (2), Ferouette (5) in Lara (7), medtem ko terminalno rodna standardna sorta še ni imela plodov. Zdravstveno stanje dreves je bilo srednje; na listih smo opazili znamenja bakterijske črne pegavosti ( Xanthomonas arboricola pv. juglandis), pa tudi glivične rjave pegavosti orehov ( Gnomonia leprostyla). Črna pegavost je bila v največji meri prisotna na listih selekcije Pukšič (ocena 6), najmanj pa na sorti feradam (ocena 8). Rjava pegavost pa je najmanj prizadela liste sort Lara in Ferbel, pri drugih sortah pa je bila stopnja napadenosti srednja, ocenjena z ocenami od 6 do 7,3. Preglednica 5: Preizkušanje orehov v letu 2020, nasad Šentrupert, sajeno 2015 in 2016. Brstenje Prirast Obseg Št. plodov Bakterijska Orehova (datum) mladik1 debla na drevo črna pegavost rjava pegavost (1-9) (cm) (1-9) (1-9) Feradam * 17.4. 9,0 22,0 6,0 8,0 6,0 Ferbel * 15.4. 8,5 19,0 2,0 7,5 8,0 Ferouette * 18.4. 8,0 14,8 5,0 7,3 7,3 Franquette (s) * 24.4. 9,0 18,7 / 6,7 6,7 Lara (s) * 17.4. 9,0 20,0 7,0 7,0 8,0 Pukšič * 18.4. 8,7 19,7 / 6,3 6,0 Fertignac ** 24.4. 6,0 13,3 / 7,0 7,0 Franquette (s) ** 25.4. 6,0 21,5 / 7,0 6,0 Legenda: (s) – standard, * sajeno 2015, ** - sajeno 2016; 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 44 LESKA dr. Anita Solar (BF) Kolekcijski nasad Maribor, 2008 Z letom 2020 zaključujemo opazovanja francoskih sort N-650, Feriale in Ferwiller ter romunskih sort Cozia, Valcea, Arutela in Romavel, ki jih pimerjamo s standardnima sortama Tonda di Giffoni (TG) in Istrska dolgoplodna leska (ID). Nasad smo oskrbovali po načelih integrirane pridelave. V marcu smo ga pognojili s kombiniranim NPK gnojilom in v maju dognojili z dušikom. Krošnje smo dvakrat poškropili z listnimi gnojili na bazi aminokislin, alg in mikroelementov. Opravili smo dve tretiranji proti lešnikarju. Medvrstni prostor smo dvakrat pomulčili in pred zorenjem lešnikov temeljito očistili površino. Pasove pod krošnjami smo konec avgusta poškropili s herbicidom za lažje spravilo pridelka. Zrele lešnike smo zgrabili in zvozili iz nasada ter jih v posebni napravi očistili ovojnic, listov in drugih primesi. Posušili smo jih v sušilnici s temperaturo do 35 oC. Fenološki razvoj se je pričel že v januarju, dva do tri tedne prej kot običajno (preglednica 1) . Razlog so bile visoke temperature zraka, ki so se januarja v Mariboru za 1 oC dvignile nad dolgoletno povprečje, v februarju pa kar za 5 oC. Zato se je pri vseh proučevanih sortah cvetenje zaključilo še pred koncem februarja. Moška socvetja so bila prva pri sorti Valcea, prašila so že v prvi dekadi januarja. Ženski cvetovi so bili najzgodnejši pri standardni sorti Tonda di Giffoni (27. januarja). Do konca meseca so ji sledile še sorte Cozia, Valcea in Feriale. Nazadnje je odcvetela druga standardna sorta, Istrska dolgoplodna leska. Vse sorte razen N-650 so obilno cvetele. Fenofazo olistanje smo zabeležili v zadnji dekadi marca, pri sortah N-650 in Arutela šele v začetku aprila, najpozneje (10. aprila) pa pri francoski sorti Ferwiller. Grmi so zmerno bujno rasli, najvišje je imela sorta Valcea, ki je s 7 m za več kot dvakrat presegla standardno Istrsko dolgoplodno lesko (preglednica 1). Grmi tega standarda so bili tudi najožji (2,9 m), medtem ko so bili grmi sorte Valcea s 4,9 m najširši. Pridelek je bil bistveno boljši od preteklega leta. Največ lešnikov (6,7 oz. 6,6 kg/grm) smo nabrali pri sortah N-650 in Feriale. Bolje od obeh standardov sta rodili tudi sorti Ferwiller in Valcea, sorta Cozia pa je z 257 g/grm popolnoma zatajila. Zaradi zelo vročega in sušnega vremena v zadnji dekadi avgusta in prvih dveh dekadah septembra so lešniki dozoreli šele proti koncu septembra, delno se je zorenje zavleklo celo v oktober. Delež oplojenih lešnikov je bil večji kot prejšnja leta, pri nobeni sorti manjši od 96 %. Tudi lešnikar je povzročil zelo majhen izpad pridelka, največ (1,4 %) pri sorti Romavel. V nasadu smo obesili posebno lepljivo ploščo za spremljanje marmorirane smrdljivke in drugih stenic. Vse do pozne ga poletja se na ploščo ni ujela nobena marmorirana smrdljivka in tudi drugih stenic skoraj nismo opazili. Tako da letos na jedrcih ni bilo opaziti staničevine, ki je v preteklem letu zelo prizadela notranjo kakovost lešnikov. Največje in najtežje lešnike sta rodili sorti