IFOR.
(jLeclom ^AND f-yuAUCQ*
NO. 128
Ameriška Domovina
AM€R|CAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NGWSPAPfift
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver,* Indiampblis, Flbrida, Phoenla, fiy, Pueblo, BockSprings
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 30, 1977
LETO LXXIX. — VoL LXXIX
Andrew Young v Afriki
Poslaniki afriških držav za poslanika ZDA pri ZN niso nič vneti, njegovo lomastenje se jim zdi škodljivo.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je poslaniku ZDA pri Združenih narodih Andre-wu Youngu dodelil posebno bri-go za črno Afriko in druge države Tretjega sveta z nebelim prebivalstvom. Young je zgovoren in glasen, v Črni Afriki so ga od začetka sprejeli z zanimanjem in častjo, pa so začeli dvomiti v njegovo smotrnost.
Znane so njegove izjave o Kubancih v Angoli, ki da so tam koristni, ker pomagajo ohranjati red in mir. Young ne vidi v njihovi prisotnosti nobene nevarnost za Afriko in ne za koristi svobodnega sveta. Prav tako Yopng ne vidi nobene nevarnosti v komunističnem podtalnem delovanju v Afjiki in seveda ne dosti kje drugod.
Andrew Young je ostal v bistvu borec za civilne pravice, kot je bil doma v Georgij, kjer ga je Carter izbral kot svojega podpornika v predvolivnem in Volivnem boju za važno mesto poslanika ZDA pri ZN. Na konferenci o rasni ločitvi v Lagosu pretekli teden se je Young odločno izjavil proti uporabi sile v boju za rasno enakost in pri tem kot že nekajkrat preje navajal zgled ZDA. Njegov poziv hi naletel na ugoden sprejem. Young je nato odpotoval z britanskim zunanjim ministrom Davidom Owenom v Johannesburg na razgovor s predsednikom vlade Južne Afrike o rodezijskem načrtu, od tam pa bosta oba odšla v četrtek v Salisbury na razgovor z lanom Smithom.
Predsednik vlade Južne Afrike John -Vorster ni sprejel bri-tansko-ameriškega načrta za Rodezijo. Posebno nezadovoljen je s predlogom, da bi naj bil del ’gverilskih čet vključen v nove Varnostne sile, ki bi naj skrbele 2a red tekom prenosa vlade iz rok bele manjšine v roke črne Večine.
manovega pogrebnega zavoda poslanik Malcolm Toon je bil pri-na 21900 Euclid Avenue, kjer je Plavljen preje prepustiti požaru
bil pokojnik sinoči položen mrtvaški oder.
Velika večina za uravnovešen proračun
I*o podatkih Gallupa je 65% javnosti za dosego uravnovešenega zveznega proračuna, ki ga je napovedal predsednik Carter. PRINCETON, N. J. — Pred' Zelnik Jimmy Carter je napovedal, oziroma obljubil ob svojem Nastopu, da bo do konca svoje Poslovne dobe zravnal zvezne iZ' datke z zveznimi dohodki, z dru-besedo, 'da bo dosegel uravnovešen proračun zvezne vlade. Če to storil, bo dosegel smoter, ki ga 65% Amerikancev smatra 2a “zelo važen”.
Kritje rednih izdatkov z red-^irni dohodki je temeljno pravilo Zdravega gospodarstva v privat-^ehi kot v javnem življenju. To ie stališče velike večine ljudi v baši deželi. Na Gallupovo vpra-Sarije jih je 65% odgovorilo, da Srhatrajo uravnovešenje zvezne-k’a proračuna za “zelo važno”, za “precej važno” in le 7% 2a ‘'nepomembno”.
Vremenski prerok
Večinoma sončno z najvišjo temperaturo okoli 82 F (28 C).
Novi grobovi
Jennie Pate
V nedeljo je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici po dolgi bolezni 83 let stara Jennie Pate z 991 E. 178 St., roj. Umek v vasi Lokev na Primorskem v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1911, vdova po leta 1969 umrlem možu Johnu, mati Alberta F. (pri katerem je živela) in pok. Edwarda, stara in prastara mati, sestra pok. Antonije Žele in Marije Fonda (Jug.). Pokojna je bila članica ADZ št. 4. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
Thomas Mlinar
Umrl je Thomas Mlinar, mož Frances, roj. Dragon, oče Eda Vlilnarja, Al vire Vince, Natalie Darca, pok. Fay Kasunic, 8-krat stari in prastari oče, brat Josepha in treh sester v Jugoslaviji. Pokojnik je bil član društva Washington št. 32, Kluba Ljubljana in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb >o jutri, v sredo ob 10 iz Brick-'
Poslaništvo v Moskvi dobilo novo opremo za vzdrževanje zvez
Požar je uničil naprave za vzdrževanje zvez v poslaništvu ZDA v Moskvi. Zadnja dva dni so namestili nove zasilne. MOSKVA, ZSSR. — Poslopje poslaništva ZDA je bilo tekom požara v petek in soboto močno poškodovano, zlasti gornja tri nadstropja. Večji del naprav za vzdrževanje zvez in šifre je bil tako poškodovan, da ni za rabo. Iz Bonna v Zvezni republiki Nemčiji so z letali prinesli v Moskvo zasilne naprave, 'ki jih je strokovno osobje, ki je priletelo z njimi v Moskvo, v zadnjih dveh dneh namestilo v za sile očiščene in urejene prostore.
Preiskava je dognala, da požar stavbe ni tako prizadel, da bi bila potrebna temeljnih popravil, dejansko bo treba le popraviti, o-ziroma obnoviti gornja tri nadstropja.
V najvišjem, 10. nadstropju so bili shrajeni dokumenti in naprave za vzdrževanje zveze ter sestavljanje in razreševanje šifer. Vse to je bilo zaklenjeno in
Nov neprebojni oklep za tanke NATO prišel v sovjetske roke
LONDON, Ve.. Brit. — ZDA, Zahodna Nemčija in Velika Britanija so izdelale nov tank, ki oi naj bil uveden v ves NATO. Angleži so svoj tank obdali z novim oklepom, ki ga sedabje sovjetske protitankovske rakete in granate ne prebijejo.
Angleži so nov oklep, izdelan posebne zlitine, dali na razpolago ZDA in Zvezni republiki Nemčiji. Od tam naj bi bil prišel v sovjetske roke. Tako so dobili sovjetski strokovnjaki novi oklep v roke, še predno je bil nameščen na nove tanke oboroženih sil NATO.
Angleži trdijo, da je novi o-dep naj večji napredek v gradnji tankov po drugi svetovni vojni. V Sovjetsko zvezo naj bi našel pot iz Zahodne Nemčije preko Vzhodne Nemčije.
celotno zgradbo z vsemi tajnostmi, kot pa dovoliti moskovskim gasilcem vstop v prostore s tajnostmi poslaništva.
Poslanik M. Toon je izjavil, da so ostale vse tajnosti nedotaknjene, četudi so bili nekaj časa v poslopju sami moskovski gasilci.
Razgovori med Egiptom in Libijo za pomiritev
KAIRO, Egipt. — Na temelju posredovanja vodnika Palestincev Yasira Arafata je prišlo do dogovora o politično-vojaškem sestanku med Egiptom in Libijo. Na tem sestanku bodo skušali doseči pomirjenje med obema sosedama.
Spor med njima je pretekli teden prešel v odprto vojno, ki jo je uspelo posredovalcem po nekaj dneh končati. Napetost med njima je ostala, to naj bi dogovorjeni sestanek omejil na znosno mero.
Spopadi v Sri Lanki
Po več kot dveh tednih spopadov med večinskimi Singalezi in manjšinskimi Tamili se je začel v državo vračati mir.
COLOMBO, Sri Lanka. — Pri zadnjih parlamentarnih volitvah, pri katerih je opozicija odločno prevladala, so Tamili z o-gromno večino volili svoje lastne poslance in postali v novem parlamentu glavna opozicional-na skupina. Nastop Tamilov, na-rodnostno-jezikovne manjšine v Sri Lanki (Cejlonu), je razburil večinsko skupino Singalezov.
WASHINGTON ZADOVOLJEN Z RAZGOVORI V PEKINGU
Po vesteh iz Bele hiše in iz Državnega tajništva so ZDA zadovoljne z uspehom poti državnega tajnika v Peking. Smoter je bil skromno postavljen in v tej obliki tudi dosežen. Obe strani sedaj jasnejše poznata stališči druge strani, kar bo olajševalo nadaljevanje pogajanj.
WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Cyrus R. Vance se je vrnil o poti na Kitajsko in Japonsko zadovoljen z uspehi, ki niso bili ravno veliki, pa vendar v skladu s postavljenimi smotri in predvidevanji. Predsednik Carter je državnega tajnika pričakal in sprejel pri povratku na samem letališču in s tem poudaril pomen te poti.
Državni tajnik Vance je tekom razgovorov s kitajskimi vodniki, najprej z zunanjim ministrom Huangom, nato s podpredsednikom vlade Tengom in končno s samim načelnikom Komunistične partije in s predsed-nimom vlade Hua Kuo-fengom, tem obrazložil ameriško stališče glede normalizacije diplomatskih stikov med ZDA in LR Kitajsko, nato pa tudi splošne smotre politike ZDA v raznih delih sveta, ki zanimajo tudi Kitajsko.
Prišlo je do številnih spopa- (poseibej je kitajske vodnike pre-dov, pri katerih so v glavnem pričalj da ZDA ne mislijo prepu-
Predlog za dopolnitev davčnega zakona je
v zadnjem pregledu
WASHINGTON, D.C. — Po več tednih vztrajnega dela je dobil predlog za spremembo zveznega davčnega zakona končno obliko, ki jo mora le še potrditi predsednik Carter, nakar bo poslan v Kongres.
Encephalitis se spet
pojavila v državi Ohio
COLUMBUS, O. — Pretekli teden so ugotovili slučaj encephalitis, nevarne možganske bolezni, ki jo prenašajo virusi, Cincinnatiju. To je letos prvi slučaj te bolezni v Ohiu, ki je leta 1975 zavzela obseg epidemije. Tedaj je bilo preko 400 takih obolenj, d|d! tega 6 smrtnih.
trpeli Tamili. Iz glavnega mesta je večina pobegnila v varnejše predele, Singalezi pa so oplenili večji del njihovih zapuščenih domov. Vlada skuša spopade o-mejiti z vso odločnostjo in je Tamile pozval, naj se vrnejo v svoje domove, iz katerih so zbežali.
