Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt UH Letnik XXV. Celovec, petek, 4. december 1970 Štev. 48 (1482) V KOROŠKEM DEŽELNEM ZBORU: Odnos do manjšinskega vprašanja je merilo demokratične zavesti Prejšnji teden je — kakor smo kratko že poročali — koroški deželni zbor razpravljal in sklepal o deželnem proračunu za leto 1971. Po večdnevni razpravi, ki je bila včasih precej živahna in vroča, je bil osnutek proračuna soglasno sprejet. Kar v začetku razprave je prišlo do ostre polemike zlasti v manjšinskem vprašanju, ko je OVP zahtevala izvedbo tako imenovanega ugotavljanja manjšine, kar so socialistični predstavniki odločno zavrnili kot neuporabno sredstvo za reševanje narodnostnih vprašanj. OVP-jevsko zahtevo po ugotavljanju manjšine sta socialistična govornika deželni glavar Sima in deželni svetnik Wagner odklonila, češ da bi to pomenilo permanenten narodnostni boj. Znova sta se izrekla za mirno sožitje v deželi ter za reševanje odprtih vprašanj v sodelovanju z manjšino. Povod za nov izpad proti interesom slovenske narodnostne skupnosti in za zopetno ipoživljanje nacionalnega boja je — kakor že tolikokrat v zadnjem času — spet enkrat prispevala koroškim Slovencem baje tako »prijateljsko" naklonjena Kleine Zeitung s svojim tendencioznim in nestvarnim poročanjem. Svoj pravi obraz pa je predvsem prikazala itudi DVP, ki je s tem izrekla Narodnemu svetu koroških Slovencev malo čudno »zahvalo" za njegovo podporo pri volitvah. Šele pred nedavnim je na proslavi NskS predsednik koroške DVP deželni svetnik Bacher dejal, da ni odločilna beseda o strpnosti, marveč je merodajno dejanje tolerance. Ali je morda sedanja zahteva po ugotavljanju manjšine tako »dejanje tolerance"? Tukaj bi bilo gotovo zanimivo vedeti, ali je tudi do tega nastopa v deželnem zboru prišlo z vednostjo NskS, ki ima z DVP menda dogovor, da se predhodno domeni o vsem, kar DVP v deželnem zboru govori o manjšinskem vprašanju. Naknadne povsem neobvezne »izjave" v strankinem glasilu Volkszeitung tozadevno namreč prav nič niso prispevale k razjasnitvi, zlasti pa se DVP v njih niti z besedico ni distancirala od izjav, ki jih je njen zastopnik podal v deželnem zboru. Ravno v tej zvezi pa se 'pokaže v dokaj čudni luči nedvomno tudi dejstvo, da se je NskS s prošnjo, da bi v deželnem zboru podprl težnje koroških Slovencev, obrnil na socialističnega poslanca Hanzija Ogrisa, torej prav na tistega mandatarja, o katerem so >pri NskS pred volitvami in tudi pozneje še zelo resno dvomili, ali bo v deželnem zboru sploh »smel" nastopiti kot Slovenec. Letošnja proračunska razprava v deželnem zboru je marsikaj pojasnila. Predvsem pa je znova zelo jasno pokazala, da je v koroških razmerah odnos do manjšinskega vprašanja pravzaprav zelo zanesljivo merilo demokratične zavesti. DEŽELNI POSLANEC HANZI OGRIS V DEŽELNEM ZBORU: Kakršnokoli ugotavljanje manjšine BI IZZVALO NOVE NARODNOSTNE BOJE IN OBČUTNO MOTILO MIR V DEŽELI V razpravi o skupini 3 deželnega proračuna, kjer gre za vprašanja kulture, znanosti in umetnosti, je spregovoril tudi na socialistični listi izvoljeni slovenski deželni poslanec Hanzi Ogris, ki je poudaril: »Po rodu sem pripadnik slovenske narodnostne skupnosti In to sem tudi po svoji kulturni zavesti. Na podlagi družbenih in političnih izkušenj svojega življenja sem postal socialist in kot tak sem bil izvoljen v koroški deželni zbor. V tem visokem domu hočem delovati, ne da bi moral zatajiti svoje pokolenje. Zato čutim potrebo, da zavzamem stališče k proračunu skupine 3 iz vidika socialnega demokrata, ki je v razliko od vas, gospe in gospodje, slovenski Korošec in kot tak prav tako zavesten avstrijski državljan. Gre za upoštevanje posebnih kulturnih potreb slovenske narodnostne skupnosti v okviru ukrepov za pospeševanje kulturne dejavnosti na Koroškem. Če sleherni narod težko sledi silnemu tempu današnjega razvoja na področju kulture in znanosti, potem to še posebej velja za majhno narodnostno skupnost, če se hoče ne samo obdržati, marveč tudi razvijati. Saj je danes v dobi tujskega prometa In modernih komunikacijskih sredstev bolj kot kdajkoli Izpostavljena vplivom okolja in se more obdržati ter se razvijati le tedaj, če se ne zapira sama vase, marveč |e odprta za potrebe moderne družbe. Koroški Slovenci so na tem, da to spoznavajo. Biti hočejo udeleženi In deležni na razvoju celotnih življenjskih oblik v državi in družbi; to hočejo, ne da bi se morali zaradi tega odpovedati samosvojim lastnostim. Udeležba In participira-nje na razvoju celotnih življenjskih razmer v državi in družbi pri Istočasnem spoštovanju posebnosti pa spričo velikanskih strukturnih sprememb, ki razumljivo zajemajo tudi slovensko narodnostno skupnost, zahteva velike duhovne In moralne napore, ki jih le-ta prav tako zmore le s pomočjo javnih sredstev kot nemški Korošci. Za ohranitev in razvoj kulturnih posebnosti koroških Slovencev je ta pomoč in je to pospeševanje neobhodno potrebno. Le ob robu opozarjam, da so tozadevne pravice slovenske narodnostne skupnosti zasidrane v državni ustavi, v meddržavnih pogodbah in v kon- venciji človekc*-11' ~-tv>ic. Mr.cgo več mi je na tem, kaj se lahka napravi iz spoštovanja naravnih pravic koroških Slovencev do ohranitve in razvaja njihovih kulturnih posebnosti ter iz spoznanja, da upoštevanje kulturnih potreb koroških Slovencev bogati podobo in značaj te dežele in njenih ljudi. Vem, da kažeta koroška deželna vlada in predvsem gospod deželni glavar odprtost in razumevanje za upravičene želje slovenskega prebivalstva in da je slednji le-te po možnosti podpiral in pospeševal. Za konkreten izraz tega načelno pozitivnega stališča je mogoče smatrati tudi predloženi deželni proračun, ker sem prepričan, da bodo iz njega krite tudi najvažnejše potrebe slovenske narodnostne skupnosti. Poleg tega se zavedam, da so možnosti za pospeševanje potreb različnih skupin v deželi materialno omejene, da pa v primeru koroških Slovencev pri mnogih delujejo še psihološke ovire. Ravno predvčerajšnja debata v tem domu je to ponovno dokazala. DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC Prihodnji teden — 10. decembra — bomo spet po vsem svetu obhajali Dan človekovih pravic, v spomin na pomembni dogodek v zgodovini človeštva, ko je glavna skupščina OZN sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki so jo že tedaj imenovali skupni ideal, ki ga morajo uresničiti vsi narodi sveta. Od tedaj je minilo že precej let in narejen je bil tudi že marsikateri korak na poti od uzakonitve deklaracije do izvajanja njenih načel. V mnogih deželah so bili doseženi vidni uspehi in tudi današnja splošna težnja po prijateljskem sožitju in enakopravnem sodelovanju med narodi ne glede na politično in družbeno ureditev je nenazadnje izraz tistih načel, ki jih vsebuje deklaracija o človekovih pravicah. Vendar pa ob vseh teh pozitivnih pojavih ne smemo spregledati, da je v današnjem svetu tudi še zelo veliko stvari, ki so v očitnem nasprotju z načeli te deklaracije. Pomislimo na krvavo teptanje osnovnih človekovih pravic v Indokini, kjer se tamkajšnji narodi že dolga leta borijo proti ameriškim vsiljivcem za pravico, da bi lahko sami odločali o svoji usodi. Pomislimo na milijone revežev zlasti v Aziji in Latinski Ameriki, ki od lakote umirajo, medtem ko v gospodarsko razvitih deželah skoraj ni več meja razkošju in potrati. Pomislimo pa predvsem tudi na najrazličnejše oblike diskriminacije, ki so — kakor na primer v Ameriki — na dnevnem redu zaradi barve kože, zaradi vere, zaradi narodnosti in zaradi drugih lastnosti ljudi. To pa nas opozarja tudi na domače razmere, kajti očitnih primerov teptanja človekovih pravic ni treba iskati šele kje v črni Afriki, marveč jih srečavamo tudi tukaj, pri nas na Koroškem. Spomnimo se samo nedavnega pisanja v glasilu koroškega Heimat-diensta s pozivom na nadaljevanje narodnostnega boja, dokler ne bo eden obeh narodov v deželi povsem izginil. In dovolj bi lahko navajali tudi še drugih primerov. Zato pa je vsakoletni Dan človekovih pravic najboljša prilož- aar. nost, da se resno zamislimo in pregledamo današnjo stvarnost doma in v svetu, ker le tako bomo — v malem in v velikem — zmožni, da se vedno in povsod dosledno zastavimo za spoštovanje načel, ki vseb"j" d ehd ararija i^vic. Zato bi kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti, ki v resnici poznam njeno mentaliteto iz lastnih izkušenj, želel v tem visokem domu izrecno opozoriti, da koroški Slovenci načelno odklanjajo kakršnokoli obliko ugotavljanja manjšine. Prihranite m), gospe in gospodje, da bi tukaj podrobne|e obravnaval vzroke zgodovinskega in psihološkega značaja. Mnenja pa sem, da bi bilo povsem nespametno izvesti ugotavljanje manjšine proti odločnemu odporu prizadete manjšine, ker bi fo izzvalo le nove narodnostne boje in občutno motilo nacionalni mir v naši deželi. Zato pozdravljam mnenje gospoda deželnega glavarja, da je treba skupaj s slovensko narodnostno skupnostjo iskati sredstva in poti, da bi ugodili upravičenim željam manjšine. Pri tem lahko izrecno poudarjam, da je slovenska manjšina za take razgovore vsakčas dobrohot- (Dalje na S. strani) Glavni svet SKGZ razpravljal o vprašanjih Slovencev v Italiji V Trstu Ije bilo minulo nedeljo Vlil. zasedanje glavnega sveta (občni zbor — op. ured.) Slovenske kulturno gospodarske zveze, v katero so vključene številne organizacije in ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Ifatiji. Zbora so se kot gostje udeležili tudi mnogi predstavniki iz Slovenije, Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem pa sta zastopala dr. Franci Zvvitter in dr. Pavle Apovnik. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CEUU gostuje s tragedijo Otona Župančiča Veronika Deseniška 0 v nedeljo 6. decembra 1970 ob 11.