N-650 (3,3 g) in Feriale (3 g), ki sta imeli tudi največji maksimalni premer plodov oz. kaliber (preglednica 2). Pri sorti Feriale so bili plodovi pravilne okrogle oblike, tako kot pri sortah Romavel in standardu Tonda di Giffoni, pri drugem standardu in sorti N-650 pa so bili lešniki podolgovati. Izplen jedrc je bil slabši kot pretekla leta, kar lahko pripišemo vročini in dolgotrajnemu sušnemu vremenu v avgustu. Najnižjega (37,5 %) smo izračunali pri sorti Romavel, najvišjega (45,4 %) pa pri sorti Valcea. Plodovi v luščini in jedrca vseh sort so bili zelo izenačeni po obliki in tudi po gladkosti teste ali perisperma se niso veliko razlikovali med sabo. Samo sorta Feriale je imela z oceno 8 nekoliko bolj gladek perisperm od drugih sort. 45 Preglednica 1: Preizkušanje leske v kolekcijskem nasadu MB/IV v letu 2020, sajeno 2008 in 2009. Vrh cvetenja Višina Širina Pridelek Interval Oplojeni Neoplojeni Lešnikar Sorta Listanje (datum) (ocena 1 - 9) grma grma na grm zorenja plodovi plodovi (%) (datum) moški ženski moški ženski (cm) (cm) (g) (datum) (%) (%) N-650 * 1. 4. 17. 2. 15. 2. 6 6 4,5 4,2 6.731,1 9.9.-13.10. 96,7 2,7 0,6 Cozia * 28. 3. 15. 1. 28. 1. 8 7 7,6 4,4 257,2 2.9. 97,2 2,3 0,5 Valcea * 24. 3. 7. 1. 29. 1. 8 7 7,0 4,9 5.439,7 26.8.-3.9. 97,4 2,1 0,5 Arutela ** 2. 4. 17. 2. 18. 2. 8 8 4,2 3,6 3.318,4 7.9.-28.9. 96,6 2,5 0,9 Feriale ** 30. 3. 26. 1. 31. 1. 8 8 5,2 3,6 6.637,5 7.9.-18.9. 96,1 3,1 0,8 Ferwiller ** 10. 4. 19. 2. 14. 2. 8 8 5,4 4,2 5.738,8 8.9.-13.10. 98,2 1,4 0,4 Romavel ** 31. 3. 15. 2. 17. 2. 7 8 4,4 3,2 2.754,6 1.7.-10.9. 96,3 2,3 1,4 Tonda di Giffoni (s) ** 22. 3. 19. 1. 27. 1. 8 7 5,2 3,4 4.285,5 7.9.-28.9. 97,4 1,7 0,9 Istrska dolgoplodna (s) ** 26. 3. 17. 2. 16. 2. 8 7 3,0 2,9 3.334,4 7.9.-13.10. 96,0 3,5 0,5 Legenda: (s) standard, * - sajeno 2008, ** - sajeno 2009 , 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost , 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 46 Preglednica 2: Pomološke analize lešnikov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2020, sajeno 2008 in 2009. Maks. Izenač. Izenač. Dolžina Širina Debelina Faktor Masa Masa Izplen Debelina Gladkost premer oblike oblike Sorta ploda ploda ploda okrogl. ploda jedrca jedrca luščine perisperma ploda ploda jedrc (mm) (mm) (mm) plodov (g) (g) (%) (mm) (1-9) (mm) (1-9) (1-9) N-650 * 22,8 23,2 21,0 0,7 3,3 1,4 42,42 1,3 24,1 8,0 7,0 7,0 Cozia * 16,8 14,2 12,8 0,8 1,2 0,5 41,67 0,6 17,0 8,5 8,0 7,0 Valcea * 18,3 18,9 15,9 0,9 2,2 1,0 45,45 1,1 18,3 8,0 8,0 7,0 Arutela ** 20,2 17,2 15,1 0,8 1,8 0,8 44,44 1,1 20,3 8,0 7,0 7,5 Feriale ** 21,2 23,0 20,3 1,0 3,0 1,2 40,00 1,3 23,4 8,0 7,0 8,0 Ferwiller ** 21,3 18,5 16,6 0,8 2,5 1,1 44,00 1,1 21,3 8,0 7,0 7,5 Romavel ** 19,7 20,5 18,3 1,0 2,4 0,9 37,50 1,3 20,4 8,0 7,0 7,5 Tonda di Giffoni (s) ** 18,9 20,9 17,3 1,0 2,6 1,0 38,46 1,1 19,0 8,0 8,0 7,0 Istrska dolgoplodna (s) ** 24,6 18,6 16,3 0,7 2,8 1,1 39,29 1,4 24,6 8,5 8,0 7,0 Legenda: (s) standard, * - sajeno 2008, ** - sajeno 2009 ; 1 – najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena za opazovano lastnost 47 Podgorje pri Slovenj Gradcu, 2016 V petletnem zasebnem proizvodnem nasadu proučujemo sorte Merveille de Bollwiller, Istrska okrogloplodna leska, Ennis, N-650 in Fercoril Corabel (Corabel) v primerjavi s standardno sorto Istrska dolgoplodna leska. Vse razen N-650 so že vključene v slovenski sadni izbor. Kot potencialno zanimive smo jih izbrali za območje Koroške, kjer je leska naravno zastopana, z gojenjem žlahtnih sort pa ni izkušenj ob precejšnjem zanimanju za pridelavo lešnikov na tem območju. Ob pogostih in obilnih padavinah praktično skozi vso rastno dobo so grmi dobro rasli. Glede na prirast mladik in dimenzije grmov so bile prav vse sorte bujnejše od standardne sorte. Prirast mladik smo ocenili z ocenami od 6,9 pri standardu do 8,5 pri sorti Corabel (preglednica 3). Najvišje grme sta razvili sorti M. de Bollwiller in Corabel, najnižje pa standard in ameriška sorta Ennis. Standardna sorta je imela tudi najbolj razprostrte grme, medtem ko je bil pri drugih sortah habitus bolj pokončen. Grmi sort Ennis, N-650 in Corabel so bili gosteje obraščeni, sorte M. de Bollwiller pa najredkeje. Število izrastkov je bilo razmeroma malo; pri Istrski okrogloplodni leski 