Tamili so po rasi, narodnosti in jeziku sorodni Dravidom v Indiji in imajo tam tudi lastno državo. V Sri Lanki je Tamilov okoli 2 milijona ali nekako 12%.
• -o--*
Povečana pomoč Iranu
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je dbjavilo, da ima namen pomagati Iranu pri vežibanju posadk za Cobra helikopterje in pomagati organizacijo oskrbe oboroženih sil. Skup no bosta ta programa stala okoli 800 milijonov dolarjev.
Iran gradi moderne oborožene sile s -podporo in sodelovanjem ZDA. V ta program vlaga precejšen del svojih dohodkov ad
stiti nobenega večjega dela sveta Sovjetski zvezi, oziroma njenemu prevladujočemu vplivu.
Vodniki LR Kitajske so bili v zadnjem času v tem pogledu negotovi, videli so v ZDA pomanjkanje volje odpora sovjetskim načrtom in osvajanjem tako v Aziji kot v Afriki in v Latinski Ameriki. Vance jih je prepričal, da so ZDA v tem pogledu trdne in da ni potrebno, da Peking v to dvomi.
Iz razgovorov naj bi bilo razvidno, da bi Peking rad videl povratek mrzle vojne med Moskvo in Washingtonom, ker bi mu to očitno nudilo prednosti, pa je vendar zadovoljen tudi s sedanjim položajem, ko se zaveda, da ne bo prepuščen sam vsemu sovjetskemu pritisku. Kitajci so priznali, da imajo nekatere skupne koristi z ZDA ter pokazali pripravljenost sodelovanja pri-njihovi obrambi.
Vance in tovariši so dobili vtis, da so novi vodniki trdno v se-izkoriščanja obsežnih nahajališč j dlu in se čutijo močne. To jim olja in naravnega plina.	'bo omogočilo tudi sprejem trših
ZVEZA KOMUNISTOV V SFR JUGOSLAVIJI IŠČE NOVO RAZMERJE DO VERE
in kočljivejših odločitev, če bodo potrebne.
Razgovori so na splošno potekali v poslovnem ozračju in ob dobrem razpoloženju. Tega je kazal zlasti podpredsednik vlade Teng, ki se je šalil na račun svojih preteklih odstavitev in povratkov na vodilni položaj v LR Kitajski.
Normalizacija odnosov med Washingtonom in Pekingom je pa vsem sodeč še daleč, ker ZDA trenutno niso pripravljene umakniti svojega priznanja nacionalni Kitajski na Tajvanu ter odpovedati obrambno vojaško pogodbo z njo. To je zahteva Pekinga za vzpostavo polnih diplomatskih odnosov z ZDA.
Drugi podpredsednik vlade v Pekingu Li je dejal sodelavcu The New York Timesa, da v a-meriški javnosti verjetno ni toliko podpore “kliki” na Tajvanu, kot trdijo politiki v ZDA in kot misli vlada ZDA.
Državni tajnik Cyrus R. Vance je skušal dognati, če so v Pekingu pripravljeni na kak kompromis v pogledu Tajvana, pa na to ni dobil jasnega odgovora. Upa, da bo kaj več zvedel v tem pogledu prihodnji "mesec, ko se bo sestal s kitajskim zunanjim ministrom, ki bo prišel na zasedanje glavne skupščine Združenih narodov v New Yorku.
/z Clevelanda in okolici
Žalostna vest—
Ga. Mira Berlec iz S. laluclida je dobila sporočilo, da: jii je v avtobusni nesreči pri Trstu umrla mati ga. Ana Omahen. Poleg nje tu je pokojna zapustila tudi sina Milana Omahna ^ New. Yorku.
Uprava išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca lista za E. 61 St. južno od SL Clair Avenue.
Rop pri Sv. Filipu Neriju—
Včeraj ob pol ene popoldne sta dva mlada lopova oropala župnišče pri Sv. Filipu Ner iju na 8215 St. Clair Avenue za $1,200, pa vzela župniku rev. T. Gallagher ju tudi dve uri, eno pa Patriciji Marek s 1012 E. 78 St, 15 let stari deklici, ki je v župnišču pomagale. Roparja sta župniku in deklici zvezala roke na hrbtu in ju zaprla v stenski omari.
-----o-----	.	/
Švedska razveljavila krono za 10 odstotkov
STOCKHOLM, Šved. — Da bi spravila svojo trgovinsko bilanco v red, je Švedska začasno zapustila valutno skupnost Evrope in zmanjšala vrednost svoje krone za 10%. Danska in Norveška sta ostali v valutni skupnosti, pa sta vendar zmanjšali vrednost svojih valut, toda le za 5%.
Vprašanje r a z m erja med vero in jugoslovanskimi komunisti — poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung z Dunaja — vedno bolj vznemirja vodilne komuniste. Član tajništva Centralnega komiteja komunistične partije Todor Kurtovič, ki je odgovoren za ideologijo in informacije, je dal intervju zagrebškemu Večernemu listu in nekaj odgovorov na razna vprašanja. Iz njih se vidi, da bi na eni strani KP rada začela s cerkvenimi krogi dialog, na drugi pa bi le nerada stopila s svojega visokega podstavka, kamor se je postavila.
Tako je Kurtovič na vprašanje, “če je kdo lahko komunist, čeprav istočasno priznava vero,” rekel: “Predvsem ni treba takega primera dramatično napenjati. Vedno se bodo taki primeri ponavljali. Principielno seveda to ni mogoče, toda praktčno se v tolikih nasprotstvih, ki se ponav-
ljajo v družbi, tudi dogaja; toda ni treba take dogodke dogmatsko razpravljati.”
Glede učiteljev, ki so se izjavili za vero, n ki so bili zato preganjani, pravi, da je bilo napačno. Toda o tem so različna mnenja. On razsoja tako: “Jugoslovanske šole imajo znanstveno podlago in sistem in če se učitelj do tega korektno obnaša, mu seveda ni treba ovijati okrog vratu vrvice verskega pripadništva.
Manj toleranten je Kurtovič do verskega tiska, ki v Jugoslaviji slej ko prej ni priznan. Tudi njih uredniki nimajo statusa časnikarjev, in tudi verski časopisi ne dobivajo davčnih olajšav. Ne da bi koga konkretno imenoval, pravi, da se cerkveni listi kljub vsemu pečajo s politiko. “Komunisti ne bodo pozabili, da je prav cerkveni tisk tisti, ki ima pomejnbno antikomu-nistično preteklost.”	,
Nato omenja Kurtovič, da bi nekateri tudi danes hoteli smatrati versko skupnost kot “nacionalno silo” in kot “zaščito narodne identitete”. Spotaknil se je ob tem, da npr. v Srbiji smatrajo cerkev kot “srbsko cerkev” in ji očita, da je zavzela “nasprotno stališče proti federativni državni uredbi”, s čemer je namignil na to, da srbsjca pra-slavna Cerkev še danes noče nič vedeti o avtokefalni makedonski Cerkv,1 proti priznanju katere je nastopila po e-kumenskem patriarhu.
Na podoben način je nastopil Kurtovič proti katoliški Cerkvi na Hrvaškem. Tu se je izrazil previdno, kajti pred kratkim je glavni tajnik KPJ Dolanc v Makarski rekel, da so “komunisti v nacionalnem pogledu istočasno izlili z vodo iz kopelne kadi tudi otroka in ga prepustili v nacionalno vzgojo drugim silam.” Te izjave so sicer oblasti na Hr-
vaškem zabrisale, kar j s spet hrvaški politik Dragosavec boječe kritiziral. Komunisti sami pa so slovanske muslimane v Bosni priznali kot “narodni identitet veri” ter ji tako priznali vlogo “nacionalnega oblikovanja”.
Razmerje med obema je videti še najboljše v Sloveniji, kjer se je pojavil naravnost “dialog” med nadškofom Pogačnikom in javnostjo v Delu (o čemer smo že poročali).
Konča Kurtovič intervju s tem, da omenja, da en del klera in cerkvenega časopisja poudarja problem mednarodnih stikov negativno, misli pa, da se tudi v cerkvenih vrstah kažejo “nova spremenjena stališča”. Po vsem tem lahko sklepamo, da pomeni Kurtovičev intervju preje vabilo na odkrit dialog med Cerkvijo in komunisti, kakor pa, da nadaljuje proticerkve-no polemiko.
Južna Afrika izdelala nov ustavni predlog
Južna Afrika je izdelala nov načrt ustave, ki pred videva delitev oblasti z rasno mešanimi, izključuje pa črnce.
JOHANNESBURG, J. Af. — Vlada je izdelala ustavni načrt pod rastočim pritiskom, naj konča belo vlado in pritegne k vodstvu države tudi druge ras ne skupine. Nov ustavni načrt je bil predložen vodstvu vladajoče Narodne stranke, po odobritvi te bo predložen v obravnavo in izglasovanje parlamen' tu.
Novi ustavni načrt predvideva pritegnitev rasno mešanega prebivalstva k vodenju države, med tem ko črnce še vedno izključuje. Azijci in rasni mešanci bodo imeli svoja lastna sveta z značajem parlamenta, ki bosta soodločala s parlamentom belega dela prebivalstva. Nova ustava je slična francoski in daje glavno besedo v državi predsedniku republike. Ta imenuje in odstavlja vlado ob sodelovanju posebnega državnega sveta, v katerem bodo beli ohranili trdno večino.
Črno prebivalstvo bo imelo svoje lastne države in volivno pravico v njih, pa četudi živi stalno na področjih, ki so del o-zemlja belcev, ter so tam zaposleni. Razumljivo je torej, da so vodniki črne večine prebival stva Južne Afrike nov ustavni načrt odklonili. Ta bo kljub temu po vsem sodeč odobren in bo verjetno stopil v veljavo v jzačetku leta 1979.
Povečanje proračuna za narodno obrambo
WASHINGTON, D. C.—Predsednik Carter je v zvezi s potrebami obrambe v Evropi odločil, da je potrebno povečati oborožene sile ZDA v taki meri, da bodo sposobne izpolinti svoje obveznosti.
Predvideno je, da bo proračun za narodno obrambo v prihodnjih letih rastel za vsaj 3% poleg dodatka na račun inflacije.

Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik AFL-CIO George Mea-ny je včeraj dejal, da je za novi sporazum s Panamo, ki prepušča tej panamski prekop z letom 2000. Dodal je, da je to njegovo osebno stališče in ne stališče AFL-CIO.
WASHINGTON, D.C. — Vlada predsednika Carterja je včeraj objavila načrt o zmanjšanju poseva pšenice, ki so jo polna skladišča. To bi naj preprečilo nadaljno padanje njene cene. Letos naj bi posejali s pšenico 20% manj površine kot lani.
LONDON, Vel. Brit. — Včeraj je prišlo ob koncu dvodnevnega festivala priseljencev Iz Zahodne Indije (Srednje Amerike) v predelu Netting Hili do obsežnih izgredov, nemirov in plenjenja. Okoli 65 oseb je bilo pri lem ranjenih, od tega 15 policistov.
RIM, It. — V severni Italiji je včeraj drugi dan zapored divjal vihar z nevihtami. Ponekod so pretrgane / prometne zveze. Človeških žrtev ni bilo.
NAIROBI, Ken. — Etiopski radio je poročal o uničenju somalijskega oboroženega oddelka v pokrajni Bale. Pokončanih naj bi bilo 71 somalijskih vojakov. Somalijski predsednik Mohamed Siad Barre ie v nedelio odletel v Moskvo
f(vr AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 30, 1977
: .......• ■ _ , . » ,.............................;
»j117 at. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
I*ubL led daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.C0 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States;
$28.00 pei year; $14.00 for 6 months; $3.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Iriday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
S3
No. 123 Tuesday, Aug. 30, 1977
S. Z.:
Smo Slovenci brez svetnikov?
I.
Mnogi mislijo, da Slovenci sploh nismo imeli svetnikov. Vend?! le-to povsem ne drži, dasi je prav, da se danes zavzemamo za razglasitev za blažene in za svetnike osebnosti, kot so bilj Slomšek, Baraga, Knoblehar, Gnidovec, tudi Sedej in še kdo. Toda najprej idejno razčistimo r ašo preteklost, da se sami bolj zavemo sebe.
Biti Slovenec, zdelo se je svojčas in deloma se zdi še danes, da ni hujšega na svetu. Odkod taki občutki? Od “pomladi narodov” leta 1348 pa vse do prve vojske je bilo slovensko ljudstvo izpostavljeno silnemu pritisku
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Chicago, 111. — Mnogokrat be- de. Pritličje hiše je nepoškodo-remo o štrajkih. So skoraj vsak- vano, drugo najdlstropje popolno-
danja zgodba in vedno isto ozadje — večje plače. Štrajki so včasi upravičeni, so večkrat zaid-nje orožje, da si delavec pribori boljše plače in tudi razne “obrobne koristi”. Tudi Cenkev priznava delavcu pravico do štrajka.
ma uničeno, tretjo nadstropje je le delno poškodovano.
*
Slovenski dan, ki bo združen tudi s proslavo 27. obletnice Slovenske radio ure bo v soboto, 22. oktobra v veliki svetoštefanski
Mnogokrat pa delavske Uhlje (n, dvorani. Pravijo, da bo lep slo-pr. Teamster unija) poženejo delavstvo v štrajk brez upravičenega razloga. Unijski vodniki pri tem pač zaslužijo in ne mislijo mnogo o tem, da z nepotrebnim povišanjem plač ženejo tudi cene proizvodov navzgor in je s tem tudi delavstvo prizadeto. K štrajku za višje plače je kaj lahko nahujskati delavstvo. Če bi bilo to bolj previdno in pametno, bi marsikak štrajk lahko izostal.
Mnogokrat bi se lahko zastopni-
venski program.
*
Povsod isti ptiči. Predsednik Hrvatske Socialistične (komunistične) Republike Jakov Bla-ževič je poslal predsedniku Hrv. Bratske Zajednice sožalno brzojavko ob priliki napada na člana glavnega odbora in izraža upanje, da bo tudi v bodoče podpiral koristno sodelovanje Hrvatske Izseljenske Matice. ... V hrv. tedniku “Danica” je tudi slika
ki delavstva (unije) in podjetij gl. odbora HBZ z jugoslov. sestali, še predno poteče stara jambassadorjem v Washingtonu, delavska pogodba in se dogo vo-J jugoslov. konzulom iz Pittsbur-rili o novi brez štrajka.	ga ter predsednikom Hrv. Izs.
Brali ste gotovo o štrajku ga- Matice., silcev v Daytonu, Ohio. Pogorelo j	*
je nad 20 poslopij, a gasilci niso' ^va stara človeka v Chicagu,
ganili s prstom, da bi šli gasit. m žena, cba blizu 80 let,
naših avstronemških in deloma tudi italijanskih sosedov'. Ti SO slovenske ljudi V svoji nacionalistični propa- j Ali je bil ta štrajk upravičen ali nista zaupala svojih prihrankov gandi prikazovali kot narod brez zgodovine, narod hlap- 'ne, kdo ve. Toda ali tak štrajk [denarnim zavodom. Držala sta cev, sužnjev, ki da v zgodovini ni imel lastne države, ne 'odgovarja načelom ljubezni do'iih doma in od časa do časa bo-lastnega plemstva iu tudi ne — svetnikov.	'bližnjega, ki je v nesreči? Go- '^a in štela zelene metuljčke.
Vso takšno propagando naših sosedov si je liberal- (l°vo ne! Več kot osebne koristi no usmerjeni olovenski sloj naših izobražencev na pra- posameznikov, v tem slučaju gu stoletja vzel k srcu. Hotel je bili za vsako ceno na- gasilcev, ki bi radi višje plače, preden. It ljudje so hoteli napraviti iz Slovencev nekaj Je skupno dobro, t.j. varovanje boljšega, finejšega, zgledujoč so po tujih vzorih, prepi- koristi bližnjega, ki je v nesreči, sova je iz tujih listov ideje in propagando, pogosto tudi Kie ie 'kda vest teh gasilcev? pioticerkveno, framasonsko in liberalno in prevzema- ^Gotovo jc otopela.!So tudi štrajki jot seveda tudi tuje “resnice’’ o Slovencih, kot jih je |Varuhov postave, policistov. Na-napisala tuja zgodovina. V svoji preproščini seveda ni-!redii0 se bolne. . . . Kolikokrat so pomislili, da skušajo tujci namerno ponižati Sloven- iheremo ° štrajkih ^učiteljstva, lice, da bi se ti sramovali pred samimi seboj in se jim po- :cltel-!i gredo na straik' šoloob-tem vdali v potujčenje. Mngo tega se je dogajalo in se vezni otroci Pa se potepajo po
še dogaja. Naši naivneži so seveda verjeli akademskim naslovom j redvsen. na avstro-nemških, pa tudi drugih tujih univerzah in niso niti v sanjah pomislili, da tudi akademski naslovi ne obvarujejo pred Šovinizmom.
Listi kot “Slovenski narod” ali “Edinost”, predvsem pa “Slovanski svet”, so vneto prepisovali nemško, mla-dočeško in drugo liberalno propagando in skušali na ta način odpirati “zaprto slovensko pamet” svetu. Zlasti so se potem zavzemali še za “narodno” Cerkev po zgledu pravoslavja, češ, da ta ni latinska.. Za vsem tem “narodnim” slovenskim pisanjem je stal v veliki meri ruski denar Carska vlada v Petrogradu je plačevala panslovansko nropagando v svoje osvajalne namene. In res so mnogi slovenski izobraženci začeli sanjati o združitvi' : velikimi ruskimi brati, pod katerih okriljem nam bo dobro. Poleg slovenskih, zlasti še češki in bolgarski
To je zapustilo precejšnje posledice v idejnem pojmovanju slovenstva kot samostojnega naroda že od začetka njegove zgodovine. Slovensko izobraženstvo je sicer ouklnnjalo avstro nemški pritisk, toda verjelo je njegovi (akademski) propagandi o hlapčevskem slovenstvu, o tem. da smo bili Slovenci v času Karantanije ne kakšni Alpski Slovani, da nismo imeli plemstva, ne lastnih svetniških ljudi itd.
Vsej tej nemčurski propagandi se ni znalo zoperstaviti s tern, da bi razkrinkalo avstro-nemške im tudi nemške ‘“akademske” in “znanstvene” potvorbe, saj konec koncev še dane0 velik del, če ne kar večina solven-skib. ljudi gleda na Nemce kot na nekaj zanesljivega, uspešnega in natančnega, za karkoli naj potem ži3 gre. In ker se naše izobraženstvo, ker se odločujoči krojilci slovenske ide,e na pragu stoletja niso znali zoperstaviti, drugi pa so bili plačani za panslovansko propagando, se je mdaj slovenski duhovni svet zatekel pod “bratsko” in “odrešitveno” okrilje večjih bratov, katere je sedaj prvi: odKril, tudi za stoletja nazaj.
Posledice tega idejnega koraka so, kot že omenjeno, ostale vse do danes. Naša polinteligenca je do druge vojske sanjarila aa tihem o veliki bratski Rusiji, ki bo končno odrešila slovensko majhnost in utesnjenost. Sploh se .-liso zavedeli, da bratstvo na jezikovni podlagi nima nikakih utemeljitev. Po drugi vojski, okušujoč medvojne tragedije, je ista polinteligenca sanjarila sicer nekaj let o bajni Ameriki, toda v slovenskih šolskih knjigah, učnih programih itd. je še naprej ostal vsidran panslovanski model tolmačenja slovenske zgodovine, ki je seveda zgrešen, toda služi bolj ali manj današnjim občasnim poskusom pojugoslovanjenja, ki so mu Slovenci cioma izpostavljeni.
voi taušni idejni premiki seveda niso ostali brez vpliva tudi na slovenska verska in krščanska pojmovanju Časnik “Ljubljanski zvon”., sicer književni list, ki ,!;• krepko oblikoval splošna gledanja na slovenstvo, ne zgob hterarna, je leta 1886 takele zapisal (str. 312): “Slovenci bi menda radi do -narodne smrti ostali
Dobila sta obisk. Tri ženske; policija pravi, da so bile poljske ciganke. Dve sta se spustili v razgovor z zakoncema, tretja pa je stikala po stanovanju. Ko so babnice odšle, sta ugotovila, da je šel z njimi ves njun prihranek $30,000.
avtobus odpelje v soboto, 3. septembra zjutraj ob 5.30 iz Collin-wooda (Slovenskega doma) in iz St. Clairske naselbine sv. Vida ob 6. zjutraj od Slov. narodnega doma na 6409 St. Clair Ave. Vse ostale informacije dobite v avtobusu.