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli in ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku, # v ponedeljek 7. decembra 1970 ob 19.30 url v kinodvorani v Borovljah, # v torek 8. decembra 1970 ob 19. uri v lami dvorani v št. Jakobu v Rožu Režija: Franci Križaj, scena: Avgust Lavrenčič, kostumi: Mija Križajeva Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine, v pisarnah SPZ in KKZ ter eno uro pred pričetkom predstav. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA Po poročilih, ki sta jih podala predsednik Gorazd Vesel tri tajnik Bogo Samsa, se je razvila živahna diskusija, v kateri so bila osvetljena razna pereča vprašanja. Na zasedanju je bilo Izvoljeno novo vodstvo SKGZ, prav tako pa so bile začrtane tudi smernice za bodoče delo. Predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter je občnemu zboru posredoval bratske pozdrave 'koroških Slovencev ter naglasil skupno usodo, ki veže Slovence v Italiji im Avstriji, ki se že 50 let borijo za svoje pravice. Ta skupna usoda — je poudaril — se je nadaljevala tudi v dobi fašizma in zlasti v narodnoosvobodilnem boju, ko smo se Slovenci boril! ne samo za lastne narodnostne, ampak tudi za splošne človeške pravice. „Ta skupna usoda se nadaljuje še danes, ko doživljamo velike družbene spremembe in ko smo ob razmahu komunikacijskih sredstev vedno bolj izpostavljeni vplivu okolja. Skupno je zato tudi spoznanje, da se v takem položaju ne smemo zapreti vase, marveč moramo biti soudeleženi v boju za splošni napredek družbe, če hočemo obstati in se razvijati v sodobnem svetu." OBE OSREDNJI SLOVENSKI ORGANIZACIJI: Vloga na zveznega prezidenta ZARADI NEIZPOLNJENIH DOLOČIL ČLENA 7 DRŽAVNE POGODBE Obe osrednji slovenski organizaciji — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — sta se z vlogo z dne 27. oktobra 1970 obrnili na zveznega prezi- denta Fronza Jonasa ter ga kot najvišjega čuvarja ustave In zakonov opozorili na nerešena določila člena 7 državne pogodbe. Omenjena vloga se glasi: Sehr geehrter Herr Bundesprdsldent! Die belden unterzeichneten Zentralorganisationen der Karntner Slowenen wollten Ihre Anwesenheit bel der 50-Jahrfeier der Kdrnt-ner Volksabstimmung nichl dazu beniitzen, um Sle, sehr geehrter Herr Bundesprdsldent, auf die nicht erfullten Versprechungen und die noch nicht durchgefiihrten Staatsvertragsverpflichtungen zugunsten der slowenischen Minderheit aufmerksam zu machen. Da der Karntner Heimatdienst jedoch, wie wir aus der Presse erfahren konnten, die 50-Jahrfeier zum Anlafj nahm, um erneut gegen die Minderheit und ihre Rechte aufzutreten, erachten wlr als Vertretung der Kdrntner Slowenen es als unsere Ptlicht, Sie, sehr geehrter Herr Bundesprdsldent, auf die noch offenen Fragen, wie die Zulassung der slowenischen Sprache zusdtzlich zum Deutschen als Amtssprache und die Verfassung der Bezeichnungen und Auf-schriften topographischer Natur sowohl in slowenischer Sprache wie In Deutsch in den Verwaltungs- und Gerichtsbezirken mit sloweni-scher oder gemischter Bevolkerung, aufmerksam zu machen. Des-gleichen wird § 5 Art. 7 des Staatsvertrages 1955 leider nicht ge-handhabt, obwohl verschiedene Vereine und insbesondere der Karntner Heimatdienst offen Tdtigkeiten entfalten, die darauf ab-zielen, der slowenischen Bevolkerung ihre Eigenschaft und ihre Rechte als Minderheit zu nehmen. Konkret verwelsen wir auf die beigelegte Oktober-Nummer „Ruf der Heimat — Mitteilungen des Kdrntner Heimatdienstes Nr. 14", wo auf Seite 2 offen die Fortsetzung des Abwehrkampfes ver-langt wird, solange es neben dem deutschen noch ein slowenisches Volk gibt. Wir erblicken in dieser Verhaltensvveise eine Tatigkeit, die nach obiger Staatsvertragsbestimmung verbolen ist. Schtiefjilch beinhaltet § 4 Art. 7 des Staatsvertrages die Be-stimmung, dalj osterreichische Staatsangehdrige der slovvenischen Minderheit in Karnten an den kuiturellen, Verwaltungs- und Ge-richtseinrichtungen in diesem Gebiet auf Grund gleicher Bedingun- gen wie andere osterreichische StaatsbOrger teilnehmen. In diesem Zusammenhang erhdlt Art. 68 des Staatsvertrages von St. Germain noch eine besondere Bedeutung. Die beiden unterzeichneten Organtsatlonen verweisen bel dieser Gelegenheit daher auf lhr Memorandum vom 11. 10. 1955, in dem sle ihre Anslchten zur Interpretation des Artikels 7 des Staatsvertrages Im Besonderen und zur Regelung der Minderheitenfrage im All-gemeinen zum Ausdruck brachten. Wir sind der Meinung, dalj die darin zum Ausdruck gebrachten Ansichten Im Wesentlichen auch heufe noch ihre Giltigkeit haben und zlelfOhrend sein konnten. Auf keinen Fali aber kann auf Grund unserer bitteren Erfahrun-gen die leider in den bisherigen Durchfiihrungsgesetzen verankerte und von deutschnationalistischen Kreisen immer wieder geforderte Minderheilenfestslellung zu einer friedlichen Losung der offenen Fragen fiihren, weshalb wir sie als untaugliches und unzeitgemdfjes Mittel zur Regelung der Minderheitenfrage mit atter Entschleden-helt ablehnen. Bei diesem Anla^ bringen wir unsere vorbehaltlose Loyalitat und Treue zum Staate Gsterreich zum Ausdruck und ersuchen Sie, sehr geehrter Herr Bundesprdsldent, unsere obigen Ausfuhrungen zur Kenntnis zu nehmen und In Ihrer Eigenschaft als oberster Wahrer der Rechte und der Verfassung die entsprechenden Veran-lassungen treffen zu wollen. Mit dem Ausdruck unserer vorzOglichen Hochachtung! Rat der Kdrntner Slowenen Urad zveznega prezidenta je s pismom od 3. 11. 1970, štev. 9477, potrdil prejem vloge in sporočil, da jo je posredoval zveznemu kanclerju dr. Kreiske-mu v nadaljnje reševanje. Na očitno kršitev § 5 člena 7 državne pogodbe, kakor prihaja do izraza v oktobrski številki glasila koroškega Heimatdiiensta „Ruf der Heimat", sta obe osrednji slovenski organizaciji opozo- Zentralverband slowenischer Organisationen in Kdrnten rili tudi notranjega ministra Otta Roscha. V pismu z dne 27. 10. 1970 poudarjata, da vidita v takem zadržanju dejavnost, ki meri na to, da odvzame Slovenskemu prebivalstvu na Koroškem nljegov značaj in pravice kot manjšine ter je na podlagi § 5 člena 7 državne pogodbe prepovedana; zato se obe osrednji organizaciji zavzemata za ustrezno ukrepanje. V minulem turističnem letu SO BILI DOSEŽENI NOVI REKORDI S 31. oktobrom je šlo h kraju turistično ieto 1969-70 in s 1. novembrom 1970 se je pričeto turistično leto 1970-71. Prva poročita o poteku turističnega leta 1969-70 potrjujejo v bistvu to, kar je pokazala njegova zimska sezona in kar je potrdila poletna sezona. Na Koroškem so v minulem turističnem letu našteli 14,549.828 nočitev domačih in 'inozemskih gostov kar )je za 1,754.790 nočitev več kot v turističnem letu 1965-66, ki je doslej v tem pogledu držalo rekord. Od teh nočitev jih je odpadlo na poletno sezono 93,8 odstotka, na rimsko sezono pa 6,2 odstotka. Porast števila nočitev med turističnim letom 1965-66 in 1969-70 za 13,7 odstotka zadovoljuje tembolj, ker je v zadnjih treh letih izglodalo, da smo v deželi zaradi raznih okoliščin dosegli višek razvoja v turističnem gospodarstvu. Ob tej priložnosti vendar ne smemo prezreti resnice, da v nadaljnji razvoj turizma ne smemo staviti takih pričakovanj, kot smo /jih stavili pred desetimi leti, ko smo v deželi našteli 5,8 milijona turističnih nočitev. V zadnjem turističnem desetletju je število nočitev naraslo za okroglo 8,7 milijona, toda od njih je porast za 7 milijonov nočitev odpadel na turistično šestletje 1959-60—1965-66, le 1,75 milijona pa na štiriletje 1965-66—1969-70. Ta razvoj sili k resnejšemu razmišljanju na področju investicijske dejavnosti v turističnem gospodarstvu. Pri tem razmišljanju je bistveno to, da upoštevamo, da se je v zadnjem deseletju turizem v deželi koncentriral na območja in bližnja obrobja naših jezer, medtem ko ostala območja zlasti pa okraji St. Vid ob Glini, Velikovec in Wolfsberg na deželnem razvoju turizma niso participi-rali tako, kot bi bilo pričakovati. Sedaj ko vidimo, da krivulja turističnih nočitev ne narašča več tako strmo ko v prvih šestih 'letih minulega turističnega deseletjav je prav po teh okrajih potrebna večja opreznost pri turističnih investicijah. To tembolj, ker je koroško turistično gospodarstvo v zadnjem desetletju investiralo 12,4 milijarde šilingov. Ze iz le številke sledi, kako investicijsko intenzivno je turistično gospodarstvo v deželi. Iz dejstva, da je turistična dejavnost v deželi v glavnem omejena na tri mesece — na čas od srede junija do srede septembra — pa lahko tudi spoznamo, da se v to dejavnost vloženi kapital v prihodnje ne bo več obrestovat tako kot se je v prvi polovici minulega turističnega desetletja. Ob dosedanjih rekordih turizma v deželi bo prav, če posebej osvetlimo razvoj zimskega turizma. Pred desetimi leti je na zimsko sezono, torej na čas od 1. novembra do 30. aprila, odpadlo na Koroškem 270.600 nočitev. Za zimsko sezono 1969-70 je glede nočitev navedena številka 902.297. Porast nočitev v zimski sezoni je torej sorazmerno močnejši od porasta nočitev v poletni sezoni. Toda delež nočitev v zimski sezoni je tudi v minulem turističnem letu predstavljal le 6,2 odstotka celoletnega števila nočitev. Pri tem je treba vendar upoštevati, da je skoraj polovica nočitev v zimskem turizmu odpadla na območja turističnih krajev Bad Kleinkirchhelm, Mollnitz, Heiligenblut, Tur-rach in Innerkrems. Porast števila nočitev v zimski turistični sezoni je koroško turistično gospodarstvo plačalo s 663 milijoni šilingov investicij v obdobju 1962—1970. S temi denarji je bilo zgrajenih 94 žičnic urejenih 29 smučišč in nabavljenih 24 strojev za prepariranje smučišč. Poleg tega je bilo zgrajenih 51 ogrevanih kopališč in 33 drugih objektov za pospeševanje zimskega športa. Iz navedenega je mogoče povzeti, da so rekordi v donosu turističnega gospodarstva tesno povezani z rekordi investicij v to dejavnost. Investicijska dejavnost na področju turizma pa je na mestu le tam, kjer >so bili že doslej ustvarjeni