5,5/grm, pri M. de Bollwiller pa samo 2,3/grm. Ti dve sorti sta razvili tudi najbolj čvrste enoletne poganjke. Na grmih smo v povprečju prešteli od 11 grmov (Corabel) do 95 (Istrska okrogloplodna leska). Precejšen del lešnikov ni bil oplojen, in sicer kar dve tretjini pri sortah Merveille de Bollwiller in Istrska okrogloplodna. Najboljše stanje smo zabeležili pri standardni sorti Istrska dolgoplodna s 75 % oplojenih plodov, pri čemer pa jih je bilo kar 15 % napadenih od lešnikarja. Pri sortah M. de Bollwiller in Istrska okrogloplodna nismo zasledili od lešnikarja naluknjanih plodov, pri sortah Corabel, N-650 in Ennis je bilo takih med 3,8 in 11 %. Pridelek zdravih plodov je bil majhen. Ob upoštevanju povprečne mase lešnikov so posamezne sorte rodile 14 g/grm (N-650), 20 g (Corabel), 51 g (Ennis), 77 g (M. de Bollwiller), 79 g (Istrska okrogloplodna) in 116 g (Istrska dolgoplodna leska). Pomološka analiza je pokazala, da so bili plodovi sorte Corabel s 3,4 g in kalibrom 26,9 mm najtežji in največji (preglednica 4). Vse sorte so imele dober izplen jedrc, večjega od standardne sorte. Največji izplen, kar 65-odstoten, smo izračunali pri plodovih sorte N-650. Vse proučevane sorte so imele tudi tanjšo luščino od standarda. Izenačenost oblike plodov v luščini in jedrc je bila v vseh primerih solidna, in samo pri N-650 nekoliko slabša (ocena 6). Po debelini teste ali perisperma pa je izstopala sorta Corabel (ocena 5), medtem ko so imele druge sorte gladko testo. Preglednica 3: Preizkušanje leske v letu 2020, nasad Podgorje / Sl. Gradec, sajeno 2015. Prirast Višina Širina Buj- Obraš- Izrast Debelina Habitus Sorta mladik grma grma nost čenost -ki 1-l. pog. (1-6)1 (1-9)1 (cm) (cm) (1-9)1 (3-5-7)1 (0-9)1 (3-5-7)1 Merveille 7,5 369,0 261,5 8,3 3,4 4,1 2,3 6,1 de Bollwiller Istrska okrog- 7,7 302,7 246,4 7,0 3,7 4,6 5,5 6,5 loplodna leska Istrska dolgo- 6,9 229,0 214,0 4,5 4,0 4,6 3,1 5,4 plodna l. (s) Ennis 8,1 351,0 271,0 7,9 3,9 5,9 3,1 5,7 N-650 8,0 320,9 248,2 6,7 3,7 5,2 3,1 5,8 Fercoril 8,5 366,3 279,4 8,2 3,3 5,0 2,5 5,9 (Corabel®) Legenda: (s) – standard; 11 (3) - najnižja ocena za opazovano lastnost, 6 (7, 9) najvišja ocena 48 Preglednica 4: Pomološke analize lešnikov iz nasadaPodgorje / Sl. Gradec v letu 2020, sajeno 2015. Maks. Izenač. Izenač. Dolžina Širina Debelina Faktor Masa Masa Izplen Debelina Gladkost premer oblike oblike Sorta ploda ploda ploda okrogl. ploda jedrca jedrca luščine perisperma ploda ploda jedrc (mm) (mm) (mm) plodov (g) (g) (g) (mm) (1-9) (mm) (1-9) (1-9) Merveille de Bollwiller 22,5 19,6 18,9 0,9 2,6 1,2 46,2 1 22,6 7,0 7,0 7,0 Istrska okrogloplodna l. 19,4 20,8 17,7 1,0 2,2 1,0 44,8 0,9 21,1 8,0 8,0 7,5 Istrska dolgoplodna l. (s) 23,9 18,4 15,6 0,7 2,0 0,9 45,0 1,3 24,1 8,0 7,0 7,0 Ennis 22,8 22,4 21,3 1,0 2,9 1,5 51,7 1 23,4 7,0 7,0 7,0 N-650 18,3 16,4 14,7 0,8 1,3 0,8 65,4 1 18,4 6,0 6,0 7,5 Fercoril (Corabel®) 25,1 21,7 21,7 0,9 3,4 1,6 47,1 1 26,9 7,8 6,6 5,0 Legenda: (s) – standard; 11 (3) - najnižja ocena za opazovano lastnost, 6 (7, 9) najvišja ocena 49 Kolekcijski nasad Maribor, 2020 V marcu smo zasnovali nov kolekcijski nasad, v katerem smo posadili 9 sort leske iz žlahtnjiteljskega programa Univerze Corvallis, Oregon, ZDA: McDonald, Wepster, Dorris, Jefferson, Theta, Yamhill, Sacajawea, Gamma in Epsilon. Primerjali jih bomo s standardnima sortama Istrska okrogloplodna leska in Tonda di Giffoni. Vsaka sorta je zastopana s tremi sadikami. Nasad smo intenzivno oskrbovali: enkrat dognojili z dušikom, dvakrat okopali drevesne kolobarje, konec poletja pofrezali ozke pasove v vrstah in dvakrat poškropili s pripravki na osnovi aminokislin in alg. Površino med vrstami smo štirikrat pomulčili. Izmed 33 sadik so se posušile tri: Jefferson in dve sadiki McDonald. Sicer smo zabeležili precej razlik v rasti, od šibke do zelo bujne. Dolenje Laknice / Mokronog, 2020 Zagotovili smo sadilni material in sodelovali pri sajenju istih devetih ameriških sort in standardnih sort leske, kot so posajene v nasadu Maribor 2020. Svetovali smo glede izvedbe gojitvene rezi in oskrbe, ki je vključevala dognojevanje na list, dvakratno okopavanje kolobarjev in štirikratno mulčenje medvrstnih prostorov. Rast je bila nekoliko šibkejša kot na kontrolni lokaciji. Izmed 73 sadik se je posušila ena sadika sorte Jefferson, sadiko Tonda di Giffoni pa je spodjedel voluhar. 