Odbor
DSPB TABOR
Brušsam, Veneti m Slovenci
TRST, It. — Je prof. Anton Berlot res razvozlal pisavo starih Etruščanov? To je vprašanje, ki vedno znova razburi skromno slovensko druščino. Nazadnje po predavanju, ki ga je imel omenjeni v Gorici (Italija).
V	tržaškem tedniku ‘Novi list' je kmalu potem izšlo dolgo pisanje, v katerem pisec oporeka Berlotu, češ da bi res mogel odkriti in razvozlati etruščanske napise, ker da se opira na staro slovanščino, ki pa — in to se res zdi — ni nikoli obstajala, ampak je le umetna tvorba jezikoslovcev. Poleg tega pa pisec tudi očita, da Berlotova etru-ščanska besedila niso jasna, prej zmedena in nesmiselna.
V	resnici pa so ta besedila, kakorkoli jih je Anton Berlot že razvozlal, prav smiselna. Berlot tudi ni iskal razlag na podlagi neke staroslovanščine, ampak na podlagi starih slovanskih jezikov, predvsem ruščine in slovenščine, predpostavljajo podmeno, da so morali biti Et ruščani del indoevropskega pra-naroda Arijancev. In da morajo biti slovanski jeziki, ki so v središču tega ozemlja med Evropo in Indijo, kjer so bivali Arijan-ci, še najbliže staremu arijan-
cestah in uganjajo zločine.
V Chicagu je bil štrajk bolniških strežnic (Mount Sinai bol- .
nišnice) in je malo manjkalo, da ~n°m. ^rank^em' 80 tuh v niso bolnišnico zaprli. Ne morem |Jce i. 11S1 in č'Kongresu. Gdč. si misliti, Ida so imeli uslužbenci g j.1 seiT' vPrasah če je srečala policije, učitelji in bolniške stre- i[U,dl Pred8fdnika. “Ne, saj ga ni žnice kaj smisla za sočloveka.! 1 ° c™a • Navdušeni so pripo-Prvo je denar, vse drugo nas nič V£l“0Va 1 0 slovenski kapeii ne briga, to je načelo sodobnega ^ v 921 1 * v ari.Pnega Brezma-materialističnega človeka. Radi | IfPočetja. Rekel sem ge. tega trpi družba. Splošno dobro' a:>rovi:	bi nekdanja tajni-
se mora umakniti v dobro ma- ca	•Albina Novakova ne
storila nič drugega kot, da je
skemu jeziku.
Nekateri ljudje so srečni, da Njegova študija je izšla v lahko mnogo potujejo. Pred knjigi ‘Eine Studie der Spra-kratkim so bili na obisku v chen der Rassenen oder Etrus-Washingtonu ga. Ana Gaber z j ker” (Zuerich, 1966) — študija vnukinjama iz Kalifornije, ga. o jeziku Rasenov ali Etruskov. Nežka Gaber s hčerko Katico ter'
terialističnega egoista. . . .
Gasilci, policaji, učitelji, bolniški strežniki, vozniki javnih prevoznih sredstev zaslužijo, da so dobro plačani, toda zavedati se morajo tudi svoje odgovornosti do idružbe. Kam bi pa prišli, če bi gasilci, policaji, učitelji, prevozniki prometnih občil, bolniške osebje začelo štrajkati samo zato, ker pač hočejo , večje plače. Nastala bi zmeda in v takšnem kaosu bi uživali zločin, ei raznih vrst in komunisti... V
sprožila lepo idejo o slovenski kapeli, bi si zaslužila trajen spomin.” Ga. Gaber je odgovorila: “Gotovo jo je Marija z odprtimi rokami sprejela v nebesih”. Sedaj je ga. Gabrova na počitnicah pri hčerki Miji Rede v Kaliforniji.
«
Ko boste brali to pisarijo, boste že odhajali na ameriške Brezje, da tam skupno prosimo in molimo, da Bog poveliča svojega služabnika, velikega indijanske-
Mariboru je bil pred drugo svetovno vojno štrajk v Hutterjevi f	S10venf
tekstilni tovarni. Kdo je hujskal'^ Ff^ka Baraga, če na štrajk in na demonstracije po, i^. °P^bLaI’ boste gotovo obis-mestih? Pokvarjena ljubljanska I f*11	cerkvico sve-
štuldientarija, ki je bila že močno1 t.ega1Stjeffn^ klJe nasa sloven-ood vplivom komunizma. Tudi ^ka katedra a\ ,Pod cerkvij° je pri raznih štrajkih v svobodni !dV,0rai?a’.k:)er	50 leti Pri'
Ameriki imajo vmes svoje prste ?e a..akt’ija ,Za Baragovo beatifi-— komunisti. V komunističnih	Zasiuge zato imajo naši
državah štrajki niso dovoljeni. \l°Ven£kl franciKkani> zlasti p. Kdor zha misliti, bo iz tega po- ^f0 Bm'’ ,kl ^ med Slovence gnil zaključke.	,zaklical: Friderika Barago na
^	j oltar! Dobrodošli slovenski roja-
e ■	/	,	, , iki in rojakinje. Upamo, da boste
S prvim septembrom dobimo odnesli na svoje domove in v novega pomožnega župnika P. Svoje okoJje nove vnemp del Bernarda Karmanocky. Je še pri akciji, da 5i ^ °afs™°
mlad gospod in 3e doslej službo- niški slovenski rojak Friderik val pri Sv. Janezu Ev. v Mil -	rriaerik
Na svidenje, ako Bog da na Baragovem dnevu!
“Toti Staj ere”
----—o-------
mi, upamo, da se bo nehote naučil tudi kaj slovenskega jezika.
Obvestilo TABORA
V četrtek, 18. avgusta okrog pol 7. ure zvečer je pričelo goreti v drugem nadstropju dr.
Viktor čerčkove hiše na Cermak
cesti. Prav v osrčju slovenske CLEVELAND, O. — Vse tiste, naselbine. Dr. čerček, ki je sedaj iki se prijavili, da se udele-
Ali Berlotove ugotovitve držijo ali ne, o tem so mnenja deljena. Vendar bo držalo, da je Berlot znova posvetil v pradavnino, deloma tudi v slovensko. Noben zgodovinski dokument namreč posebej ne navaja, da so se Slovenci res naselili v vzhodne Alpe in panonsko ravnino po odhodu Langobardov v Italijo leta 568. Ali so bili na tem ozemlju že poprej?
Ne toliko Etruščani, ampak predvsem stari Veneti, ki so bivali na obširni ravnini pri Benetkah, naj bi govorili jezik, podoben slove nskemu. Mesto Trst se je po venetsko imenovalo “Terg”, prav v slovenskem pomenu trga. V zahodnosloven-skih narečjih so še zdaj žive prastare besede, ki jih najdemo tudi v italijanskem narečju okoli Padove:	roba — robota (za-
stonjsko delo), gorna — gorna (pokrit vodni odtok), bula — bula (jezen izraz za topo, neumno žensko), musso — muš (o-sel), nana — napa (stara mama, ki varuje otroke), tromba — troma (jašek za seno), balta — bajta, pustoto — pustota (pusto, opuščeno polje), tripa — tripe (jed iz drobovine), chiompa — čompa (stisnjena pest), grapa — grapa (razdrapani dol, dolina), frezzo — frača, nata — nat-je (listje repe ali korenja), pleta -- pleta. Pa iz narečja okoli Mantove: lanca — Ipka (ovinek reke, travnik ob vodi), pana — pena (smetana), plina — plin, rpgla — roja (odprt vpdni kanal), sladro — žlodra (skupina divjaških mladoletnikov).
Slovenski jezik skriva v svojih narečjih še številna vprašanja in starine, ki jih poklicani nikakor še niso pojasnili. Prav nasprotno, trebijo iz jezika prastare slovenske besede in izraze, spomenike naše pradavne kulture, v neumnem gledanju, da smo Slovenci “majhni” in nebog^
Mešana družba v Zrečah
Zreška tovarna Comet, vodilna proizvajalka brusov v Sloveniji, je ustanovila mešano družbo Coflex, da bi si še bolj utrla pot na zahodnonemško tržišče. Zrečani bodo vložili v družbo 51%,	49% pa zahodnonemška
tvrdka Eberhard Weis.
V nepolnih treh letih naj bi Comet izvozil za milijon mark izdelkov, računajo pa še na nadaljnje povečanje.
Radio Jugoslavija v 20 jezikih
Jugoslovanska zvezna skupšči-ščina je odobrila besedilo zakona o financiranju in modernizaciji tehnične baze Radia Jugo-1 salvija. Programski načrt Radia j Jugoslavija temelji na tesnem-sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi radijskimi postajami, njegove oddaje pa “pokrivajo” sosedne države, Evropo in severno Afriko ter tudi druge celine. Oddaje so v dvajsetih jezikih.
Žiri rastejo z Alpino
Letos je minilo 30 let od ustanovitve tovarne športnih čevljev, iz katere se je razvila današnja A1pina. Z rastjo te tovarne je tesno povezan ves povojni razvoj Žirov ter življenje in delo precejšnjega dela Žirov-cev. Sedaj je v Alpini zaposlenih 1600 delavcev, svoje obrate pa imajo tudi v bližnji Gorenji vasi in na Colu.
Nekdaj so se žirovski čevljarji ponašali s svojimi “gojzerji”, danes pa si Alpina utira pot na tuje trge predvsem s športno o-butvijo za smučarje in planince.
Lansko leto je Alpina dosegla rekorden izvoz, saj je tujim kupcem iz evropskih in ameriških držav prodala 528,000 parov obutve v vrednosti več kot 7 milijonov dolarjev.
Ob proslavi 30-letnice obstoja tovarne so v Žireh odprli novo proizvodno in skladiščno dvorano.
Opeka ali jeklo?
Ob obnovi ljubljanskega Gradu sedaj razpravljajo, ali naj bi bil prekrit.po starem z bobrov-cem ali pa z jeseniškim “jeklo 35”, ki naj bi zavaroval Grad vsaj za 150 let. -
Menijo, da bi bobrovec — o-pečna kritina — bil predrag, ker bi ga bilo treba izdelati ročno in iz izbrane gline ter žgati po posebnem postopku, ki ga sicer še poznajo, a nič več uporabljajo. Težave so tudi pri — tradicionalnem znanju prekrivanja ...