predpogoji za vsako leto konstanten pritok turistov, za njihovo dobro počutje in za usluge, kakor jih pričakuje čedalje bolj razvdjen človek. (bi) posiROKecpsvetu MANILA. — Med potovanjem papeža Pavla VI. po deželah Azije in Oceanije je prišlo ob prihodu v Manilo na Filipinih, kjer se je papež ustavil za tri dni, do poskusa atentata na poglavarja katoliške cerkve. Neki v duhovniška oblačila preoblečeni slikar iz Bolivije, ki je že pred meseci prispel v Manilo, se je z nožem vrgel na papeža, vendar so ga stražarji še pravočasno zadržali. V vatikanskih krogih menijo, da poskus atentata niti ni presenetil, ker so s tako možnostjo baje računali že dalj časa. Toliko bolj pa je mednarodno javnost presenetila vest, da je papež Pavel VI. baje še pred odhodom na svoje potovanje imenoval svojega morebitnega naslednika. To naj bi bil nekdanji lijonski škof in sedanji kardinal državni tajnik Jean Villot. Če se bodo tozadevne napovedi uresničile, potem bi bil francoski kardinal Villot po letu 1523 prvi neitalijanski predstavnik na vodilnem položaju katoliške cerkve. BEOGRAD. — Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito bo, kakor smo v našem listu že poročali, ta mesec obiskal Italijo. Z obiskom, ki se bo začel 10. decembra, bo predsednik Tito vrnil obisk predsedniku italijanske republike Saragatu, kateri je lani oktobra bival na obisku v Jugoslaviji. Med obiskom v Italiji bo predsednika Tita sprejel tudi papež Pavel VI. DUNAJ. — Avstrijsko-sovjetska družba, ki si z uspehom prizadeva za poglabljanje prijateljskih odnosov in zlasti kulturnega sodelovanja med Avstrijo in Sovjetsko zvezo, je slavila svoj 25-letni jubilej. Za to priložnost je imela na Dunaju svoj deseti občni zbor, katerega se je udeležila tudi veččlanska delegacija iz Sovjetske zveze. VARŠAVA. — Poljski kardinal Wy-szynski je izrazil pričakovanje, da bo po podpisu poljsko-zahodnonemške pogodbe, s katero bo med drugim urejeno vprašanje nemško-poljskih meja, prišlo do končne ureditve tudi na cerkvenem področju. Vatikan namreč še vedno ni uradno vzel na znanje sprememb, do katerih je prišlo po 2. svetovni vojni glede razmejitve med Nemčijo in Poljsko. Tako so za nekdanje nemške pokrajine vzhodno od Odre in Nise pravno še vedno pristojni nemški škofje, čeprav tamkajšnje škofije že vsa leta po vojni upravljajo poljski škofje. BEOGRAD. — Ob zaključku uradnega obiska zahodnonemškega zunanjega ministra Walterja Scheela v Jugoslaviji je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem zunanja ministra Scheel in Tepavac naglašata prepričanje, da bi dobro pripravljena konferenca o evropski varnosti odigrala pomembno vlogo pri krepitvi evropskega sodelovanja in varnosti. Med razgovori sta obravnavala tudi razna bilateralna vprašanja, kot razvoj gospodarskega sodelovanja, vprašanje poprave škode jugoslovanskim žrtvam nacizma in vprašanje teroristične dejavnosti raznih jugoslovanskih begunskih organizacij v Zahodni Nemčiji. Zunanjega ministra Scheela sta med njegovim obiskom v Jugoslaviji sprejela tudi predsednik republike Tito in predsednik zveznega izvršnega sveta Ribičič. MOSKVA. — Zadnjo soboto so se po vsem svetu spominjali 150-letnice rojstva Friedricha Engelsa, enega največjih sociologov, filozofov in revolucionarjev v zgodovini človeštva, ki je skupaj s Karlom Marxom utemeljitelj teorije znanstvenega socializma. VARŠAVA. — Predsednik francoske vlade Chaban Delmas in zunanji minister Maurice Schumann sta bila na uradnem obisku na Poljskem, kjer sta razgovarjala s predsednikom poljske vlade Cyrankiewi-czem in zunanjim ministrom Jendrychow-skim. Francoske goste pa je sprejel tudi predsednik državnega sveta Spychalski. Razgovori so veljali tako francosko-polj-skim odnosom kakor tudi aktualnim evropskim in svetovnim problemom. Predsednik francoske vlade je ob tej priložnosti ponovil, da smaitra Francija sedanjo poljsko mejo na Odri in Nisi za nesporno in nespremenljivo zdaj in v bodoče. TOKIO. — Japonski desničarski pisatelj Jukio Mišima je napravil samomor na japonski način (harakiri), namreč tako, da si je razparal trebuh. V tej zvezi tiskovne agencije vedo poročati, da je Mišima pripravljal državni udar in vzpostavitev vojaške oblasti na Japonskem. Policija je v njegovem stanovanju našla več sto dokumentov, ki potrjujejo vesti o pripravah državnega udara. KAIRO. — Po statističnih podatkih je imela Združena arabska republika letos julija 33 milijonov prebivalcev. Samo v Kairu živi zdaj 5 milijonov ljudi. BERN. — Švica se pogaja s Sovjetsko zvezo o nakupu naravnega plina. Sovjetske dobave zemeljskega plina naj bi krile tretjino švicarskih potreb. Predsednik jugoslovanske vlade o programu stabilizacije gospodarstva Predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije Mitja Ribičič je prejšnji teden v zvezni skupščini govoril o glavnih značilnostih aktualnih gospodarskih gibanj in opozoril na negativne težnje, ki se kažejo v zadnjem času. Sedanje gospodarske razmere, je dejal, niso nastale kot nekaj nenadnega, marveč nastajajo zaradi nekaterih objektivnih zakonov hitrega gospodarskega razvoja, porajajo pa se tudi pod vplivom samega mehanizma sistema delitve družbenega proizvoda. V svojem govoru je predsednik Ribičič med drugim naglasil, da zaradi sedanjega resnega položaja stopa izvršni svet pred politične organe z vsenacionalnim programom stabilizacije, ker meni, da zanj ni dovolj samo politična podpora in tudi ne aplavz opazovalcev, pa najsi bo še tako iskren in viharen: potrebno je aktivno sodelovanje vse družbe pri ustvarjanju in izvajanju programa. Stabilizacijski program, je dejal Ribičič, je celota in zahteva vzporedno izvajanje ukrepov ekonomske politike in trajnejše ekonomske rešitve. Poudaril je, da je program stabilizacije razdeljen na tri obdobja, ki jih je takole orisal: 9 V prvem obdobju bo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi omejili potrošnjo v deželi (na področju investicij, proračunov in skladov, v denarno kreditni politiki, pri osebnih dohodkih, plačilni bilanci, cenah itd.). Ti ukrepi bi morali začeti delovati takoj. 0 V drugem obdobju bi pripravili bistvene sistemske rešitve: določili nove funkcije zveze, spremenili davčni sistem, politiko dohodka, razrešili osnovne probleme na področju deviznega in zunanjetrgovinskega režima, začrtali razvoj manj razvitih republik itd. Vlada meni, da bi te naloge lahko končali v mesecih december, januar in februar. O V tretjem obdobju, potem ko bodo nove sistemske rešitve sprejete, bi sprejeli še dopolnilne ukrepe ekonomske politike za uresničitev razvojnih ciljev ter pripravili in predložili koncept srednjeročnega načrta. To nalogo bi lahko opravili do konca aprila 1971. Ob koncu je Ribičič poudaril: V zvezi z izvajanjem programa stabilizacije gojijo naši ljudje velike upe. Mi moramo povedati, da bomo njihova pričakovanja izpolnili samo, če se bo vsak obrnil k sebi, k svoji delovni, interesni in družbeno politični organizaciji ter njihovim možnostim pri iskanju najboljših rešitev. Oni pa od nas lahko z vso pravico pričakujejo, da najdemo tisto pot, ki bo zagotovila napredek vseh nas in vsakega od naših narodov, gotovost naših delovnih ljudi, ki bo pripomogla pri krepitvi gospodarske in družbene stabilnosti ter mednarodnega ugleda socialistične Jugoslavije. Kakršnokoli ugotavljanje manjšine... (Nadaljevanje s 1. strani) no pripravljena. Da je to pot, ki bolj uspešno vodi k cilju, so dokazali dosedanji kontaktni razgovori med pristojnimi vladnimi predstavniki in zastopniki manjšine, ki jih je svoječasno uvedel sedanji zvezni kancler dr. Kreisky in jih zdaj hoče tudi nadaljevati. V zadnjem času je bil narejen velik korak z zagotovitvijo gradnje novega poslopja Državne gimnazije za Slovence. Vem, da so koroški Slovenci vzeti to z zadovoljstvom in hvaležnostjo na znanje. Menim, da je rešitev emocionalno tako obremenjenega narodnostnega vprašanja možna le v miru, brez predsodkov in v duhu strpnosti, za kar se deželna politika pod socialističnim vodstvom že leta resno trudi. Zato ne samo na prošnjo socialistično usmerjenih Slovencev, marveč tudi Narodnega sveta koroških Slovencev apeliram na vas, gospe in gospodje da pospešujete, to politiko deželne vlade in v sodelovanju s slovensko narodnostno skupnostjo iščete sredstva in poti, da bi zagotovili njen obstoj in razvoj. Pri tem nisem enakega mnenja le s svojimi kolegi v socialistični frakciji, ki so že vedno podpirali odprto politiko gospoda deželnega glavarja, marveč izražam upanje, da tudi ostale v tem domu zastopane stranke, predvsem Avstrijska ljudska stranka, ne bodo nasprotovale. Prepričan sem namreč, da se Narodni svet koroških Slovencev ni obrnil le name kot rojaka, da bi podprl kulturne težnje koroških Slovencev, marveč tudi na svoje somišljenike v bVP. Le če bo tudi OVP podprla ta moja izvajanja, bi namreč mogel razumeti izjavo njenega predsednika gospoda deželnega svetnika Bacherja, ki je na eni zadnjih slovenskih prireditev dejal, da morajo številnim besedam končno slediti dejanja. Koroški Slovenci so del koroškega prebivalstva. Kar se na pobudo dobromiselnih ljudi v tej deželi lahko koristnega napravi, služi svobodnemu razvoju vsega koroškega prebivalstva, duhovni in moralni krepitvi vseh Korošcev in njihovega človeka vrednega obstoja. V teh prizadevanjih ne bi smelo biti nobenih razlik, kajti le skupen napor nam lahko zagotovi nadaljnje uspehe za našo skupno domovino Koroško v republiki Avstriji.” Mladje je spet izšlo matibotska jubiUzjcL V zadnjem času so v Mariboru in seveda tudi v širši slovenski javnosti proslavili dva pomembna jubileja kulturne in umetniške dejavnosti: 25-letnico otvoritve Slovenskega narodnega gledališča ter 50-letnico organiziranega likovnega delovanja, ki je bila hkrati povezana še s 25-letnico društvenega dela likovnih umetnikov. Slovensko narodno gledališče v Mariboru je seveda