50 Opis sort leske, za katere se je preizkušanje v letu 2020 zaključilo Arutela Je romunskega porekla. Vzgojili so jo na Raziskovalni postaji za sadjarstvo v Valcei, s križanjem sort Halski džin in Tonda gentile delle Langhe. Rast je srednje bujna, habitus rahlo pokončen do pokončen. 12-letni grmi so v povprečju zrasli 4,2 m v višino in 3,6 m v širino. Moška socvetja in ženski cvetovi cvetijo razmeroma pozno, cvetenja je delno homogamno. Pozna je tudi fenofaza listanje. Povprečni pridelek od 7. leta dalje je znašal 1,6 kg/grm. 11 % plodov je bilo neoplojenih, 1,3 % pa napadenih od lešnikarja. Plod je težak 2,2 g, lepe okroglasto podolgovate oblike. Izplen jedrca je 43 %. Luščina je debela 1,2 mm, privlačne lešnikove barve z rahlimi vzdolžnimi prižami in precej izrazitim poprhom na konici. Maksimalni kaliber znaša 20,5 mm, plodovi in jedrca so lepo izenačeni po obliki, perisperm, ki obdaja jedrce, je povsem gladek in zelo tanek. Plodovi zorijo od konca avgusta do sredine septembra. Cozia Je spontani križanec sorte Halski džin, vzgojen v Romuniji, na Raziskovalni postaji za sadjarstvo v Valcei. Raste bujno in pokončno. Grmi so v 13. letu visoki 7 m in široki 4,4 m. Cvetenje je protandrično do homogamno: moška socvetja prašijo zadnje dni februarja, vrh cvetenja ženskih cvetov pa nastopki v začetku marca. Pravi listi se razvijejo konec marca. Povprečni pridelek je zelo majhen, samo 0,4 kg/grm. 87 % plodov je oplojenih in normalno razvitih, 12 % je neoplojenih in 1 % napadenih od lešnikarja. Plod je droben, prikupne okroglaste, rahlo podolgovate oblike. Luščina je zelo tanka (0,8 mm), svetle lešnikove barve z rahlimi temnejšimi prižami. Povprečna masa celega lešnika je 1,6 g, izplen jedrca je 47,4 %. Plodovi v luščini so povsem izenačeni po obliki, tudi izenačenost oblike jedrc je dobra. Perisperm samo mestoma prekriva jedrce in je razmeroma tanek. Plodovi zorijo zgodaj, v prvi dekadi septembra. Feriale (INRA, 1979) Je francoska sorta. Vzgojil jo je Eric Germain na inštitutu INRA Bordeaux, s križanjem sort Imperial de Trebizonde in Butler. Raste srednje bujno in ima rahlo pokončen habitus. V Franciji jo gojijo v obliki drevesa na srednje visokem deblu. Normalno uspeva tudi v obliki grma. Pri nas so v 12 letih grmi zrasli 5,2 m v višino in 3,6 m v širino. Cveti v drugi dekadi februarja. Prva so moška socvetja, ki so zelo številna. Olista srednje pozno. Zarodi zgodaj in obilno rodi. Povprečni pridelek od 7. leta dalje je znašal 3,5 kg/grm, kar je več kot vse ostale sorte iz istega obdobja preizkušanja. Pridelek je kakovosten, samo 8 % lešnikov je bilo neoplojenih in 0,4 % napadenih od lešnikarja. Plod je velik, kalibra 19-24 mm, težak 3,1 g. Po obliki je okroglast, rahlo sploščen. Ima nekoliko debelejšo, temnejšo rdečkastorjavo luščino z vzdolžnimi prižami in je prikupnega izgleda. Jedrce je okroglasto, z gladko testo, ki lepo odstopa pri praženju. Izplen jedrca je 42 do 45 %. Zori od zadnjih dni avgusta do sredine septembra. Sorto uvrščamo med namizne. Ferwiller Je francoskega porekla. Eric Germain jo je vzgojil na inštitutu INRA Bordeaux s križanjem sort Merveille de Bollwiller x Tonda gentile Romana. Rast grma je bujna, habitus je srednje pokončen. 12-letni grmi merijo 6,4 m v višino in 4,2 m v širino. Razvijejo obilo moških socvetij, zaradi česar jo v Franciji sadijo predvsem kot opraševalno sorto poznocvetočih sort. Mačice dosežejo vrh cvetenja sredi marca in za dober teden zaostajajo za cvetenjem ženskih cvetov. Fenofaza olistanje je v dolgoletnem pvprečju nastopila zadnji dan marca. Povprečni pridelek je znašal 2,0 kg/grm. Kar 17,5 % plodov je bilo neoplojenih in manj kot 1 % napadenih od lešnikarja. Plod je srednje velik s povprečno maso 2,6 g in maksimalnim kalibrom 20,7 mm. Oblika je okroglasta, rahlo podolgovata z velikim, kvadratasto oblikovanim hilumom. Luščina je tanka, svetle lešnikove barve z rahlo izraženimi prižami. Celi lešniki in tudi jedrca so lepo izenačeni po obliki, izplen jedrc je 42-44 odstoten. Episperm je tanek, samo mestoma nekoliko debelejši in vlaknast. Plodovi zorijo v prvi plovici septembra. 