V Sloveniji so umrli
12.	avgusta
V	Preserjah: Anton DrolC;
v Zg. Tuhinju: Cene Kramar; v Ljubnem: Zdravko Bohinc; v Ljubljani: Marija Mesojedec (iz Zagorice), Janez Mežan, Milena Vilhar;
na Igu: Ivanka Brulc, roj. Men-cej;
v Postojni: Vida Brankovič; v Selnici ob Dravi: Jože Kolarič;
v Gotni vasi: Ana Grašič; v Mariboru: Berta Albaneže.
13.	avgusta
V	Ljubljani: Frančiška Skerelj. roj. Levec, Ivan Pollak, Leopold Jerovšek, Karolina Ka' ralt, Jernej Naglič, Marjan Pleterski, Marija Koleto, roj-Rutar;
v Biški vasi: Milan Ivkovič; v Trbovljah: Ivan Vozelj; v Preserjah: Anton Drolc.
k
15.	avgusta
V	Sežani: Adica Bukovac, roj-Olenik;
v Ljubljani: Marija Burnik, r0J’ Rejc, Vladimir Kocjančič, R5' fael Bratkovič, dr. Mar3 Trampuž;
na Viču: Miloš Žigon; v Gaberskem: Martin ZadoboV' šek;
v Šmarci: Peter Kuhar; 1 v Ptuju; Rudolf Terpinc.
16.	avgusta
V	Ljubljani:	Lea Kobal, x°j'
Bukovic, Rudolf Selan ^ Idričevega pri Ptuju), Rafae Bratkovič, Josipina Kek, ^ dolf Pust, Silvo Mesner, Ste 1 Turnšek, roj. Hauptman, ^ , ko Zibeinik, Marija Kern, r°J' Mihelin;
v Zireh: Edvard Hribernik; v Potoku: Franc MočilnikaL v Kotedrežu:	Alojzija Drn°v
šek, roj. Ino.
vec’
17. avgusta
V Ljubljani: Ciril Brezo ^ Lojzka Jamnik, roj. Rus, Zizmund, roj. Končnik, ErVl1 Fritsch; v Vojniku pri Celju: Marija & nelč, roj. Krajnc; v Leskovcu: Alojz Kalčič; v Kranju: Pavel KrystufekJ v Gorenju pri Divači: Franc bec;
v Stražišču: Alojzij Jaklič-

leo-
18. avgusta
V Preski pri Medvodah: pold Batič;
v Ljubljani: Ervin Fritsch, onizija Deu Klanjšček; na Viču: Lojzka Jamnik; v Mozirju: Erna Peunik; v Trbovljah: Drago Režu®, na Homcu: Ivanka Vrhunc; v Vevčah:	Ivanka Lukec,
Rakovec;	d;
roJ'
slovenščina pričajo o izrednem, Doienji’Vasi pri Mirni PeC slovenskem jezikovnem in e
60
J Jože Fabjan;
tem tudi kulturnem in duhov-fna Bregu pri Ri,bnici; Fran nem bogastvu. Dejstvo je, da so i Knav£. roj. Bartol; si Bavarci izposodili mnogo be- ' Selu; Janez Ahčin; sed od Slovencev, da ne govori- ' Zagradcu: Jožefa R0šelj mo o Madžarih.	/
Toda pod pritiskom nemških I akademskih ‘razlag” sredi prejšnjega stoletja, so naši pisatelji
videli za vsakim grmom nem-\ 19. avguasta	„ nc
ško besedo, če le so si bili izraži !v Dolu pri Hrastniku: I‘ra medsebojno podobni. Niti na mi- j Pcklar;	,-j
sel jim ni prišlo, da bi podvomi-	’	• ' " v An
li v nemške trditve in iskali Sa-
na Studencu: Janez PoljalieC' v Žalcu:	"
Vauda.
Draga Kaj želj,
v Nadgorici (Črnuče):	^
Koderman;
mostojno, če niso mogoče tudi [v Moravčah: Ivana KruJc, Nemci (Bavarci) jemali od Slovencev izrazov, zlasti še iz poljedelstva, živinoreje in gospodinjstva in duhovne kulture, iz naj starejših opravil torej, ki so bila pri nas takrat na višini. Za razliko od obrtništva in še kaj,
kar smo Slovenci res prevzeli ' nouice iz Slovenije večinoma od Bavarcev. — Zdi slovanske radijske oddaie ^ se, da se bodo morale slovenske ''srni in melodije iz lepe 'mi!
r°J'
v. Ljubljani: Eta Stojan, Dobrin, Rudoifina Stiak0'7^ roj. Ferluga, Pavli češnb roj. Dacar.
------------Ve,>'
Čitateljem na področju ^ kega Clevelanda priporočanje
'»o /-\ -i G st s* J/v C* 7	/i o TlOS*^' /v
,	- -------------...v pokoju in živi v Italiji, je imel%ite občnega zbora Zveze DSPB
(‘K1	'-‘Y VOS vetne gospode, brez omike; v li-.svčjo zolboalJravniško ordinacijo: TABOR v soboto, 3. septembra J Ijeni. Menda naj bi celo navad-'števati tudi pomenoslovje (s*-' nedeljka do četrtka ob 6-
j J, ’	anja-fe^a duhovna od preprostega jv pritličju te hiše, žena Vera j v Milwaukeeju in Baragove slb- no besedo “taca” vzeli od nem-' mantiko) in ne gole izrazne po-' čer in ob »eJelinh od
kmete, prav nič ne loči kakor črna suknja.
(Dalje sledi)
živi v pritličju. Kako je ogenj, vesnosti v nedeljo, 4. septem- ške Tatze?! Dasi prav frizinški [dobnosti! nastal, ni znano. Je precej ško- bra, v Lemontu, obveščamo, da spomeniki in Cirilova cerkvena !
S0jt
raziskave čimprej osamosvojiti je” na univerzitetni P° ^ panslovanske romantike, upo- WCSB S9.3 FM vsak dan °
12. d?
in ob nedeljah od ^ ^
I. S.
1	»,#1/	iv*-jf'
1. popoldne, ki jo voditd
lan in ga. Barbara PavlovC
*TT_-_2
ma#-**' "
I AMJBJtlSnA JLHJMUVlflA, AUGUST HU, IDT/
KANADSKA DOBSYINA
Iz slovenskega Toronta
Slovensko spominsko romanje v Midland
TORONTO, Ont. — Čas se hitro odmika od onih strašnih dni, ko sta preko naše lepe domovine divjali vojna in krvava, bratomorna rdeča revolucija. Upepeljene vasi, porušene cerkve, razdejani domovi in potoki krvi so bila cena, ki jo je moral naš mali, ubogi narod plačati v teku štirih let. Nepopisno gorje je zajelo celo deželo. Za vsakim grmom in ovinkom je prežala smrt. Taborišča so se polnila z interniranci in mnogi se od vsega hudega niso več vrnili med svoje domače. Talci so pod streli tujih okupatorjev omahovali v prerano smrt in kot da gorja še ni bilo dovolj, so domači rdeči revolucionarji pričeli s političnimi umori po mestih in vaseh, da bi tako ust; ahovali druge.
OpoJcija proti takemu nasilju je vkljub temu rasla, ker je to bilo preočitno in brez vsakega usmiljenja. Tako se je pričel bratomorni pokol, ki bo ostal v slovenski zgodovini kot naj tragične j še obdobje v življenju Slovencev. Koliko muk in krvi, koliko prošenj in solza, koliko trpljenja in bestijalnosti je v tej kratki, stekli dobi doživel naš človek. Sad vsega so bila grobišča tisočev in tisočev padlih in nasilno pobitih, ki so se v svojem prepričanju morali postaviti proti novemu redu, ki ga je učila komunistična partija na podlagi svoje brezbožne ideologije.
Ko se je pc vojni nad našo domovino zmagoslavno vzdignila rdeča zvezda z boljševiškim srpom in kladivom, in so zahodni zavezniki s prevaro vrnili tisoče beguncev, se je v krvavem maščevanju znesel brat nad bratom. V neizmerno bolečino se je pogreznila Slovenija ob tem nezaslišanem in nepotrebnem zločinu. Kljub času, ki prinaša pozabo, ta grozni zločin ni in ne sme biti pozabljen. Ostati mora prvič kot zgodovinsko dejstvo, da so komunisti po končani vojni brez vsakega sodnega postopka pomorili na najkrutejši način preko 12,000 svojih slovenskih političnih in ideoloških nasprotnikov, in drugič, ostati mora kot žrtveni spomenik novega upanja in novega vstajenja slovenskega naroda k globljemu verskemu in popolnejšemu življenju, ki naj bi prekvasilo bodoče rodove v takem smislu, da bi se taka tragedija na slovenski zemlji ne ponovila več. Bodočnost naroda bo zagotovljena samo takrat, ko se vrnemo k duhovnosti in ob mislih na naše nručence osredotočimo naše težnje po pravičnejši družbi, v kateri naj bi bila temeljna podlaga ljubezen do bližnjega ter zaupanje v božjo previdnost, modrost in pravico.
Ko se bomo letos udeležiti spominskega in spokornega romanja v Midland in se tam ob spominskem križu, ki smo ga pred dvemi leti postavili, spominjali vseh naših pomorjenih bratov in sester, imejmo to misel pred očmi. Naj ostane naš vodič in naj nam daje novih moči, da ne bomo omahovali v novih preizkušnjah, ki nas še čakajo.
Romanje v Midland bo letos 11. septembra. Točno ob 11. uri docoldne se bo pričela kratka spominska svečanost pri križu, takoj nato se bo vršil križev pot. Oboje skupaj bo trajalo približno 1 uro, tako da bo še čas za kosilo, predno se prične sv naša, ki bo ob Ih popoldne.
Naj bi bil za vse nas ta dan resnično dan častnega in hvaležnega spomina na naše mučence, obenem pa tudi pre-obnova nas samih n globljemu duhovnemu življenju. Zato ob 1ej priliki vse slovenske rojake vabimo, da se tega spominskega in spokornega romanja v čim večjem številu udeležijo!
Otmar Mauser
Kaj je dala Slovenija ameriškemu kontinentu
Še vedno se lahko obrnemo na njega z Aašimi prošnjami.