delovalo že pred vojno, toda z nacistično zasedbo Jugoslavije je morala prenehati z delom tudi ta slovenska kulturna ustanova, ki je šele po osvoboditvi pred 25 leti spet lahko stopila po poti obnove in razvoja. Ponovna otvoritev SNG v Mariboru je bila 15. novembra 1945 in od tedaj mariborsko gledališče nima le Drame, marveč ima tudi Opero. Otvoritev pred 25 leti so zabeležili kot „velik dogodek za ves slovenski narod“, ko je v mariborskem gledališču po štirih letih spet zazvenela slovenska beseda. Dvojni jubilej likovne dejavnosti pa so v Mariboru počastili s posebno razstavo v umetnostni galeriji, kjer so se na svečani otvoritvi zbrali najvišji predstavniki ne le iz Maribora, marveč iz vse Slovenije. Med udeleženci je bil pokrovitelj razstave predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, navzoč pa je bil tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich RiesenfeldPoseben pomen prireditvi pa je nedvomno dajala navzočnost nekaterih udeležencev prve razstave iz leta 1920. Po dobrem letu ije Izšla nova številka (9-10) koroške kulturne revije »Mladje". Urednik Florijan Lipusch v svojem uvodniku pravi, da je to »številka brez sodelovanja", ker vrsta izrazito krščansko usmerjenih oseb ne sodeluje več, čeprav so bile k sodelovanju izrecno vabljene. Vendar pa — ne da bi se v tem kratkem zapisku skušati kritično ba-viti s posameznimi prispevki — lahko ugotovimo, da je nova številka »Mladja” razveseljiv pojav, po vsebini pestra in zanimiva, čeprav ne bo mogla izpolniti vseh pričakovanj, ki bi jih morda upravičeval enoletni presledek. Toda roko na srce: kdo pa je tako popoln, da bi mogel ugoditi vsem? Kakor že povedano, se tukaj ne nameravamo baviii z vsebino posameznih prispevkov, marveč hočemo novo številko »Mladja" le informativno predstaviti. Tukaj pa je treba priznati, da gre za doslej naj obširnejšo številko, saj obsega več kot 200 strani. Prispevki pa so po vrstnem redu naslednji: Članku koroškega deželnega glavarja Hansa Sime z naslovom »'Die Karntner Slovvenen und der 10. Oktober" sledi že omenjeni uvodnik glavnega urednika Florijana 'Lipuscha, ki se bavi s »krizo" okoli Mladja in sploh okoli kulturnega ustvarjanja in narodnega življenja koroških Slovencev. Pesmi so prispevali Gustav Janusch, Valentin Polanšek, Andrej Kokot in na Dunaju živeči poljski pesnik Bonifacy Miazek, medtem ko prozo zastopajo Janko Messner (Klagenfurt 1935), Florijan Lipusch (odlomki iz romana »Slačenje"), Valentin Polanšek (Pesem iz gozda), Milena Merlak (Kako dobijo konji kačje glave) in Lev Detela (Zarotniki). Naslednje področje — Razmisleki in razprave — prinaša Wakou-nigov prevod »Izjave za Avstrijo" Friedricha Heera, prispevke Glausa Gattererja »Die Slovvenen sterben nicht”, Feliksa J. Bistra »Die Karntner Slovvenen 1970" in Avguština Malleja »Koroška v prostoru Aipe-Jadran", esej Michaela Guttenbrun-nerlja »Ivan Cankar" ter za Mladje prirejeno predavanje Feliksa J. Bistra »Izobraženec in cerkev" itn razpravo Dušana Nendla »Ali je bog res mrtev?”. Razprava Feliksa J. Bistra »Usoda koroških Slovencev od začetka prve svetovne vojne do leta 1921" je služila kot podlaga za predavanje, ki ga je avtor imel v celovškem SPD »Bisernica". Pavel Zdovc piše o prispevku k zgodovini slovenskega tiska in knjižnega je- zika na Koroškem, Feliks J. Bister pa poroča o dosedanjih prizadevanjih za uresničitev znanstvenega inštituta koroških Slovencev. V zadnjem delu Mladja pa so objavljena še razna poročila. Nova številka Mladja (9-10) stane 50 šilingov ter jo lahko dobite oz. naročite tudi v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, Wu1fengasse. KULTURNE DROBTINE Oton Župančič: Veronika Deseniška VSEBINA Smo na gradu Desenice in poslušamo pogovor med Katico, ki služi pri grajških, in Sido, sestro Veronikinega očeta. Zvemo, da je Veronika vstala že zarana, in ko je hitela čez polje, se je vrhu klanca ustavil neznan jahač. Prideta Deseničan in sosed, postavni graščak, ki snubi Veroniko že od nekdaj, vendar vse bolj za šalo, saj mu spolnitev želja preprečujejo leta. Tako nam tadva prizora pripravita srečanje z Veroniko, zvemo, da je godna za možitev in še kasneje, ko ostaneta brat in sestra sama, da koprni Veronika v veliki svet. Tja ji pripravlja pot Sida, sešila je dragocen plašč, ki naj bi ga Veronika odnesla s sabo v Krško, kjer se mudi grof Friderik Celjan. Plašč je namenjen grofici Jelisavi, Friderikovi soprogi, ki naj bi ji bila Veronika za dvornico. Ko ostane Veronika sama, ogrnjena v dragocen plašč, se ustavi pred njo neznani vitez — nihče drug kot sam Friderik — in jo pozdravi s preroškimi besedami: „Zdrava, grofica Celjska". V plašč so namreč vši-te tri zvezde, grb Celjanov. To je ljubezen na prvi pogled, usodna ljubezen, ki določi Veroniki pot in neizogibni konec. Ker ima uprizoritev enotno prizorišče, so spremembe določene z rekviziti, očitne pa so tudi iz vedenja igralcev. Tako nas naslednje dejanje povede na grad v Krškem. Žid Bonaventura kupčuje z dragoceno svilo in z baržuni pa tudi s strupi, omamnimi leki, za katere se zanima grofica Jelisava. Zakon s Friderikom je neizpolnjen, nepotešen, Friderik se vdaja nečistim strastem in Jelisava misli na smrt. Ne vedoč za Friderikovo novo ljubezen sprejme Veroniko kot ljubo in zvesfo dvornico. Pa tudi Veroniki ni znano, da je Friderik že poročen, niti tega ne ve, da je celjski grof. Njena ljubezen je slepa, verjame mu, kakor je na drugi strani tudi Friderik ves očiščen in svetal od te ljubezni. Ko razkrije Veronika Jelisavi, koga ljubi, vabi Jelisava v skupno smrt tudi Veroniko. Veronika pa že nosi pod srcem dete, odslej se bori tudi zanj, odloči se za življenje. Jelisava odide v svoje sobane, Friderik pa, ki ga Veronika posvari, ne prepreči njenega samomora, prepusti se usodi, ki dela tokrat zanj. Odmor Drugi del. Friderik se na skrivaj poroči z Veroniko. Kot prvorojenec nosi v sebi še drugo strast: v nasled- stvu tekmuje s svojim bratom Hermanom. Zgodi pa se, da se brat smrtno ponesreči. Ko zve za novico, se Friderik ne more premagati, da ne bi jubiliral, celjske zvezde so zdaj samo njegove. Dolgo očetu ne morejo prikrivati sinovo smrt. Ko zve za Friderikovo skrivno poroko, zahteva v interesu celjske vladavine, v interesu državno-političnih koristi, da se Friderik odreče Veroniki. Ker Friderik ne popusti, prenese oče nasledstvo na Hermana. Herman pa je mrtev. V dramatičnem prizoru, ki sledi, si dogodki hitro sledijo. Stari Herman izroči nasledstvo Frideriku s pogojem, da sicer sme še naprej živeti z Veroniko, pred ljudmi pa ne sme veljati kot njegova žena. Friderik se ženi ne odreče, zato morata oba v ječo. Zadnje dejanje se dogaja na gradu v Celju. Herman je trd, Friderik ne klone. Zato mora Veronika pred sodnike, obtožena čarovništva. Toda pravdač, ki ga Herman pokliče, najde v Veroniki sled čiste nedolžnosti. Takole pravi zanjo in za Friderika: »Ljubezni silni pala sta v oblast, to jima je ves greh." Zdaj pokliče Herman ujetega Žida Bonaventuro, pošlje ga k Veroniki, da bi jo zastrupil. Izmučena Veronika pa od žalosti umre sama. Friderik najde mrtvo Veroniko. • V okviru kulturne izmenjave med Ko-roiko in Slovenijo je v Celovcu gostoval »Slovenski trio" iz Ljubljane, ki je ljubitelje komorne glasbe navdušil s svojim dovršenim nastopom. Sicer pa je to tudi razumljivo, saj sodelujejo v tem ansamblu trije mednarodno znani in priznani solisti: pianist Aci Bertoncelj, violinist Dejan Bravničar in čelist Ciril Škerjanec, ki smo jih občudovali tudi še pri prejšnjih gostovanjih Slovenske filharmonije. Za vse poslušalce je bil večer res edinstveno doživetje, o čemer je pričal tudi naravnost prekipevajoči aplavz, s katerim je občinstvo izsililo še vrsto dodatkov. 0 Ob državnem prazniku — Dnevu republike — so v lugoslaviji tudi letos podelili nagrade AVNOJ za ustvarjalnost in delo, ki je splošno pomembno za razvoj SFR}. Letos je bilo nagrajenih skupno 24 osebnosti iz znanstvenega, gospodarskega in umetniškega življenja. Med nagrajenci so trije iz Slovenije, in sicer glasbenik in dirigent Oskar Danon, pesnik in prevajalec Mile Klopčič ter slikar France Mihelič. • V Novi Gorici nameravajo ustanoviti spominski in študijski center Franceta Bevka, ki naj bi ga uredili v pisateljevi hiši v Rožni dolini. Po načrtih bi v preurejeni hiši zbrali vse dostopno gradivo, ki bi bilo na razpolago tudi v študijske namene. Spominski in študijski center bi upravljala goriška knjižnica, ki je že doslej zbrala blizu 10 odstotkov pisateljevih rokopisov ter številne dokumente In druge prispevke o Francetu Bevku. Pred hišo pa nameravajo pisatelju postaviti tudi spomenik. TONE SVETINA 48 9 PRVA KNJIGA »O prasci," je dejal Primož, »kar pridejo naj,” in se zvalil na otep slame fer se zvil v klobčič. Tresel ga je mraz, zalo mu je Vojko vrgel še svoj koc in mu obljubil, da bo šel k prvi kmetiji po čaj in žganje. Orlov se je z ostankom čete, ki ni bila v zasedah, zavlekel v šupo, napolnjeno z listjem. Fantje so poskakali v listje in se do vratu zakopali. Tudi Orlov in Ana sta si izbrala vogal in se zagrebla. Orlov je objel dekle okoli vratu. Prešinila ga je iskra strasti. Dolgo je čakal prilike, da bi se ji razodel, pa je ni bilo. Ko je začutil poleg sebe njeno vitko telo, je pozabil na utrujenost in tudi na vse drugo. Zganila se je in ga skušala ubraniti. Rada bi nekaj rekla, pa se ni upala. Okoli njiju so ležali borci in nekateri so že glasno smrčali. Orlov se je namenil, da ji bo brez besed povedal, kaj čuti. Poiskal je njena usta in jo poljubil. Prste pa je zagrebel v njene lase. Zaman se mu je upirala. »Ne, tovariš Orlov, ne smeva!" Zaprl ji je usta s poljubi in užival v njeni nemoči. Osupla in presenečena se je zbala, do je ne bi slišali borci. Oklenila se je njegovih rok in se jih zaman skušala osvoboditi. Nazadnje se mu je prepustila. V prijetnem občutku je tonila njena zavest v utrujene