51 N-650 Je francoska sorta z inštituta INRA Bordeaux. Grm je srednje bujne rasti, v povprečju visok 4,5 m in širok 4,2 m. Cveti zgodaj, običajno sredi februarja, moška socvetja zacvetijo pred ženskimi cvetovi. Olista v zadnjih dneh marca. Pvprečni pridelek od 7. leta dalje je znašal 2,1 kg/drevo. 78,5 % plodov je bilo normalno razvitih, 20,4 % neoplojenih in 1 % napadenih od lešnikarja. Opazili smo precejšnjo nagnjenost k izmenični rodnosti. Plod je zelo velik, s povprečno maso 3,7 g, kalibra 24,2 mm. Po obliki je okroglast, rahlo sploščen z zelo velikim hilumom. Luščina je srednje debela, privlačne, rahlo rdečkaste barve s temnejšimi prižami. Zaradi teh lastnosti jo uvrščamo med zanimive namizne sorte. Celi lešniki so lepo izenačeni po obliki, jedrca malo manj. Izplen jedrc je okrog 41 %. Obdana so s tankim perispermom, ki je mestoma debelejši in vlaknast. Plodovi zorijo od konca avgusta do sredine septembra. Romavel Je romunska sorta, nastala po naključnem opraševanju sorte Halska leska, na Raziskovalni postaji za sadjarstvo v Valcei. Raste srednje bujno in ima rahlo pokončen habitus. Višina 12-letnih grmov je 4,4 m, širina 3,2 m. Cveti v prvi dekadi marca, protandrično do homogamno. Olista v zadnjih dneh marca. Povprečni pridelek je bil 1,7 kg/grm. 86 % lešnikov je bilo normalno oplojenih in razvitih, 13 % neoplojenih in 1 % napadenih od lešnikarja. Plod velik, s pvprečno maso 2,9 g in kalibrom 20,7 mm. Oblika je popolnoma okrogla s kratko konico. Luščina je tanka 1,2 mm, prikupne temnorjavordečkaste barve s tankimi vzdolžnimi prižami. Izenačenost celih plodov in jedrc je dobra. Jedrca predstavljajo od 44 do 46 % mase celega ploda. Imajo tanko testo (perisperm), ki jo na posameznih mestih prekrivajo debelejša vlakna. Sorta spada med namizne in zori v prvi dekadi septembra. Valcea Je klonska selekcija turške sorte Furfulak, odbran v Romuniji, na Raziskovalni postaji za sadjarstvo v Valcei. Grmi bujno rastejo, v 12. letu so dosegli 6,2 m v višino in 4,9 m širino. Cveti zelo zgodaj, moška socvetja že sredi januarja, ženski cvetovi v začetku februarja. Fenofazo olistanje smo zabeležili 29. marca. Hitro zarodi in dobro rodi, povprečni pridelek je znašal 3,4 kg/grm. 82 % plodov je bilo normalno razvitih, 16, % neoplojenih in 2 % napadenih od lešnikarja. Plod je srednje velik, v povprečju težak 2,3 g. Po obliki je okroglast. Luščina je zelo tanka, svetlo lešnikove barve z rahlimi prižami in poprhom na konici. Celi lešniki in jedrca so zelo izenačeni po obliki. Izplen jedrca znaša okrog 44 %, prekrito je z nekoliko debelešim perispermom, ki je na posameznih mestih vlaknast. Plodovi dozorijo od sredine zadnje dekade avgusta do konca prve dekade septembra. 52 KOSTANJ dr. Anita Solar (BF) Janče pri Litiji, 2006 - 2016 Zasebni proizvodni nasad Janče vključuje dve parceli. Na prvi rastejo 15-letna drevesa sort Marsol, Marigoule in Maraval, na drugi pa drevesa sort Bouche de Betizac, Marsol, Maraval, Marigoule, Marlhac in domačih selekcij Kozjak in Avbar. Posajena so bila v letih od 2010 do 2016. Pri starejših drevesih nas zanima predvsem pridelek, ki je znašal v povprečju 32,4 kg/drevo pri sorti Marsol (Preglednica 1) ter 16,8 oz. 16,2 kg/drevo pri sortah Marigoule in Maraval. Drevesa sort Marigoule in Marsol so zrasla 11 m v višino in kar za tretjino prekašala sorto Maraval, ki nasplošno raste šibkeje, a ima nekoliko gosteje obraščene krošnje od drugih dveh sort. Najbujnejšo rast in gosto obraščenost smo opazili pri sorti Marigoule z obsegom debla 1,2 m, najredkejšo obraščenost pa pri sorti Marsol z oceno 5,7. Desetletna drevesa na drugi parceli so v višino zrasla od 4,7 m (Maraval) do 5,5 m (Marigoule) in 7,0 m (Marsol). Pri zadnji sorti smo izmerili tudi največji obseg debla in rekorden pridelek, 56 kg/drevo, medtem ko sta drugi dve sorti rodili manj kot 10 kg/drevo. Osemletna drevesa domače selekcije Kozjak so po bujnosti rasti presegle standardno sorto Bouche de Betizac, rodila pa so komaj petino v primerjavi s standardom. Dve drevesi druge domače selekcije Avbar je preteklo leto napadel kostanjev rak. Zgodaj spomladi sta še kazali nekaj življenja, kasneje pa v celoti propadli. Nova francoska sorta Marlhac je bujno rasla. V petem letu so drevesa zrasla 4,9 visoko in imela enak obseg debla kot starejša standardna sorta Bouche de Betizac. Drevesa sorte Marlhac so se zelo