Po sv, masi nas je prijeten | (Misli iz govora č.g. Zrnca) lais Bay, Garden River, Port duh po domači hrani zvabil v To je Slovenski dan, posvečen William in okolica... Indijanci kuhinjo na kosilo. Ko smo se na- Sloveniji in Kanadi — stari in so ljubili te molitvenike, jih no-jedli in malo pokramljali z nov^ domovini. Tole letovišče, znanci, je že bil čas za popoldan- iastnina sudburskih Slovencev,
sko proslavo. Prvi del programa je bil predvsem namenjen v čast škofa Barage. Otvoril ga je naš predsednik društva Prič Zimmer s kratkim govorom, sle-rila je slovenska in kanadska himna, ki ju je zapela naša mladina. G. O. Mauser nam je prinesel pozdrave Društva Slovencev iz Toronta in nam povedal nekaj vzpodbudnih besed pri našem delu. Med gosti je bil tudi g. Peter Markež iz Toronta. G. Zrnec nam je še enkrat poudaril, kako važno je, da se v$i po svoji moči potrudimo pomagati do posvetitve škofa Barage.
V čast nam je bila tudi prisotnost g. Kennetha Alexander, kateri je zastopaPdržavnega tajnika. Njegovo ime je dobro znano pri našem društvu in rad nam gre na roko, če rabimo pomoč.
tale košček zemlje simbolično povezuje obe domovini.
Slovenija pač ni dala ameriškemu kontinentu kakega Krištofa Kolumba, Marconija, Me-štroviča, Brauna ali Einsteina; dala je to, kar Amerika najbolj potrebuje: Kristusovega a-postola, pionirja božjega kraljestva, svetnika. Brez nadnaravnih potez in svetniških lastnosti Baraga ne moremo razumeti ne oceniti, kadar govorimo o tem izrednem Slovencu.
NJEGOVE ZVEZE S KANADO. — Baraga je hodil tudi po kanadski zemlji. Njegove stopinje so neizbrisne, še sveže.
1. Močne zveze je navezal kot jezikoslovec in nabožni pisatelj. Baragova očipvejska slovenica in slovar sta takoj po izdaji priromala tudi na kanadsko o-zemlje, med misijonarje, inte-
Vsekakor nismo imeli na spo- lektualce in Indijance. Tako je
redu samo govore in pridige. Vmes so bile tudi recitacije o
Dodatna dela pri spominskem križu v Midlandu
TORONTO, Ont. — Ker so se mnoge sadike pušpana, s katerimi smo. obkrožili kraj okrog križa, posušile ali bile uničene, je pripravljalni odbor sklenil, da jih nadomesti z izbranim kamenjem in tako nekoliko olepša prostor. To delo se bo opravilo še pred romanjem in če bi kdo želel v ta namen kaj darovati, to lahko stori. Tudi z vzdrževa-
Slovenski izseljenski dan v Sudburpi
SUDBURY, Ont. — V nedeljo, 14. avgusta, smo v Sudbury-ju praznovali Peti izseljenski dan, katerega smo letos posvetili škofu Frideriku Baragi.
Mnogo smo že slišali o tem svetem človeku, kateri je zavrgel vse dbbrote razkošnega življenja in se popolnoma posvetil misijonarskemu delu med Indijanci v severnem Michiganu in severozahodnem delu , Ontaria. Hoteli smo več vedeti o njem in
bil zaželjen očipvejski slovar in prav tako slovnica, da so ga po-škofu Baragi in simbolične vaje j natisnili prav v Kanadi: 1880 v naših najmlajših delavcev dru- 'Montrealu, drugi natis. Rev. Le-štva. Druga polovica programa combe, '’oblat. — Na stotine in je bila bolj živa in pestra. Ka- 'stotine Baragovih očipvejskih kor že več let zaporedoma se je Imolitvenikov je našlo pot v Ka-letos odzvala našemu povabilu *nado. Baraga sam jih je osebno
sili s seboj in jih imeli za pogovor z Bogom.
2.	Močne zveze je navezal kot škof. s torontskim škofom, ha-miltonskim in onim v Montrealu. Ohranjenih je osem pisem. Kot škof je vzel pod svojo jurisdikcijo Indijance in belce, živeče med Bruce Mine na vzhodu, na severni obali Gornjega jezera, prav do Fort Williama. V Baragovi škofiji je delovalo tudi nekaj kanadskih duhovnikov.
3.	Zlasti pa je B osrečeval te kraje — del naše Kanade s svojim misijonskim, duhovniškim in apostolskim delom. Koliko krstov, birm in svetih maziljenj! Koliko kateheze in koliko pridig! Koliko tolažbe in srčne dobrote! Indijancem in belcem. Indijancem je postavil tudi dve cerkvici, kjer je sam osebno o-pravljal mizarska dela kot škof: Goulais Bay in Sugar Island, deloma tudi St. Joseph’s Island.
Kot vicepostulator čestitam društvu in njegovemu predsedniku, g. Zimru, za idejo in organizacijo Baragovega dneva. Spoznavajmo Barago! Bodi naš vzornik na zemlji in priprošnjik pri Bogu! Vsem vam čestitam in iskreno pozdravljam ter kli-
francoščini v šolah, kjer je za to navedenih državah. Le obsežna potreba. Levesque s tem ni bil pomoč ZDA, Kanade in Zahod-
zadovoljen podpisal.
KDO SPREOBRAČA KOGA!
torontska plesna skupina pod'delil med Indijance in pošiljal j čem: Vztrajajte kot Slovenci! vodstvom Janeza Mesca in Mar- na misijonske postajanke: Gou- Vztrajajte ob Baragu! te Demšar. Navdušeni smo bili nad njihovimi izvrstno izvedenimi narodnimi plesi. Veseli nas, da držijo zvezo z našo mladino in tako dajejo vzpodbudo drug drugemu pri svojem delu.
Proslavo je zaključila naša slovenska plesna skupina. Tudi oni so nam poživeli program s svojimi veselimi plesi in nasmejanimi obrazi. Zabava se še ni s tem končala. Kljub nizkim temperaturam se je mladina podala k privlačnemu jezeru in izkoristila priliko za plavanje. Tisti, kateri smo bili malo bolj mrzli, smo se zavrteli in segreli ob poskočni melodiji. Naši gostje iz Toronta in drugih oddaljenih krajev so se kmalu poslovili od nas, ker so imeli še dolgp pot pred seboj. Bližnji in domačini pa smo nadaljevali našo proslavo. Slovenska pesem in melodija se je razlegala po gozdu še pozno v noč, kakor da ne bi hoteli, da se ta lep praznik konča.
Ko smo se razhajali, smo že kovali načrte za naš šesti sloven-jski izseljenski dan prihodnje leto, ki bo, če bo Bog dal srečo,
(Pod tem naslovom je dne 18. Eden — tako večkrat izgleda — avgusta 1977 torontski dnevnik izrablja idrugega. In Cerkev je “The Toronto Sun” izpod peresa ’ že zdavnaj opustila krščansko g. Peter Worthingtona, glavnega križarsko vojno v Sovjetski urednika tega lista, prinesel za-|zvezi, kjer je vera v Boga naj-nimiv in zelo aktualen članek o močnejša in najbolj zgubljena, 'dialogu meld marksizmom in| Kitajski komunizem je bil de-krščanstvom. Zaradi zelo zani- jansko prikazan kot idealen od mive vsebine sem ga prevedel, nekaterih cerkvenih elementov, da bi tako tudi naši bralci boljši ki pripisujejo Kristusu podobne vpogled v rezultate tega dialo- čednosti v metodičnem, meha-ga. — Otmar Mauser.)	'ničnem, mravljinem sličnem so-
i	jcialnem redu, ki danes vlada v
Eden paradoksov našega časa moderni Kitajski. Zapadni na-med marksizmom in čin individualnosti, svobodne vo-krščanstvom, ki je zlasti zaldobil ]je, svobodnega gospodarstva ugled za časa vladanja papeža jtd., po mnenju nekaterih v krš-Janeza XXIII. in se širi vse od čanski Cerkvi, vodi do egoizma, takrat. '	'izkoriščanja, pohlepa, nasprot-
Še pred desetimi leti je bila štev, zavisti in nečlovečnosti, debata ne o potrebi ali mo-J Kadarkoli nekdo poskuša pre-drosti dialoga — pač pa o tem, dočiti trpljenje, storjeno v imenu če ni to morda dobra stvar, da bi socializma — prekomerno počet-več marksistov (poklicnih ateis-jje stalina in Mao-Tse-tunga in tov, to si je treba zapomniti) j ostalnih ortodoksnih marksis-spoznalo krščanstvo in bi morda tičnjh režimov, — celo vdani bili spreobrnjeni k večji krščan-;kristjani OSp0ravajo, češ, da tudi v ski etiki in večjemu duhovnemu krščanstvo ni brez vsakega ma-obenem s posvetitvijo našega j razumevanju in usmiljenju. Ideža. “Kaj pa inkvizicija?”, pra-
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
V Kvibeku so pretekli teden jo suše in pomanjkanja. Pičlo
uzakonili francoščino za edini uradni jezik na vseh področjih življenja. Angleško govoreča manjšina je protestirala, pa njeni ugovori niso dosti zelegli, v glavnem je zakonski predlog o uradnem jeziku bil uzakonjen, kot je bil predložen.
Predsednik pokrajinske vlade Rene Levesque je hotel doseči dogovore z vladami posameznih pokrajin, ki bi naj urejali vprašanje francoskega pouka v šolah teh pokrajin s poukom priseljencev iz teh pokrajin in v šolah v Kvibeku. Pokrajinski predsedniki vlad so ta predlog zavrnili, izglasovali pa so resolucijo, ki se izjavlja za pouk v
deževje preteklega pol leta je vzrok novi suši, ki spominja na ono v nedavni preteklosti. Od leta 1968 do 1974 je pomanjkanje dežja povzročilo obsežno stisko, ki je zajela vse ozemlje južno od Sahare od Atlantika pa v njen osrednji del. Posebej so bile prizadete države Senegal, Mavretanija, Mali, Zgornja Volta, Niger, Čad in Gambija, v katerih živi okoli 26 milijonov ljudi.