sanje. Izgubila se je, Orlov pa jo je še spečo dolgo poljubljal, dokler tudi njega ni zmanjkalo. Ni spal eno uro, ko ga je poklical bataljonski dežurni, da mora v štab. Tam so jim razložili položaj, ki je nastal po napadu na šalo. Nemška tankovska 'kolona je vdrla iz Idrije na osvobojeno ozemlje. Iz Baške grape pa so dobili vesti, da se pripravljajo Nemci na vdor. Divizija se je strnila v obrambo osvobojene zemlje. Že ko je Orlov odhajal, ga je poklical komisar Gorazd. Zavila sta proti gozdu in se zapletla v razgovor. Govorila sta o položaju v četi in o Pajkovi usodi. Po primernem uvodu pa ga je Gorazd oprezno vprašal, kakšno mnenje ima o Ani. Orlov se je najprej zresnil, potem pa zasmejal tako brezskrbno, kot je znal samo on, če je bilo treba: »Imenitno dekle, komisar. Zadovoljen sem z njo. Tovariška je, z občudovanja vredno vztrajnostjo prenaša napore," je neutrudno našteval njene vrline, ko pa je končal, je šel komisar še dalje: »Kako pa je s tvojimi odnosi do te ženske?" »Maji odnosi?" se je začudil Orlov. »Običajni. Taki, kot do vseh. Končno pa ne razumem tega vprašanja, odkar sem v hosti, je prvikrat, da se me tako izprašuje," se je naredil užaljenega. Gorazd mu je povedal, da ni nič posebnega, vendar da v četi negodujejo. »Dovolj časa si v partiji in veš, kako gledamo na te stvari. Ne bom te učil, razumi, da1 mora vodja zatreti v sebi marsikatero slabost. Da ne bi govoril o osebnem zgledu komunista. Obravnavali smo te na bataljonskem biroju," je poudaril Gorazd nekam trdo. »To mi očitate," je dejal Orlov sedaj že razočaran. »Govorite prej o Fazanu. On jo zalezuje, kadar jo le more in ji obeta, da jo boste vzeli v štab. Povem ti odkrito, oči naj mi padejo iz glave, če sem se dotaknil te ženske. To so čenče nezrele mladine. Bolna fantazija," je Orlov kar bledel od jeze, zdaj že tako resnično, da mu je Gorazd verjel in ga potolažili: »Gre za druge stvari, Orlov. Povedal ti bom naravnost: sumimo, da so žensko poslali Nemci." Orlov se je sedaj presenečeno zdrznil in beseda mu je obtičala v grlu. Če je bilo kaj na stvari, bi bilo zanj nevarno. Molčal ije in raje počakal, kaj mu bo Gorazd še povedal, da bi lahko premislil, kaj bo rekel v njeno in svojo obrambo. V sebi je bil prepričan, da je to skuhal Primož, ker mu je vzel dekle izpred nosa. Na njegove rahle očitke se je Izgovarjal, da mu niso dali priložnosti posvetiti se temu vprašanju. Za Ano pa se je potegnil. Povprašal je po dokazih. Dokazov pa ni bilo nobenih. Zato se je ojunačil in prešel iz obrambe v napad: »Tako je komisar. Jutri bo nekdo, ki mu nisem pri srcu, osumil mene, lahko pa se najde kdo, ki bo osumili tebe, da si poslan, čeprav si v stari državi trohnel v ječi." Gorazd je bil že toliko izkušen, da ni oporekal Orlovu. Nenadoma mu je postalo žal, da se ga je lotil, ker ni razumel stvari tako, kot mu jo je on hotel prikazati. Zato je končal razgovor. Preden sta se razšla, ga je komisar opozoril, da ne bo odveč, če bo malo popazil nanjo, za vsak slučaj, da ne bi bili presenečeni, če bi se kaj zgodilo. Ko se je Orlov vrnil v četo, je v sobi ki jo je izbral za komando, našel komisarja Pajka. Po odhodu Nemcev je Pajk Vojteha takoj spravil Iz kleti v izbo in ugotovil, da ni mrtev. Srce mu je prav rahlo bilo. Na srečo je v enoti, ki je prišla takoj za Nemci, staknil zdravnika. Pobrigal se je za ranjenca, da so ga takoj spravili v bolnico. Potem je še videl sedeminštirideset žrtev napada, ki so jih znosili na dvorišče kasarne. Z mučnim občutkom je zapustil kotlino in šel iskat četo. Ob pogledu na Pajka se je Orlovu jeza polegla. Stisnila sta si roke. Pajk se je smehljal, tople oči so mu resnobno žarele in videti je bilo, da je snidenje s četo vplivalo nanj, kat da bi se z dolge poti vrnil domov. Orlov ga je ves vesel trepljal f>o ramenih. v-exvc/ri>Ue Vidra vas pri Pliberku Slovenska prosvetna zveza sporoča, da bo tradicionalni 20. Šiframjhi, plej v soboto 9. januarja 1971 v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. O sporedu te priljubljene družabne prireditve koroških Slovencev bomo že pravočasno poročali. Odbor V soboto 28. novembra 1970 je pod predsedstvom župana Velika zasedal občinski odbor. Uvodoma (je župan poročal o investicijah, ki so bile potrebne za asfaltiranje bajdiške deželne ceste med Selami in Terklom. Ugotovili je, da je biho letos za grodnjo te ceste porabljenih 6 milijonov šilingov ter se je zahvalil deželni vladi za ta prispevek. Pred nedavnim smo na pokopališču v Nonči vasi položili k trajnemu počitku spoštovanega in uglednega Kropovega očeta Jurija Nachbarja, ki je umrl v celovški bolnici, star 78 let. Globoko žalost, ki je zajela Krapovo družino, deli vsa bližnja in daljna soseska, skratka V9i, ki Krapove poznajo in so cenili vrline pokojnika. Krapov oče ni bil le vesten 'kmet, temveč tudii dober družinski oče, ki ni skrbeli samo za vsakdanji kruh svojega naraščaja, temveč je svojim otrokom bil tudi prvi učitelj in vzgojitelj. To njegovo prizadevanje je padlo na rodovitna tla, kajti Kropovi otroci so koristni člani človeške družbe in naše narodnostne skupnosti. Oče jim je pri tem bil dober zgled kajti tudi sam je kljub Župan Velik je občinski odbor seznanil tudi s pripravami načrtov občine za prihodnje leto ter poročal o rešenih pobudah in sklepih odbora. Občinski odbor je županovo poročilo vzel na znanje. Nato je sledilo poročilo predsednika pregledovalcev računov Antona Hribernika, ki je ugotovil, da je stanje občinske blagajne v redu, kar je odbor prav tako vzel na znanje. temu, da je bil zelo priklenjen na svojo kmetijo, vedno našel tudi čas in razumevanje za naše skupne narodne koristi. V mladih letih je bil odbornik v Slovenskem prosvetnem društvu v Pliberku, v katerem je delovala tudi Igrčeva Brigita iz Libuč, s katero se je potem poročil. Jurij Nachbar je bil tudi odbornik v bivši blaški občini, kjer je odločno zastopal koristi občanov. Razen tega je bil še odbornik v slovenski zadrugi. Tam je s svojim požrtvovalnim delom in razumnimi nasveti veliko koristil. Zelo pri srcu mu je bila tudi cerkev pri Božjem grobu, kjer je dolga leta bil požrtvovalen cerkveni ključar. Pokojnikove zasluge v družbenem življenju je v poslovilnem nagovoru ob odprtem grobu v jedrnatih besedah opisal podžupan pliberške občine ekonomski svetnik Mirko Kumer. Zahvalil se mu je za njegovo nesebično delovanje za skupne koristi, kar je pokojni Krapov oče storil iz svojega globokega narodnega in socialnega prepričanja. Spregovoril je tudi domači župnik ter očrtal pokojnikovo zgledno življenje. Potem se je od pokojnega Kropa poslovili še zastopnik kmetijske zbornice, domači pevci pa so zapeli žalostinke. Domača zemlja je zagrnila truplo moža, ki ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Žalujočim svojcem izražamo naše globoko sožalje. Sele PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM železna Kapla Podroben opis partizanskih grobov v Železni Kapli bi bil mnogo preobširen, če bi hoteli zapisati samo vsa znana imena in podatke o tem, pod kakšnimi pogoji in kje so izgubili ti junaški borci svoja mlada življenja. Zato se bomo omejili le na navedbo nekaj številk, ki pa bodo prav tako posredovale dovolj zgovorno sliko zgodovinskih dogajanj protifašističnega narodnoosvobodilnega boja tega kraja v dobi 1942—1945. Na pokopališču v Železni Kapli je pokopanih 120 partizanskih borcev in tistih protifašistov, ki jih je nacistična policija pobila na domovih, ker so podpirali partizansko vojsko. Pokopani so na spodnjem pokopališču, raztreseni ob zidu levo in desno od spodnjega vhoda. Tukaj počiva 78 partizanov, katerih imena so znana, ter 26 neznanih borcev; med njimi je 60 domačinov ter 14 jugoslovanskih, 3 sovjetski in 1 poljski državljan. Med svojimi borci počiva tudi prvi komandant I. Koroškega bataljona, narodni heroj Franc Pasterk - Lenart, ki je padel v Mežici in je bil po vojni prepeljan v rojstni kraj. Nadalje je tukaj pokopana enajstčlanska družina Sa-dovnik-PerŠman, ki so jo SS-ovci zverinsko pobili 25. aprila 1945 na njenem domu. Prav tako počivajo na tem pokopališču trije člani Hojnikove družine, ki so jih 18. januarja 1944 na domu pobili nacistični žandarji iz Železne Kaple, ter partizanka Malka Oraže -Tatjana, ki je leta 1946 padla pod streli angleškega zasedbenega vojaka. Zveza koroških partizanov je na pokopališču v Železni Kapli postavila žrtvam fašizma nagrobni kamen, ki je bil odkrit 30. 10. 1960. Spomenik nosi napis: „Mostovi rasto, iz vseh človeških src se pno in v vsa srca. Slava narodnemu heroju Francu Pasterku - Lenartu in tovarišem.