gosto obrasla, povprečni pridelek pa je bil samo 1,5 kg/drevo. Najmanjša so bila drevesa sorte Precoce Migoule, ki so bila posajena l. 2018. Preglednica 1: Preizkušanje kostanja v letu 2020, nasad Janče/Litija, sajeno 2006 (I) in Janče 1, sajeno 2009-2010 (II), 2013 (III), 2016 (IV) in 2018 (V). Obseg debla Pridelek Sorta (nasad) Višina drevesa (m) Obraščenost (1-9)1 (cm) (kg/drevo) Marigoule (I) 121,6 11 7 16,8 Marsol (s) (I) 107,6 11,2 5,7 32,4 Maraval (I) 73,7 7,6 7,5 16,2 Marsol (s) (II) 87 7 6 56 Maraval (II) 53,7 4,7 7,7 8,7 Marigoule (II) 62 5,5 8,8 9 Bouche de Betizac 41 5,1 7,3 11,4 (s) (III) Kozjak (III) 55 5,3 6,5 2 Marlhac (IV) 41 4,9 8 1,5 Precoce Migoule (V) 20 4 6 - Legenda: (s) – standard; 11 - najnižja ocena za opazovano lastnost, 9 – najvišja ocena V sklopu pomološke analize smo izmerili osnovne dimenzije plodov, stehtali maso in izračunali povprečno število plodov v enem kiligramu in po deskriptorjih UPOV določili barvo in prižavost 53 lupine, obliko in embrionijo plodov ter stopnjo penetracije episperma v jedro. Preglednica 2 kaže, da so imele sorte Marigoule, Maraval in Bouche de Betizac najdebelejše in najtežje plodove, v 1 kg smo jih našteli manj kot 45. Pri sortah Marsol in Marlhac je bilo v 1 kg 48 oz. 52 plodov, pri domači selekciji Kozjak pa kar 156. Drevo Kozjaka je bilo obilno obloženo z ježicami, v katerih pa so bili netipično drobni kostanji. Sorta Marigoule je izstopala z značilno temnordečkastorjavo lupino in velikim hilumom, sorta Marlhac pa z zamolklo rjavo lupino brez vzdolžnih priž. Oblika plodov je bila široko eliptična Marsol, Maraval, Precoce Migoule) oz. za marone značilna transverzalno eliptična (Marigoule, Bouche de Betizac, Marlhac in Kozjak). Pri sortah Bouche de Betizac ni bilo opaziti nobenega zajedanja episperma v jedro (ocena 1), pri drugh dortah pa je bila stopnja penetracija šibka in ocenjena z oceno 3. Selekcija Kozjak in sorta Maraval sta imeli vse plodove monoembrionalne, pri drugih sortah je bilo od 25 % (Precoce Migoule) do 5 % (Marigoule, Marsol) poliembrionalnih. V preglednici 2 navajamo tudi sorti Colossal in Skookum iz starejšega dela nasada. Sorti sta razširjeni predvsem v ZDA, pri nas pa dajeta srednje rezultate. Colossal je nekoliko bolj roden ima debelejše plodove, značilne rahlo trikotne oblike z lepo, svetlečo lupino. Kostanj Velika Nedelja 2020 Zagotovili smo sadilni material in sodelovali pri sajenju introducirane sorte Marlhac in standardne sorte Marsol v sklopu zasebnega proizvodnega nasada. Na novo posajene sadike so se dobro prijele, lastniku smo svetovali glede oskrbe. Izmed sedmih sadik sorte Marlhac sta se dve poleti posušili iz neznanega vzroka. Druge normalno rastejo ob oskrbi, ki je zajemala dve plitvi okopavanji in dvoje mulčenj. 54 Preglednica 2: Pomološke lastnosti kostanjev iz nasada Janče/Litija v letu 2020, sajeno 2006 (I) in Janče 1, sajeno 2009-2016 Sorta Dimenzije ploda (mm) Masa Število Barva Prižavost Oblika Penetracija Mono- Ploda plodov v ploda perikarpa ploda episperma embrionija višina širina debelina (g) 1 kg (1 - 5) (1 / 2) (1 - 5) (1 - 9) (%) Marigoule 33,6 40,3 26,5 23,0 43,5 4 1 4 3 95 Marsol (s) 35,5 38,4 25,2 21,0 47,7 1 1 2 3 95 Maraval 36,2 40,1 25,6 22,6 44,3 1 1 2 3 100 Bouche de Betizac (s) 36,5 42,2 23,6 22,9 43,6 3 1 4 1 85 Kozjak 24,2 24,7 18,2 6,4 156,1 2 1 4 3 100 Marlhac 33,6 39,6 24,5 19,4 51,6 2 2 4 1 90 Colossal 38,5 39,3 25,7 22,3 44,9 1 1 2 3 65 Precoce Migoule 31,3 34,8 21,9 14,6 68,5 1 1 2 1 75 Skookum 28,4 31,7 20,0 11,4 87,8 2 1 4 1 100 55 JAGODA dr. Darinka Koron (KIS) Brdo pri Lukovici, 2019 V prvem letu rodnosti smo spremljali enkrat rodne sorte pod šifro CIVN766, CIVH413, CIVH502, CIVH632, CIVH635, CIVH725, ki smo jih v preizkušanje dobili od žlahtniteljskega konzorcija CIV iz Italije ter sorto Lycia, Sorte smo primerjali s standardnima sortama Clery in Joly. Spremljali smo faze razvoja, zdravstveno stanje rastlin in plodov, ocenili bujnost rasti, ovrednotili količino in kakovost pridelka ter opravili meritve osnovnih lastnosti plodov. V nasadu smo izvajali vsa potrebna tehnološka opravila. Konec marca so se temperature spustile pod ledišče (31. marec -1,9 C). Jagode so bile v prvih dneh aprila (3. aprila) v fazi izraščanja socvetij 55 IN 56 BBCH (prvo socvetje