Suša je onemogočila pridelek in na deset tisoče ljudi je pomrlo zaradi pomanjkanja, na sto tisoče pa jih j s iskalo rešitve s selitvijo dalje proti jugu. Suša je uničila eno četrtino živine v
in te resolucije ni
Ko je prenehala zamrznitev cene olja, proglašena 1. j ulj a, so se cene gasolina danes dvignile
za 3.2 centa pri galonu.
*
V trgovinskem zastopstvu Zahodne Nemčije v Milanu v Italiji je pretekli petek eksplodirala bomba, ki je napravila precej škode, pa k sreči ni nikogar ranila. Sodijo, da je bila bom-3a položena v znak protesta proti pobegu zaradi vojnih zločinov na dosmrtno ječo obsojenega H. Kapplerja iz vojaške bolnišnice v Rimu s pomočjo nacistov v Zahodno Nemčijo, kjer ga pustijo živeti na svobodi in ga celo policija varuje pred morebitnim napadom.
•
Pokrajine južno od Sahare v Afriki so zopet pred nevarnost-
novega doma na letovišču.
Marija Sluban
xo lahko-stori, urni z vzarzeva- njegovem deiU) zato smo letos njem je precej stroškov in bomo sporaladi najeli film 0 Frideri-zato za vsak dar še posebno bva. ku Baragi) ki ga nam je prine-ležni. Imena darovalcev bomo ^ i? Clevelanda g. žele. Ta
objavili.	j film nas je še vzpodbudil, da
Naj porabimo to priliko, da tucP ^ nekaj naredimo v čast prosimo oproščenja vse tiste do- škofa Bprage; odločili smo se, bre ljudi, katerih imena so bUa da mu po3vetimo na§ Peti izse-po pomoti izpuščena iz seznama ljenski dan Naše geslo je bilo: darovalcev za križ pri zadnji «Barago na oltar!”, kar je pričal nabiralni akciji. V bližnji bodoč- napk. na odru Slovenskega leto-nosti bomo to našo pomanjklji- vi-&j kjer je bila prosiava. Po vost skušali popraviti. Globoko!^ Društva Slovencev v hvaležni smo vsem, ki so do se-! Sudburyju je ško£ Baraga ie daj darovali in že v naprej se jsyetnik ZatQ bi radi po sv0;jl zahvaljujemo za vse nadaljne	pripomogli do njegovega
uradnega proglašen j a.
darove.
Darove lahko izročite ali poš-
Proslavo smo začeli s sv. ma-
ijete na: Ivan Marn, LILA, Tree- jg0 na prostem, pj j0 je opravil
jč. g. Zrnec, župnik fare Marije Pomagaj v Torontu. Tudi on j nam je v svoji pridigi poudarili |da je bil škof Baraga več kakor 'navaden človek. Več kot sto let Svet bo tedaj srečen, ko bodo po njegovi smrti je njegov duh kralji postali modri, ali pa, ko še vedno med nami, še posebno bodo modri postali kralji.	j med Indijanci, za katere je v
Plato svojem življenju toliko storil.
view Dr., Toronto 14, Ont.
Pripravljalni odbor
STARE MODROSTI
Nova slovenska zdravnica v Kanadi
WINNIPEG, Man. — Nekaj zakasnelo sporočamo, da je ga. Julie Schollenberg. hčerka dr. Franca Kozin-a in njegove žene Francke z odliko končala medicinske študije in postala doktor splošne medicine. Je to prva slovenska diplomiranka v Win-nipegu. Iskreno čestitamo in ji želimo obilo uspeha v njenem poklicnem delu.
Drugih posebnih novic v tukajšnji slovenski skupnosti ni 1 dosti. Tako vsaj mislimo, jča bi ge nemara dobilo marsikaj zanimivega za naše rojake drugod
1 Z njihove strani marksisti vijo. “Kaj pa je Cerkev storila (komunisti) poudarjajo, da če- Indijancem in drugim primitiv-ravno Cerkev in komunizem ne nim kulturam? Kaj pa Salemski soglašata v vprašanju realnosti; proces proti čarovnicam?” Kot Boga, obe strani iščeta Zboljša-j da se karakteristika komunizma nje pogojev za življenje človešt-j lahko enači z neposrečenimi ide-va in bi zato moralo priti do so-jjanji storjenimi v Kristusovem delovanja, kjerkoli je mogočeJ imenu!
Ker vsi živimo na istem planetu, je nujno, da vsaj govorimo in sodelujemo na področjih, kjer se strinjamo.	-
Mnogim ljudem se tako mišljenje zdi umestno, toda onim, ki “marksistično” realnost praktično poznajo (v nasprotju z
Spregledano pa je pri tem važno dejstvo — in to je neopravičljivo zlasti pri cerkvenih možeh — ida je Ibila krutost, storjena, recimo, v času inkvizicije, storjena v prepričanju, da, če se grešno telo uniči, bo duša še kljub temu našla zveličanje in
“marksistično” ideologijo ali!odrešenje. Odrešenje pa je Ibilo
idealizmom) se porodi dvom, ce se z marksisti resnično da ustvariti dialog.
Ko se bliža konec tega desetletja, se jasno vidi, da je marksizem triumfiral v tem dialogu.
po Kanadi in v ZDA, če ibi se Ne toliko v dogmatičnčm smislu,
kdo načrtno lotil zbiranja novic in njihovega pošiljanja v naš list Ametiška Domovina. Upajmo, da se bo le našel kdo, ki se bo lotil tega posla!
D. A.
AMERIŠKO DOMOVINO v vsako slovensko družino v ZDA in Kanadi!
kot v prepričevanju (in mogoče nekoliko z infiltracijo.) V nekaterih primerih “ustanovna” krščanska Cerkev dela za marksi-
na drugem svetu, kar je opravičevalo mučenje na tem svetu. Marksisti ne verujejo v drugi svet ali v Boga. Mučenja, ki jih uporablja komunizem, so imela in imajo zgolj namen, ddbiti kontrolno nad ljudmi, kaznovati, podvreči ali ukrotiti individualni duh človeka. Ravno obratno od krščanstva.
Primer, kako je vera lahko
zem. Cerkev je na primer glo- potvorjena od marskistov, je boko zapletena v teroristična os-: možno videti v ‘Challenge’ revo-voibcldilna gibanja v Afriki, La- lucionarnem komunističnem ča-1 inski Ameriki in Aziji. Njeni sopisu radikalne progresivne de-vzroki za to so, “po naključju”, lavske stranke, povodi sovjetske propagande. \ Neki rev. Blake Power piše:
“Truditi se moramo dobiti kristjane, ki verjamejo v socializem, da spoznajo, da če je bilo krščanstvo še tako važno in pomembno v preteklosti, je danes le še reakcionarna doktrina, kontrolirana od buržoazije. Krščansko mišljenje med nami simbolizira prisotnost burzoažijskih idej med Idelavskim razredom. Vera, ih posebej krščanstvo, bo rabljeno od bodočih fašističnih gibanj kot njihova masovna i-deologija. Zaradi tega, kristjan, ki verjame v socializem, je socialist nakljub krščanstvu, ne pa zaradi njega.”
Ta napačna logika razjasnjuje . . . “Edina skrivnost, ki je šc ostala, je skrivnost smrti, ki je enostavno le končanje eksistence vesti, kot jo mi pojmujemo. Če nekdo sledi partijski liniji vsak dan in dela z vso silo za uničenje kapitalizma in za gradnjo diktature proletariata, potem smrt ni tako strašna stvar. Osebno
ne Evrope je preprečila še večjo nesrečo.
Gambija čuti novo sušo že v taki meri, da se je obrnila za nuj ho pomoč na Združene narode. Položaj je komaj kaj boljši v Mavretaniji, Zgornji Volti in Maliju. V Gambiji so dobili letos komaj eno petino dežja na-pram lani.
*
Oddelek za energijo, rudnike in prirodne vire je objavil, da mora Kanada povečati nakop urana do srede prihodnjega desetletja za štirikrat, da bo mogla kriti svoje obveznosti.
*
V letošnjem juliju je imela Kanada v zunanji trgovini 328 milijonov dolarjev presežka na-
pram 91 milijonov v juniju.
*
Razgovori med Kanado in ZDA o gradnji plinovoda z Aljaske na jug so se začeli, pa niso privedli za enkrat do nobenega zaključka. To ustvarja vtis, da rešitev ni blizu. Za enkrat prevladuje mnenje, da bodo gradili plinovod vzdolž aljaščanske ceste.
*
Etiopija pripravlja obsežnejše nastope proti upornikom v Eritreji in v Ogadenu, kjer so njene oborožene sile doživele v preteklih tednih večje poraze in morale večino ozemlja, prepustiti nasprotniku.
Proti dobro oboroženim upornikom, ki uživajo obsežno podporo arabskih držav, oni v Ogadenu tudi neposredno podporo somalijskih rednih oboroženih sil, so sklenili v Adis Abebi poslati slabo oborožene in neizvež-bane enote “črne vojske”. Le težko je verjeti, da bi ta mogla biti uspešna in izpolniti postavljene naloge.
*
Privatni Weslwyan College v Montrealu je objavil, da ne bo sprejel podpore pokrajinske vla-
prenehamo eksistirati, našo nes- Kvibeka, ker bi se s tem ob-mrtnost pa zadobimo v osvofoo- vezal izvajati določila novega
jenem človeštvu. In če je po smrti kakšno življenje, bo taka eksistenca po formatu komunizma.”
Prevečkrat liberalno misleči kristjani verjamejo taki nelogi-ki. Tu je nekaj izrazov, prefinjenih v marksistične izraze: BOG: Dialektični in zgodovinski materializem SV. DUH: Razredna vest MARIJA: Vloga ženskih delavk v socialističnem boju JEZUS: Poklicni revolucionar SV. PISMO: Zapiski razrednega boja v času suženjskega imperializma NEBESA: Brezrazredna 'družba' ~
(PEKEL; Nasilje, ki gp vrši , razredna družba SATAN: Neproletatskl vladajoči razhed '
MOLITEV>. Tehnični- pripomoček - za gradnjo mora(e in ■ boljšega izvajanja partijske i linije.	• j
To jasno nakazuje, kako daleč) je napredoval dialog med krš-1 čanstvom in marksizmon in kdo! prepričuje koga v veliki debati.
. Mislim, da gornji članek ne rabi nobenega komentarja.
jezikovnega zakona 101,
*
V Maleziji je bil obsojen na smrt 14 let star fantič, ker so našli pri njem strelno orožje in strelivo. Fant je trdil, da ni vedel, kaj je v plastični vreči, ki
so jo našli pri njem.