“ Na levi in desni strani spomenika je v marmorne plošče vklesanih 154 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz občine Železna Kapla-Bela. V dokumentaciji nagrobnega spomenika padlim partizanom v Železni Kapli je zapisano, da je bil najmlajši Slovenec, ki so ga ubili nacisti, Mirko Sadovnik, star 8 mesecev in 21 dni, najstarejši pa Hojnikov stari oče Florijan Polanšek, star 89 let, 8 mesecev in 23 dni. KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NAS! Kotmara vas Šmarjeta p. Pliberku V gostilni pri Juriju v Šmarjeti je bilo pred nedavnim prijetno in domače ženitovanjsko slavje. Zvestobo za življenje sta sklenila Jaka Sevčnik in Micka Kos, oba doma v Libučah. Jaka je več let rastel in živel pri kmetu Juriju, kjer je že v mladih letih pridno pomagal pri kmečkem delu. Bil je splošno znan kot Jurijev Jaka in ljudje so ga radi imeli. Pozneje je iskal zaposlitev drugod. Tako je bil dalj časa zaposlen v gostilni Schtvarzl v Pliberku, kjer je pomagal tudi pri pripravah, kadar je imelo domače Slovensko prosvetno društvo svoje prireditve pri Schwarz!u. Za to je vedno imel veliko razumevanje in se je z nami veselil vsakega prosvetnega uspeha. Nevesta Micka je skrbna in delavna ženska in pričakovati je, da bo novi par na svoji skupni življenjski poti srečen. Prepričani smo, da bosta ob premagovanju skupnih skrbi in težav drug drugemu stala ob strani in tako uspešno dosegala zastavljene cilie. To jima 'iskreno želimo ter k sklenitvi zakonske zveze prisrčno čestitamo. Občinski odbor je obravnaval prošnje za pomoč lastnikom odročnih kmetij. Le-tem je odbor po pravični presotji potreb odobrit skupno 20.000 šilingov. Odbor ije tudi obširno razpravljal o oddaji občinskega lova 'in s tem v zvezi prišel do sklepa, da bo dvoje od treh lovišč oddal, medtem ko glede oddaje tretjega lovišča ni prišel do dokončnega sklepa. Izjava KDZ Koroška dijaška zveza se zahvaljuje prof. Janku Messnerju za njegovo vsekakor upravičeno kritiko uprizoritve „Dnevnika Ane Frank". Mislimo pa, da kritike ne bi bilo treba ponesti v javnost prej, dokler se ne bi dalo z odkritim razgovorom v krogu prizadetih razčistiti problema. Ne nameravamo s to izjavo sprožiti kake nesmiselne polemike. Smatramo pa za pravično, da na javno kritiko prav tako javno izpovemo svoje mnenje. Za koroško dijaško zvezo: Malle Janko l. r. Iz našega kraja se oglašamo bolj poredko, zato pa bomo tokrat poročali o več dogodkih. Najprej veselo vest, da se je pred kratkim poročila Aichholzer Zofi, ki si je zakonskega druga našla v Podjuni. S tem je Kranjčičeva domačija v Čahorčah dobila gospodarja in upamo, da bo Zofi, ki je odlična pevka in igralka, imela spet več časa za prosvetno delo. Mlademu zakonskemu paru želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in mnogo družinske sreče. Tudi pri Moteju na Vesovi 90 praznovali slavje. Andrej Krušic in njegova soproga sta prejšnjo soboto obhajala zlati jubilej skupnega življenja. Ta jubilej sta proslavila v krogu svoje družine. Jubilantoma pa je prišel čestitat tudi predsednik našega prosvetnega društva ter jima zavrtel lepi film o stari gorenjski ohceti, v katerem igra in poje Slovenski oktet. To je bilo za slavljenca lepo presenečenje, s strani društva pa lepa pozornost napram nekdanjemu predsedniku tukajšnje Hranilnice in posojilnice. Slavljencema želimo, da bi doživela tudi biserni jubilej skupnega življenja. Toda ob veselju je vedno navzoča tudi žalost. Umrla je Kati Golser, ki jo je strla huda bolezen. Po daljšem bivanju v celovški bolnici jo je vzela v oskrbo nečakinja Lojzka v Čahorčah, ki ji je s svojo pomočjo ob njenih zadnjih urah stala ob strani. Pokojnico smo položili k zadnjemu počitku na pokopališču v Kotmari vasi. Kati Golser nam bo vsem, ki smo jo poznali, ostala v dobrem spominu, žalujočim ostalim izrekamo naše sožalje. Občni zbor HP V BILČOVSU Vse zadružnike in tudi vse prijatelje naše Hranilnice in posojilnice obveščamo, da bo letni občni zbor v torek 8. decembra 1970 s pričetkom ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom v zgornjih prostorih gostilne pri Miklavžu v Bil-čovsu. Zadružniki, člani in prijatelji zadruge vabljeni, da sc udeležijo občnega zbora. Nadzorni in Upravni odbor Dob —Ljubljana V začetku minulega meseca nas je pretresla vest o smrti prof. Ignaca Trehtarja, našega rojaka 'iz Doba pri Pliberku, ki je bil zaposlen v Ljubljani. Življenje je zgubil v prometni nesreči. Nace Trehtar je v povojnih letih sodeloval v naši slovenski mladinski organizaciji, nato pa je šel študirat v Ljubljano, kjer je tudi diplomiral in postal profesor psihologije. Po študiju je nekaj časa poučeval na slovenski kmetijski šoli v Padrav-Ijah, zatem pa se je vrnil v Slovenijo, kjer je služboval pri raznih podjetjih; nazadnje je bil zaposlen v računskem centru pri Iskri v Ljubljani. Smrt ga je doletela, ko se je s svojim avtom vračal iz Ljubljane v Kranj, 'kjer je stanoval. Čeprav Nace zadnja leta ni bil doma, je bil s svojimi prijatelji v ožji domovini tesno povezan, saj jih je pogosto obiskoval. Naceta Trehtarja bomo ohranili v ilepem spominu. Sorodnikom pa tem potom (izrekamo naše iskreno sožalje. UKANA — Tone Svetina; UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: .Samo, da si v četil Če ni komisarja, so takoj zmešnjave. Ti ne veš, kako sem te pogrešal. Pol čete smo 'izgubili, odkar si odšel, tako je bilo, kot bi s teboj vsa četa odšla v partijsko šolo. Nekaj časa sem se počutil, kot bi mi polomih roke." .Vojna je," je dejal Pajk (in gledal od vetrov ožgani komandantov obraz in njegove svetle oči. .Tudi mene bi skoraj posekali. Srečo Imam, da sem majhen in trska." Kazal je, kje sta mu dve krogli prebili hlače, prav tam, kjer bi moralo biti meso. Tudi torbo je imel prestreljeno. Pajk je razgrinjal po mizii zvezke, spiske (in literaturo, ki jih je prevrtola krogla. .Glej jih, hudiče! Vso tvojo na novo nabrano znanost so prestreliti. Stalina, Lenina, dialektiko, fronto," je našteval komandir in se krohotal. Vstopila je Ana in se pozdravila s Pajkom. Nekam presenečeno jo je gledal. Imel jo je rad kot vse borce v četi, (le to mu ni bilo všeč, da je bila prelepa. Vedel je, da takšne ženske prinesejo samo zgago v četo. Učinkujejo tako kokor voda, ki so jo Aleksandru Makedonskemu prinesli v puščavo. Za enega je je preveč, za vse premalo. Pajk je bil razočaran, ker jo je še videl v četi, prepričan je bil, da bo že v 'brigadnem štabu. Ana je povedala Orlovu, da je pri Nandetu skuhala čaj lin da bi ga nesli na položaje. 'Precej borcev je bilo prehlajenih. Ker sta bila tudi komandir in Pajk namenjena na položaje, so skupno odšli proti sedlu. Ana je molče poslušala o tragediji v Cerknem, Orlov je preklinjal izdajo, obetal, da bodo že odkrili izdajalce in grozil že pod vplivom Gorazdovih pripomb. .Človeka te vrste bi pekel na ražnju kakor prašička," je dejal Orlov (in v glasu je bilo mrzlo sovraštvo, ki jo je prizodelo. Takšni razgovori so ji hromili vso živahnost in jo napolnjevali s skrbjo. Na položdjih so fantje z veseljem sprejemali Pajka kot otroci očeta, ko se po dolgem času vrne domov. Pajk je oparil, da Primož ni hotel čaja od Ane. Izgovoril se je, da zdravi prehlade s studenčnico. Komisar je rešil zadrego, češ da ima pač vsak svojo metodo. Da je poznal človeka, ki je zdravil prehlade z ledenim pivom, in se imenitno pozdravil. Potem pa je presukal pogovor na druge stvari in jim pripovedoval o napadu. Ana se je vrnila h kuhinji, Orlov in Pajk pa sta se vzpela malo v hrib, kjer sta bila sama. Pajk mu je omenil, da je videti, da v čeli ni pravega razpoloženja. Orlov se je hitro razburil: .Primož, ta kvari razpoloženje. Sit sem njegovega anarhizma in trme," 'je pribil, potem pa mu je nova misel razjasnila obraz. Priliznjeno je dejal: .Komisar, ti si v partijskem biroju in 'imaš precej besede. Predlagaj ga v kakšno drugo enoto za skojevskega funkcionarja! Znebimo se ga, saj vidiš, da nama je zrosel čez glavo. Toži nas bataljonski komandi. Sedaj sem zvedel, ko 'te ni bilo. Mislim, da tudi tebi ni vseeno." Pajk ga je najprej debelo pogledal, potem pa se mu je začudenje spremenilo v pomilovanje. Rad je imel Orlova, saj je bil dober samo včasih ni imel pravih odnosov do ljudi. Orlov je bil mojster v tekstilni tovarni in doma so bili dokaj premožni. Njegovo pripovedovanje in hvala, da je prevrnil vse .boljše" med delavkami, Pajku ni bilo všeč. Prepričan je bil, da so tu vzroki za njegove čudeške podatke. Zato se mu je uprl. .Orlov, tega ne boš doživel, da bi (jaz predlagal najboljše borce liz čete za premestitev." Orlov je spoznal, da ga je polomil, pa se Ije jel opravičevati: ,No, saj nisem mislil tako hudo. Zanj in za nas bi bilo bolje, če bi se fant malo dvignil rn odlepil od te strojnice, da bi stvari malo širše dojeti." 16 Sprevod je zavil s shojene steze v skalnato grapo. Po pobočju in po robeh so rasla stara, kriva drevesa. Kol grabežljive roke so sfezala svoje veje v praznino. Nad grebenom temne gore je zablestel mesec in posvetil v korito grape, potopljene v senco. Hodili so počasi in se ogibali kamenju. Kaplan Piškur, ki je hodil prvi ra tremi borci na čelu kolone, se je ustavil. Z njim je obstala vsa kolona. Dvignil je predse z žico zvezane roke in dejal: „Ne grem naprej, dokler nam ne poveste, kam nas peljete." Njegov glas 'je bil trmoglav in tresoč. .Peljemo vas na višjo komando. To vam je bilo pojasnjeno, gospod duhovnik," mu je odgovoril vosovec, ki je stopal za njim in je bil še kar potrpežljiv. .Čemu smo zavili s steze?" .Svetujem vam, da se ne zanimate več za naša pota. To spada v konspiracijo. Gremo naprejI Prosim vas, da se ne ustavljate, ker nimamo časa." Kaplan se Ije obotavljal In ni vedel, kaj bi storil. Sele ko ga je vosovec dregnil s pištolo med rebra, se je opotekel in se splašeno ozrl nazaj k dekletoma, h gostilničarju in drugim, ki so hodili za rtjim. .Ljudje, peljejo nas ubit," (je dejal zamolklo. Dekleti sta zaihteli, drugi pa so molčali. Kaplanu Piškurju so potne kaplje rosile s čela. Sel je naprej in duhovniška suknja se mu 'je zapletala okoli mahe-dravih nog. Bil je pvazen. Večkrat se je sovražno ozrl k ženskoma. Ti dve pohotni svetnici sta ga zavedli, da je ostal, ko je Italija propadla in počakal nemškega oficirja, ki ga je vključil v svoje delo. 