v dnu rozete in podaljševanje socvetje). V delu nasada, ki je bil pokrit z enojno zaščitno kopreno so prvi posamezni odprti cvetovi delno pozebli. V delu nasada, ki je bil pokrit z dvojno kopreno, pa cvetovi niso pomrznili. Polno cvetenje je bilo v letu 2020 poznejše predvsem v enoletnih in pozno pokritih nasadih. V dveletnih nasadih je skupno pozeblo od 5 do 30 % cvetov, v enoletnih, ki so bili prekriti z enojno ali dvojno kopreno pa je bil delež pomrznjenih cvetov zelo različen. V letu 2020 je v enoletnem nasadu, s skoraj tritedensko zamudo (15. aprila) v primerjavi s predhodnim letom, polno začela cveteti standardna sorta Clery, skupaj s sortami Lycia in CIVH635 in CIVH725 (Preglednica 1). Sledile so srednje pozne sorte (18. april) in pozno cvetoča sorta CIVH632 (23. april). Od začetka cvetenja do začetka obiranja prvih plodov zgodnje sorte Clery je minilo 26 dni. Pri sorti CIVH632 pa 33 dni. Iz Slike 1, je razviden potek zorenja posameznih sort. Kot zelo zgodnji sorti sta se izkazali Joly in CIVH725, med pozne pa sorta CIVN766. Vse ostale sorte so od zgodnje do srednje pozne. V dvanajstih obiranjih (od 11. maja do 18. junija) je imela v enoletnem nasadu največji pridelek na rastlino standardna sorta Clery (481,2 g). Sledili sta ji sorti CIVN766 s 385,8 g in Lycia s 382,4 g na rastlino. Najnižji pridelek je bil dosežen pri sorti CIVH413 (56,2 g). Število plodov na rastlino je bilo pri sortah s srednje velikim pridelkom optimalno, od 14,5 do 38,2. Pri sortah z majhnim pridelkom je bilo število plodov na grm zelo majhno, kar je verjetno posledica pozebe. Povprečna masa plodu iz vseh obiranj je bila zelo dobra, nad 12 g. Povprečna masa plodov v tretjem obiranju, ko se izrazijo najbolj optimalne lastnosti plodov posamezne sorte, pa je bila nekoliko manjša od pričakovanj (pod 20 g/plod) pri sortah CIVH635, Lycia in Clery. Povprečna masa plodu v tretjem obiranju je bila predvidoma manjša zaradi pozebe prvih cvetov, ki imajo običajno največje plodove. Okus plodov je bil dober pri vseh sortah v preizkušanju. Najnižjo stopnjo sladkorja v prvih obiranjih je dosegla sorta Lycia (7,2 °Brix). Vse ostale sorte so dosegle stopnjo sladkorja nad 8 °Brix. Najvišjo povprečno stopnjo sladkorja (12,9 °Brix) je dosegla sorta CIVH502. Zdravstveno stanje rastlin v jesenskem času je bilo zelo različno. Predvsem se je pri posameznih sortah izrazila zelo velika občutljivost oziroma tolerantnost na pepelasto plesen. Največjo tolerantnost na bolezen sta imeli sorti CIVH413 in Joly, ki sta dosegli oceno 4. Sledili sta ima sorti CIVN766 in Lycia z oceno 3,5. Srednje občutljiva oz. srednje tolerantna je standardna sorta Clery (ocena 3). Vse ostale sorte so se izkazale kot občutljive ali zelo občutljive (CIVH632) (ocena od 1 do 2,5). 56 Preglednica 1: Fenološka opazovanja posameznih sort jagode ter rezultati meritev rasti in pridelka v letu 2020, Brdo pri Lukovici, sajeno 2019 (enoletni nasad) Sorta Fenofaze Pridelek Začetek Začetek Masa Število Povp. Masa Masa TSS** cvetenja zorenja na grm plodov masa na ha* plodu na grm plodu 3. obir. datum datum (g) g (t) (g) (°Brix) CIVH413 18.apr 18.maj 56,2 2,4 23,4 2,8 25,7 10,1 CIVH502 18.apr 18.maj 149,1 6,7 22,3 7,5 22,9 12,9 CIVH632 18.apr 21.maj 197,5 9,1 21,7 9,9 21,8 9,9 CIVH635 15.apr 11.maj 104,6 5,7 18,4 5,2 17,6 9,5 CIVH725 15.apr 11.maj 145,4 6,9 21,1 7,3 20,6 10,3 CIVN766 18.apr 21.maj 385,8 14,5 26,6 19,3 43,7 10,4 Lycia 15.apr 11.maj 382,4 29,8 12,8 19,1 18,8 7,2 Clery (s) 15.apr 11.maj 481,2 38,2 12,6 24,1 14,3 8 Joly (s) 18.apr 18.maj 264,9 12,1 21,9 13,2 25,0 9,8 (s) standardna sorta * računano pri gostoti 50.000 sadik/ha ** topna suha snov Slika 1: Pridelek na rastlino ob posameznem obiranju (g) jagod, sajenih v letu 2019 V poletnih mesecih smo v sklopu nasada za jagodičje pripravili površino za sajenje novih sort, ki bodo v preizkušanju v letu 2021. Konec julija smo rastline posadili in izvajali vse potrebne tehnološke ukrepe (senčenje, zalivanje, odstranjevanje cvetov, odstranjevanje pritlik, pletev, dosajevanje, varstvo). 