*
LR Kitajska je poslala zsi svojega novega poslanika v Moskvo starega, preizkušenega diplomata Wang Yu-pin. Tekom zač.njih 18 mesecev je vodil poslaništvo odpravnik poslov. Irncnovn nje poslanika in njegpv odhod v Mpskvo pomeni “normalizacijo” odnosov na državni ravni.
NAROČNIKOM,
ki prejemajo list po pošti! Datum i>ad vašim imenoifi pomeni, do kdaj ju plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte!
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 30, 1977
Dr. Ivan( Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST
“O,V, Vo; l-.«	u;	Mav-
“Oh, kaj bo iz tega!” je jadikovala Neža in glas se ji je začel tresti od bridkosti. ‘‘Glej, to je vse, ker si ti. tak. Kaj te le more zmotiti, da vzameš denar, pa ne kupiš harmonike.”
“Tako je,’” je pripomnil malo-dušno Šime. “Kar je, je, sinoči sem mu komaj ušel, če danes ne dobi denarja, nazaj, potem srečno, Neža.”
“Danes!” je drhtela preplašena Neža in v duhu videla razjarjenega, z a denar in harmoniko opeharjenega kmečkega fanta, kako bij«; po njenem lahkomiselnem, toda njenemu srcu tako dragem Šimnu.
MALI OGLASI
1126 E. 72 St.
For rent, five rooms up, newly decorated. Call 731-5111.
(130)
Lastnik prodaja
bungalow, 3 spalnice, rekreacijska soba, nil 365 Walworth Dr. od E. 255 in Lake Shore Blvd. Oglasite se osebno.
V Willowicku
je naprodaj ranč, 3 spalnice, ves podkleten, blizu šole, trgovin in igrišč. Ima dve garaži. V gornjih 40-tih.
UPSON REALTY UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
“Eno bi rekel Slavčevi Marjeti, pa bi mi posodila!” je skušal oživiti Šime Nežo in posrečilo se mu je. Glasno je viknila: “Tega ne delaj, da veš, ne pri Slavčevi ne nikjer, če je še kaj poštenja v tebi.”
“Če pa ti nočeš pomagati!” je potožil Šime.
“Nočem?” je zastokala Neža. Anže je bil medtem obul čevlje, odel si jopič, spustil se v hlev in stopil na vrata ter se neopažen približal onima.
“Moje desetice!” je viknil, tako da je Šime nehote odskočil in Neža rahlo kriknila.
“Ne boš me, ko onega za harmoniko!” je klical Anže.
Šime je segel v žep in mu vrgel četvero desetic, katere je Anže prestregel v klobuk.
“Tako,” se je smejal pastir, “zdaj smo pa spet prijatelji.” Neža se je zmuznila v stran. Šime pa je pogledal ostro pastirja in, ko se je ta venomer smejal, je dejal:
“Kaj se smeješ? Ali nimaš drugega dela, ko da laziš okoli vogalov in vlečeš na ušesa?” “Seveda,” se je oglasil Anže, meneč, da bo bolje, če prikrije Šimnu, da je zaspal, “prišel sem ravnokar že z Rovta.”
“Kaj si pa delal gori?” je vprašal Šime.
“Kaj!” je vedel takoj odgovor Anže. “Šel sem gledal, če delajo
no Marjanica oštela še Jerico, ki si je bila vnela krilo, ko je prenašala goreče oglje iz peči na ognjišče, je prišla še v sobo in vznemirila iz same marljivosti Luko, češ da dela samo napoto. Vendar pa mu je prinesla skledo gorkega mleka in kos rženega kruha. V tem pa je bil prišel mesarjev hlapec po vola in Luka je ostal sam v sobi. Tako je bil nekaj hipov sam, ko je prišla Neža in začela pometati.
“Saj je že pometeno!” je pripomnil Luka.
“Kaj?” je vprašala Neža, “da je pometeno? Saj res!” In je od-vršala. Luki pa se je zazdelo, da leži doli ob mizi košček zele-nomodrega papirja, prav takšen, kakršnih je bil sinoči naštel mesar dvajset, čudno se je zde-
Odprtfco od 9. do 9.	I zajci res kaj šk0~de hruškam. Pa
(130)	•	”
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša, 6 sob spodaj, 3 zgoraj, je naprodaj v bližini Sv. Vida na 1215 E. 61 St. Zimska okna, garaža, veliko dvorišče. Kličite tel. 881-5298.
-(128)
16nun Sound Movie Projector $100. Can 361-4088, ask for Jim
(x)
Hiša naprodaj
Hiša za dve družini, 5-5, garažo za 4 avte, je naprodaj na Bonna Ave. Kličite po 6. zvečer 361-2875.
I	(129)
Lastnik prodaja hišo Na lepem področju Chardon Hill je naprodaj enonadstropna kolonial hiša s 3 spalnicami, osrednjo klimatsko napravo, moderno kuhinjo, 2 kaminoma na drva, urejenim zemljiščem 50x308 za zgornjih 60. 531-1811.
(129)
Help Wanted
Help Wanted - Female Domestic
Reliable cleaning lady one day a week. 8 hours. Richmond Hts. area. Own transportation. 261-4570
(x)
Help Wanted WAITRESS — COOK
With some experience. Part ime for waitress, full time for
ook.
k CROATIAN TAVERN 3244 St. Clair Ave.
-(131)
ni videti.
“Šema,” se je dobrovoljno odzval Šime, “kaj bodo delali škodo, če pa ni snega.” Šime je odšel proti hiši sam s seboj zadovoljen. Isto je storil Anže. Na vratih v vežo pa se je ustavil, položil prst na čelo in si pripom nil: Ne, prvo moram nakrmiti druge, potem bom samega sebe. Vrnil se je v hlev in nametal živini krme. Pri tem se je bil dodobra ugrel. Ko pa je stopil iz hleva, je videl odhajati Katro s sinom in dejal je zase: “Glej, Šime je vedel.
Komaj je bila odšla Katra, je prilezel od nekod Luka in se spravil na gorko peč. Legel je, da bi se tako lepše ogrel. Tako je ždel sam vase, včasih vzdihnil in se vzravnal, kadar se ga je lotil kašelj. Peč je bila skoraj razbeljena, ker je pekla Marjanica kruh. Slednjo njeno besedo je slišal Luka. Marjanica je tožila Anici, ki ji je pomagala, da z Nežo ni nobenega prida, lotila se nato Šimna, nato Tomaža in pripomnila na konec, da ne razume, kako more Anica pustiti moža v takem iz hiše, in še mnogo podobnega. Tako sta spravili ženski kruh v peč in, ko je korič-
lo Luki le to, da tega papirja, dokler ni bila začela Neža pometati, ni bil opazil. Sprva je gledal Luka novost dokaj malomarno, čim dalje pa je gledal na to čudno zelenomodro malenkost, tem večja radovednost se ga je začela polaščati. Hipoma se je dvignil, zlezel s peči in se sklonil po listu.
Skoraj stresel se je. Košček papirja je bil eden izmed zmečkanih bankovcev od zvečer. Nehote je skril Luka bankovec za obleko in zlezel znova za peč. Ni še bil zbral ovojih misli, kaj mu je storiti, dasi mu je bilo jasno, da je ta neznaten papir zanj neprecenljive vrednosti, in da bi bilo skoraj neumno, ne uporabiti te prilike, ki mu je tako nenadno potisnila v roko toliko
vsoto, ko so se odprla zopet j vrata in je vstopila Neža. Rahlo vznemirjen je gledal Luka na njo in zdek) se mu je, da ga Neža presunljivo gleda. “Morda ga je opazila tudi ona in je prišla zdaj ponj,” ga je pretreslo, in zazdelo se mu je, da je Neža v resnici švignila s pogledi po tleh, nato pa se hipoma ozrla nanj, rekoč:
“Ali ni prevroča?” Mislila je peč.
“Ni, ni!” je odvrnil in sedaj posilil kašelj, V resnici ni čutil Luka sedaj najmanj vročine.
(Dalje prihodnjič)

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
FACTORY HELP FEMALE
i Light assembly and furnace brazing operators. Apply in person 9 to 4 pm.
TECHNICAL METAL 1	PROCESSING
»5476 Lake Ct. off Shoreway., at E. 55 St.
(130)
HIGH SCHOOL BOY
For cleanup, painting and light maintenance in neighborhood manufacturing plant. Should be available for work from 3 to 7 p.m. plus Saturdays. 361-6263.
(129)
COOK WANTED
Good pay, short hours, 4i or 5 days a week, in attractive uni versity facility. Call 721-1472 days or evenings.

| !P
V BLAG SPOMIN
ob 25. obletnici odkar je umrl naš ljubi oče in stari oče
JACOB BRANISEL
preminul je 30. avgusta 1952
25 let je že minilo, odkar si dragi šel od nas, a vedno svež spomin na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Žalujoči:
Frank, sin - Mary snaha Nancy, Frances, James, vnukinje in vnuki. Cleveland, Ohio, 30. avg. 1977.
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA IN BRATA
Frank Penko
ki je preminul 31. avgusta 1971.
Šest že let je minilo, odkar si, dragi, šel od nas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
žalujoči:
sin FRANK,
hčerki ANA in MILA -v starem kraju, sestra JENNIE ZELKO v Clevelandu,
drugi sorodniki v Sloveniji. Cleveland, O. 30. avgusta 1977.
NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJ VEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK

NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
NAJSTAKEJSA SLOVENSKA
•	* KATOLIŠKA ZAVAROVALNA
“7	" ‘ ORGANIZACIJA V AMERIKI
Vs
•	MI Izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do C0. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti hi pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St, Joliet, 111. 60431).
RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201
847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131
G1ZELLA HOZIAN, društvo št 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, Dl. 60091
PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235
_m-Lrunn^r —r - r nr ......
f
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna	.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.
Moj stari naslov: ......
Moj novi naslov: .......
MOJE IME: ..............
Cleveland, Ohio 44103

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1653 East 62 S&
17010 Lake Shore Blvd.
■ 1'
431-2088
531-6306
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
831-1238
<
\
'H:
Ženini in neveste!

*Iaša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.	1
Pridite k nam in si Izberite yzorec papirja in črk.
■#'!
Ameriška Domovina
(8117 St. Clair Avenue	i3i-®§28