'Pogubili sta njega, on pa je pogubil njiju. Užival je z obema, najprej tako, da nista vedeli druga za drugo, ko pa se je naveličal skrivalnic, ju je napravil za prijateljici, ki sta mu pomagali pri obveščevalnem delu. Včasih ju je spovedal in 'jima odpustil grehe. "H > tl! 4 ti! W U v-eod zdravniškim nadzorstvom. Čez dan so v mestu zaprti vsi lokali, pa tudi ljudi ni na spregled. Šele pozno zvečer se pričnejo trgovine odpirati in mesto, ki je čez dan bilo pusto in mrtvo, nenadoma oživi. Na ulicah je vedno več vozil, ljudje so vedno bolj živahni, vzdušje je praznično, čutiti je olajšanje in sproščenost. Tako preživljajo verni muslimani dneve odpovedi in samoprcmagovanja. Toda ni jih malo med njimi, ki že kmalu začnejo šteti dneve, ki jih še ločijo od .navadnega” življenja. Zaklad s potopljene ladje V „ARKADAH“ — v razstavnem salonu Narodnega muzeja v Ljubljani (Trg revolucije 18) je bila prejšnji teden odprta razstava z naslovom „Zaklad s potopljene ladje". Razstava prikazuje tovor in ostanke trgovinske ladje, ki se je ob koncu 16. ali v začetku 17. stoletja potopila ob otočku Gnaliču (južno od Biograda). Vse gradivo, prikazano na tej razstavi, sta zadarski Narodni muzej in Zavod za varstvo spomenikov s pomočjo številnih poklicnih in amaterskih potapljačev dvignila v treh akcijah (v letih 1967 in 1968) z morskega dna, globokega na tem mestu 26 do 29 metrov. Posebno pozornost obiskovalcev razstave nedvomno vzbuja bala najfinejšega italijanskega svilenega damasta, ki je 400 let ležal v leseni skrinji na dnu morja. Poleg tega zares izrednega kosa obsega razstava še steklovino iz slovitih beneških steklarn, medeninaste svečnike in lestence, bakreno in kositrno posodje iz ladijske kuhinje, srajce, kape in ladijske topove. Mnogi predmeti na tej razstavi (n. pr. medeninasta pločevina in žica, cinober v 70-kilogramskih kroglah itd.) so zares edinstveni primerki trgovskega blaga, o katerih se je doslej samo vedelo, da so jih ljudje pred 400 leti izdelovali, da so z njimi trgovali in jih uporabljali. Nadvse presenetljiva je ohranjenst in materialna vrednost teh predmetov, da niti ne govorimo o njihovi kulturnozgodovinski vrednosti, ki se v denarju sploh ne da izraziti. Tako bi na primer ena krogla cinobrskega barvila zadostovala, da bi z njo prebarvali pol Carigrada. K trgovskemu tovoru potopljene ladje sodijo tudi zaboj in škatla britev, medeninasti gumbi, kakršne še danes vidimo na suknjičih dalmatinske ljudske noše, množica bucik in naprstnikov, okroglih in štirioglatih okenskih stekelc itd. Razstavo spremljajo tudi številne dokumentarne fotografije, ki ponazarjajo delo pri dviganju tovora in ostankov ladje — doslej največje in najbolj uspešne akcije jugoslovanske pocivodne arheologije. Gradivo, ki ga zdaj prikazuje razstava v Ljubljani, je sicer stalno razstavljeno v Biogradu. Razstava bo odprta do 3. januarja 1971, in sicer dnevno od 10. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Zaradi svoje enkratne zanimivosti bo gotovo pritegnila številne obiskovalce ne samo iz Slovenije, marveč tudi iz sosednjih dežel. Zato je vodstvo poskrbelo, da so po predhodni prijavi (vsaj en dan prej pismeno ali telefonsko na naslov: Narodni muzej, Prešernova 20, tel. 061-20-406, Ljubljana) na razpolago strokovna vodstva ne le v slovenščini, marveč na željo tudi v nemščini in italijanščini. UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: puškami potikajo po gozdovih, ne bodo več ogrožali. Ob svcljem imenu se je zdrznil. Stopil je naprej. .Tovariši, mnogo blaga imam doma skritega. Zazidano je, da nobeden ne ve zanj. Vse vam dam, če mi prizanesete! Kaplan me je zapeljal, nisem vam dosti škodoval,” je prosil s skrhanim glasom. .Nič nimaš, gostilničar," je dejal vosovec, dvignil orožje in pritisnil. Krotek rafal 'je zabobnel in gostilničar se ije zrušil v brezno, kot bi se zvalil v posteljo. Zenski sta padli kar v molitvi in s sklenjenimi rokami in tudi drugi so se vdali v neizbežnost usode. Piškur je ob strelih od groze kopnel in se stresal ob zamolklih padcih teles na tla: .O milost, milost," je prosil, zvit v klobčič. Vodja je premenjal šaržer in se obrnil k Blisku: .Poglej to usrano, farsko podlasico! Če je res, kar je učil, bo šel topel v nebesa'! Kaj da se jih tako boji? Tega ne bom razumel nikoli.” Blisk je bil živčen, pa je dejal: .Opravimo hitro, da gremo!" Ko Ije Piškur dobil rafal, ije ostal zvit v klobčič. Dva borca sta ga prijela za noge in roke in ga vrgla čez rob v brezno. Vodja si je z robcem obrisal mrzle 'kapljice s čela, vrgel brzostrelko na ramo in dal povelje za odhod. Mesec je utonil za hribom in težka tema je zalila gropo. 17 Ponoči vodtja VOS grupe ni mogel spati. Premetaval se je po ležišču 'in morile so ga blodne sanje. Streljal je na nekoga, kr ni' hotel podleči. Praznil ije rafal za rafalom, sovražnik pa je vstajal iz teme in se spreminjal v senco, ki je bila vse večja in je prihajala vse bliže in mu polagala velike mesarske rake okoli vratu. Ni se mogel braniti, 'kriknil je in se ves prepoten zbudil. Sanje ije imel za slabo znamenje. Bilo je že proti jutru, zato se je odločil, da bo takoj Zjutraj odšel 'k breznu in ga zasul s kamenijem. Prišlo mu je na misel, do bi mrliče lahko staknile lisice ali pa bi jih odkril kdo drug. Končno tudi sam mi vedel, kaj ga je tako vleklo, do bi se še enkrat prepričal, kako je pravica pokopala zlo z njegovo roko. S svojim spremljevalcem je odšel h grapi. Hodila sta naglo lin bližala sta se od strani. Nedaleč od brezna je obstal. V shojeni gazi je bila dobro vidna sled krvi, ki je vodila proti breznu. Tu je nekdo prišel in odšel. Sneg je bil mokast in iz sledov ni bilo moč ugotoviti 'kdj natančnejšega. Tudi spremljevalec se je pripognil in molče sta se spogledala. Oba sta pripravila orožje na strel in se pomaknila za prva drevesa. Na drevesu se je prebudila ptica, za-krehala 'in odletela. Oba sta se zdrznilo. 'Potem je v grapi zavladala grobna tišina. Pomislil je, da Ije v skalovju ob mrtvih lahko belogardistična ali nemška zaseda. Vendar gaz ni bilo tako shojena, da bi 'lahko sklepal, da ije tod hodilo več ljudi. Nič se mi zganilo, zato 'je sklenil poslali spremljevalca naprej pogledat. Ko pa je videl v fantovih očeh strah, se je premislil in sam stopil po stezi naprej. Z roko je dal fantu znak, nalj mu sledi, ker se je le-ta nekam obotavljal med drevjem. Radovednost ga je gnala naprej. Nla planljavi pred breznom so bili sledovi krvi v snegu močnejši in vodili so prav do roba, k(jer ije bito v brezno podrlo staro drevo. Zdaj 'je prvikrat pomislil, da bi kdo od ustreljenih 'lahko pobegnil in po hrbtu ga je zmrazilo. Saj to ni mogoče. Streljal jih je dobro in od blizu. Obšel 'je brezno, ker je bilo s strani, od koder sta prišla, prestrmo. Ko je po- vedel spremljevalcu, da se bo spustil v jamo in pogledal, kaj Ije z »mrliči, ga je ta neverno pogledal, svaril in odvračal. Toda odločil se je, da bo ugotovil, kaj je. Ob prevrnjenem drevesu je zagledal krvave sledove, ki so vodili v dno. Po žlebu se je spustil kokih petnajst metrov v globino. Pleza'je navzdol se je opiral zdaj na skalo, zdaj na podrto drevje. Na dnu so ležali mrliči trdi kol polena. Pre-štel 'jtih je, toda gostilničarja ni bilo med nijimi. Strah se ga Ije polotil pred odgovornostjo in zbal se je za svojo družino. Če pride gostilničar do Nemcev, bo vse izdal. Naglo je splezal iz grape, kjer ga ie na robu čakal preplašeni spremljevalec. Ves prepaden mu je povedal, da jo ‘je gostilničar pobrisal. Spremljevalec ni venjel, ker ga je sam videl posti v brezno. Potem je tudi on zlezel v globi no in se prepričal, da se vodji ne meša. Odločila sta se iti za sledijo. Menila sta, da daleč še ne ir.ore biti. Sla sta naglo nazaj. Kaplje krvi v snegu so bile vse red'ke|jše. Na kancu grape pa je sled zavila v gozd. človek pred njima je zagazil v celec, ki se je udiral do vrha čevljev. Sled se je vijugala med drevljem, kakor bi šel j pred njima pijanec. Vendar je vztrajno vodila naprej skozi gozdove, c»b pobočjih hribov nad reko. V snegu je bilo vedno manj krvi. Sledila sta ga dve uif, potem pa je sled zavila k reki, kjer ije šel ubežnik prek mostu spet v gozd. Se sta hodila po sledi, dokler ni 'izginila na veliki cesti, ki je vodila k Nemcem. Obstala sla. .Ušel nama je, hudič," je dejal vodja zaprepadeno in si obrisal prepoteno čelo. Spremljevalec je skomignil z rameni. (Dalje v prihodnji številki) Celjska uprizoritev „Veronike Deseniške“ t ogledalu ocen t osrednjih slovenskih listih iiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiimmiiiiiiimi postavitvi skorajda za dosledno premočrtnost. Ta lik nosi samo dva postulata: ljubezen in materinstvo; v njunem žaru se moralno prekvalificira vse, tudi tisto, česar tenkočut-nejša vest ne bi prenesla. Ob te dve figuri se po tehtnosti in po igravskem prispevku uvršča Herman Pavla Jeršina. Upodobljen z vsem, kar premore igravčeva paleta naturnosti in neposrednosti, je bil Herman realistična podoba očeta, ki kot nekakšen vernik zavzeto izpolnjuje svojo usodo. Marjan Javornik (Delo, Ljubljana) Celjska VERONIKA DESENI-ŠKA je živ dinamičen odrski dogodek, poln plastičnih značajev, nabit z miselnim, k razmišljanju neubranljivo vabečim bogastvom. Franci Križaj ie to dosegel z vrtajočim, razglabljajočim predstavljanjem besedila, ki mu je bilo povod za ustvaritev sugestivnega odrskega spleta, pristnih, h gibalom segajočih človeških odnosov. Vse je bilo zreducirano na bistveno, to bistveno pa predstavljeno s pestro paleto močnih, udarnih, prepričujočih barv. In ker lahko na koncu tega poročila ob prvi letošnji celjskogledališki premieri omenim še izredno pozorno občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano in navdušeno aplavdi-ralo izvajalcem, ne bo pretirana ugotovitev iz naslova, da smo bili priče enemu od tistih ne tako pogostnih srečnih gledaliških dogodkov. eden oblastno obrnjen proti svetu, ki ni njegov, drugi preračunljivo v svet, kot ga hoče izkoristiti. Potiskov Friderik je bil stilno uravnovešen kot sebični morilec, ki se trga iz niti in zank, medtem ko je Minu Kjudrova s svojo Veroniko ustvarila najodličnejšo vlogo predstave, docela predano vernico ljubezni, prepričljivo v preizkušnjah. Sandi Krošelj je ustvaril mirno, plastično podobo Bonaventure, posvečenega, a ponižanega trpina usode, in Marjanca Krošljeva je svojemu nedramatičnemu liku Jelisa-ve dala preprčljivost v sceni, ko ta lik spoznanje neposvečenosti v ljubezni zlomi. Scena Avgusta Lavrenčiča je dosegla pravo mračnost in jekleno usodnost šele na koncu v apokaliptičnem zmagoslavju oblastnika Henrika v porušenem templju ljubezni. Veno Taufer (Naii razgledi, Ljubljana) stoletje. To je diagnoza, ki je enaka ali podobna tudi marsikateri Cankarjevi osebi. To je nemoč, da