57 AMERIŠKA BOROVNICA dr. Darinka Koron (KIS) Brdo pri Lukovici, 2020 Na ustrezno pripravljena mineralna tla, smo v letu 2020 (26. marca) posadili štiri nove sorte ameriške borovnice Calypso, MegasBlue, Osorno in Titanium v primerjavi s standardnima sortama Bluecrop in Duke. Sadike smo uvozili iz Nizozemske v jeseni 2019, vendar nam, zaradi vremenskih razmer, ni uspelo jesensko sajenje. V prvem letu rasti po sajenju smo pri posameznih sortah spremljali fenofaze razvoja, ocenili intenzivnost rasti in zdravstveno stanje rastlin. Ker v letu sajenja oz. eno leto po sajenju, ameriški borovnici odstranimo vse cvetove oz. plodove, zunanjih in notranjih lastnosti plodov nismo merili. Rast vseh štirih sort je bila primerljiva z rastjo standardnih sort. Razlike so se pojavile v jesenskem času. Pri sorti Osorno je na vejah ostal velik del listov, medtem ko so pri vseh ostalim sortah listi odpadli. Sorta Calypso je ameriškega izvora (Michigan State University, James F. Hancocok), v pridelavi od leta 2013. Je medvrstni križanec z največjim deležem vrste Vaccinium corymbosum, 13,3% deležem V. darrowii, 3,8% deležem V. angustifolium in manj kot 1% V. tenellum in V. ashei. V klimatskih razmerah njenega izvora je bujna in pokončna. Plodovi so razporejeni predvsem na obodu grma, so veliki, z majhno pecljevo jamico, srednje intenzivno modri, zelo trdni in okusni. Zreli plodovi se na grmu obdržijo dolgo. Izjemoma v zelo toplih poletjih postanejo mehki, podobno kot pri sorti Liberty. Sorta MegasBlue je ameriškega izvora (Blueberry farm Silverton, Oregon, Robert Gabriel), v pridelavi od leta 2013. Je naključni križanec Vaccinium corymbosum. V klimatskih razmerah njenega izvora je bujna in grmičasta. Zori srednje pozno in zelo sočasno, kar omogoča strojno obiranje. Pridelek je zelo velik. Plodovi so veliki z majhno in suho pecljevo jamico, z veliko poprha, trdni in dobrega okusa. Sorta Osorno je ameriškega izvora (Michigan State University, James F. Hancocok), v pridelavi od leta 2013. Je medvrstni križanec z največjim deležem vrste Vaccinium corymbosum, 13,3% deležem V. darrowii, 3,8% deležem V. angustifolium in manj kot 1% V. tenellum in V. ashei. V klimatskih razmerah njenega izvora je bujna in pokončna. Je zelo rodna, z zelo kakovostnimi svežimi plodovi. Plodovi so razporejeni predvsem na obodu grma, so veliki, z majhno pecljevo jamico, svetlo modri, zelo trdni in okusni tudi pri višjih poletnih temperaturah. Sorta Titanium je ameriškega izvora (Blueberry farm Silverton, Oregon, Robert Gabriel), v pridelavi od leta 2013. Je naključni križanec Vaccinium corymbosum. V klimatskih razmerah njenega izvora je zelobujna in grmičasta. Zori srednje zgodaj. Primerna je za strojno obiranje. Pridelek je zelo velik. Plodovi so srednje veliki zelo trdni in zelo dobrega sladko trpkega okusa. 58 MALINA dr. Darinka Koron (KIS) Brdo pri Lukovici, 2018 Dvakrat rodni sorti malin Regina in Sugana smo primerjali s standardnima sortama Amira in Polka. Izvedli smo vse ustrezne tehnološke ukrepe (rez, varstvo rastlin, gnojenje, namakanje), spremljali fenofaze razvoja in bujnost rastlin ter spremljali zdravstveno stanje rastlin. Obiranje pridelka je v letu 2020 potekalo od začetka julija do sredine novembra. Spremljali smo količino pridelka in lastnosti plodov. V poletnem obdobju smo plodove obirali od tri do štirikrat tedensko, v septembru dvakrat tedensko ter v oktobru in novembru enkrat tedensko. Začetek obiranja je bil najbolj zgoden pri sortah Amira in Sugana, nato je sledil začetek obiranja sorte Polka in nazadnje začetek obiranja sorte Regina. Količina pridelka na rastlino (na sadilno mesto) je bila največja pri standardnih sortah Polka in Amira (Preglednica 1). Sledili sta sorti v preizkušanju. Topna suha snov je bila najvišja pri sorti Sugana (9,6 °Brix). Preglednica 1: Masa pridelka na grm in lastnosti plodov Masa pridelka Masa plodu (g) Okus (g/grm) (Brix %) Amira (s) 301,70 3,6 9,0 Polka (s) 344,50 4,4 7,9 Regina 290,74 3,1 8,2 Sugana 256,70 3,4 9,6 (s) standardna sorta ** topna suha snov Brdo pri Lukovici, 2019 Jeseni leta 2019 smo od podjetja Planasa v preizkušanje dobili sadike dvakrat rodnih malin sort Paris in Versailles. Sadike tipa 'longcane' (zamrznjeni rodni poganjek) smo posadili ob standardni sorti Amira in Polka. Izvedli smo vse potrebne tehnološke ukrepe. Spomladi smo ugotovili, da so se sadike čez zimo posušile. Vzroka propada sadik nismo ugotovili, vendar predvidevamo, da so se sadike posušile po prenosu iz hladilnice. 59