bi svoj cilj uresničile z lastno akcijo. Friderik potrebuje za to, da bi stopil v akcijo, da bi prišel do lastne oprede-litve svoje poti in svojega bivanja, da bi postal zmožen delovati, odločujočo moralno spodbudo, ki mu jo da ljubezen. Subjektivno, iz lastne narave ni sposoben ustvarjati svoje lastne poti in prevzemati lastne odgovornosti. Ljubezen ga presvetli, ga notranje spodbudi, ga očloveči, če pod tem izrazom ne pojmujemo samo njegove etične vsebine, pač pa tudi njegovo tvorno vlogo v oblikovanju samega sebe, svojega in družbenega položaja. Toda tudi ta presvetlitev obstaja le, dokler jo plamen ljubezenske strasti poganja navzgor, njegovo očiščevanje nenehno omahuje, nenehno je potrebno Veronikine podbude in podpore, zato je bolj navidezno kot resnično, zato se mora na kraju tudi sesuti. V nemajhni meri ima za tak idejni rezultat uprizortive zaslugo poleg režiserja prav interpretator takšnega Friderika Stanko Potisk. Daši se je rahlo nagibal k romantični podobi junaka iz ljubezenskih sanj, je vendar na preprost, naraven način realistično upodobil prav krhkost Friderikove moralnoetične, karakterne in družbene pozicije. V smislu idejne naravnosti k človeškemu kot temelju interpretacije je bila izoblikovana tudi Veronika Minu Kjudrove. Medtem ko je mogoče pri Frideriku govoriti o problematičnosti, gre pri Veroniki v tej Režiser Franci Križaj je predstavo vodil vseskozi zvest svoji osnovni odločitvi in ustvaril jo je čisto ter scela. Predvsem s čustvom in brez spogledovanj z modernizmi, ki v tako zamišljeno predstavo ne bi sodili, so mu sledili igralci: živa in odprta ter poglabljajoča se je bila Veronika Minu Kjudrove, zadržana, v prikriti pekočim hladna Jelisaveta Marjance Kro-šlove, brez rezkosti in velikih gest mogočen ter še nevarnejši grof Herman Pavleta Jeršina, z medlo odločnostjo razpet med Veroniko in celjske zvezde Friderik Stanka Potiska. Za uvod v sceno so Celjani pripravili lepo in tehtno predstavo teksta, ki ima zaradi svoje raznorodnosti lahko mnogo odrskih obrazov. Sneina ilambergor (Dnevnik, Ljubljana) Lojze Smasek (Veter, Maribor) Pred režiserjem Francijem Križajem sta bili najmanj dve uprizoritveni možnosti. Lahko bi ustvaril modno ali nemodno veličastno, pisano in spektakularno teatersko slikanico, za kar je v pesniškem tekstu dovolj opor, možna bi bila tudi kakšna zelo osebna idejna gledališka preinterpre-tacija ali aktualizacija VERONIKE. Zrežiral pa je simbolično dramo in predstavil Veroniko kot zelo stilno čisto, asketsko, kdaj že skoraj suho-arno stilizacijo obredne igre o lju-ezni, v kateri so teaterske domislice in sredstva skopo izkoriščena. Vendar ta celjska uprizoritev ne deluje 'kot muzejska oživitev Župančičeve simbolistične drame, kajti učinek je dosežen z modernimi igravskimi in Celje je nakazalo pot: z živimi ogenjčki ustvarjalne prizadevnosti, s svetlimi utrinki čiste, nedekorirane poezije pa tudi z obtežitvijo: z romantično simbolnim patosom ter s krhanjem notranje dinamičnosti, neizmerno potrebne, da zažari odrsko zlato posameznih prizorov. Brez obotavljivega premisleka bi lahko rekli, da je šele sodobno gledališče odprlo prava vrata k »Veroniki". V celjski uprizortivi gre za močan idejni premik. Kaže se v poudarku na Friderikovi drami. Friderik je kot dramska oseba po klasičnih dramaturških normah v marsičem problematičen ( v karakterju, moralnem pogledu, v življenjski, družbeni poziciji, v dramski akciji), prav v tej proble- stilnimi sredstvi. Tako predstavlja uspeh celjskega ansambla in režiserja, delovni uspeh, ker pokaže to gledališče, vsaj kolikor lahko sodim, kot la hip na Slovenskem najbolj zmož-*to enotno izbrušenega ansambelskega oziroma uprizoritvenega stila. Ta tonsko in v gibanju zdirigirana Predstava, enotna uglasbitev različnih vlog je bila opazna: Jošt Janeza ®crmeža in Jeršinov Herman sta bila masivna in ateistična, a vendar matičnosti pa je srž njegove tragičnosti, kakor jo more nazreti sodobni gledalec. Friderik ni samo razpet na klasično in hkrati tudi moderno alternativo nasprotja med občo koristjo (celjskim političnim interesom) in osebnim nagnjenjem (ljubezni do Veronike, ki ni vključena v celjsko politično-fevdalno kombinatoriko), temveč boleha na bolezni značilni za dobršen del moderne literature, segajoče z najboljšimi deli tja v prejšnje Kako bi človek ne pisal pamfletov po tem 10. oktobru? To, kar se je 10. oktobra dogajalo v Celovcu, pa zares presega možnosti dojemanja se tako zdravega in treznega uma. Nemogoče je verjeti, da se lahko danes, leta 1970 sredi Evrope, sredi ravno tiste demokratične in svobodomiselne Evrope, ki je vsa slinava od človekoljubja, od prijateljstva in sožitja med narodi, od sladkih zgodbic o Evropi domovin, da se lahko tukaj, kjer se že posamezne občine imenujejo kar „evropske“, na tako banalen, anahronističen in mestoma celo brutalen način izživlja in si daje duška miselnost, za kakršno smo že zdavnaj mislili, da je presežena in da zanjo ni več prostora pod soncem. Res, treba jih je bilo videti, da se je mogel človek na lastne oči prepričati o tem. Treba je bilo videti te kajvemkakšnegrenclandšaftarje, kako so z zariplimi obrazi vzklikali gesla o svobodi in nedeljivi Koroški, kako so pred tribuno razvijali gesla s protislovensko vsebino, treba je bilo videti vso to množico, kako se je v karnevalskem sprevodu valila (med njimi tudi ŠTUDENTJE, smešno nakičeni, z bridkimi sabljami v rokah), ploskala in vzklikala, samo zato, da bi dokazala (komu leč sebi?), kako tukaj neomajno gospodari, kako njihova ekstatična volja zmaguje vse ovire (slovenske, kajpada) na poti k svobodi, napredku in takim rečem. Ali pa vsaj slišati najvišje državne in deželne voditelje, ki jim še na pamet ni prišlo, da bi omenili Slovence, ki živijo z njimi. 50. obletnica plebiscita je bila imenitna priložnost, da bi se poudarila nova kvaliteta, ki se v zadnjem času oblikuje v sosedskih odnosih, da bi se poudaril duh strpnosti. Kajti čas je, da bi enkrat za vselej pometli v koš staro šaro šovinizmov in sovraštev, ki zastrupljajo ozračje in ne dajo zadihati iskreni in tvorni volji do sodelovanja v tem prostoru. Toda ne. Spet je bilo treba privleči na dan srbske konjenike in šajkačo, spet je bilo treba ignorirati slovenski živelj na Koroškem, spet je bilo treba dovoliti ekspanzijo šovinistične misli. Ali je res, da se od Karavank pa tja do Tirola razprostira ena sama pošastna pustinja koroške duhovne province, plitkosti, votle nabreklosti, lažne in preživele mitoma-nije? Kaj drugega ob vsem tem, kar se je dogajalo te dni, ni mogoče misliti. Kdo od koroških razumnikov pa je povzdignil svoj glas zoper to histerijo, kateri od politikov, ki se iz dneva v dan hranijo z gesli o novi Evropi, je pokazal voljo za strpnost in sodelovanje, kdo je protestiral zoper to norijo, to obsedeno stanje. Kako na eni in na drugi strani meje razumemo sodelovanje in prijateljstvo, najlepše pokaže primerjava koroškega karnevala s slovesnostmi, ki so bile v Mariboru ob 50-letnici bojev za severno mejo. Kako so se vendar tedaj vsi organizatorji in udeleženci proslave ganljivo trudili, da ja ne bi pokazali kakršnekoli nestrpnosti, da ja ne bi viharili potišanih strasti. Ali omogočali kakršnihkoli asociacij na današnje razmere. Ni ga bilo govornika, ki ne bi poudarjal zbliževanja in prijateljstva s sosedi. Prav vse je bilo uravnano v tak miren in dobrodušen ton. Do zadnje podrobnosti. Prav je, da se zavoljo primerjave spomnimo tudi tega, da v Mariboru še ni spomenika generalu Maistru, tega, kakšne težave so bile, da so kip, ki je pred vojsko stal v veži občinske skupščine, postavili ponovno tja, koliko previdnosti, razmišljanj in ovinkarjenja je bilo zaradi imenovanja šole po generalu Maistru, kako se je ravnalo z njegovimi borci dolga leta, kako se pri nas ni odločno in dosledno zahtevalo uresničevanje 7. člena državne pogodbe, pa če še tako natanko vemo, da se iz dneva v dan krši, da je državna pogodba postala zgolj zbirka papirnatih formulacij brez vsake vrednosti in obveznosti. In tako dalje in tako naprej. Celo vrsto takšnih primerjav bi lahko naštevali. Še na misel mi ne pride, da bi bila politika zbliževanja in dobrih sosedskih odnosov zgrešena. Z zaostrovanjem bi se rešilo bore malo. Dovolj dobro namreč ve- mo, kam vodijo abverkampfovske organizacije, kam lahko pripeljejo šovinizmi, če se bohotijo na obeh straneh meje, kako lahko eksplodirajo takšne strasti, ki jih ni mogoče več brzdati. Toda vsaka lojalnost ima svoje meje, vsaka toleranca in prjateljstvo, pa če je še tako odkritosrčno, tudi. Tam, kjer se začenja histerija in brutalna samozaverovanost ki je sposobna pregaziti vse, kar je zunaj njenega samozadovoljujočega območja, se pa začenjajo tudi hudi dvomi o možnosti normalnega in zdravega funkcioniranja sosedskih odnosov in ustvarjalnega sožitja. In zato bi morali na takšne ekstremizme na naši strani reagirati. Kako dobro razumem občutja koroškega razumnika, ki nam je pred 10. oktobrom pisal: „Praga je bila strašna, vesti, ki prihajajo s Koroške, so za nas še hujše." Pa naj zveni takšna primerjava še tako nevzdržno, jaz verjamem, da je napisana iz resnične in globoke prizadetosti, ki jo mi komaj lahko razumemo. In koga ne bi minila volja do svojega jezika in te iracionalne narodne zavesti, koga ne bi zagrabil obup in letargija, če bi živel sredi tistih, ki smo jih videli korakati in vzklikati — in biti iz dneva v dan izpostavljen njihovim preverznim napadom, njihovemu vztrajnemu in kategoričnemu zaničevanju. Dvajset let. Petdeset let. Sto. Komu se ne bi zalezel strah pod kožo. Kdo ne bi postal tiholaznik in politični špekulant? Čigava samozavest se ne bi deformirala? Saj res, kako je s psiho teh nikoli do kraja socialno emancipiranih čudakov, ki ob vsem, kar doživljajo, še govorijo svoi ■ezik in izjavljajo, da so Slovenci? Se ie že kdo v tn poglobil in domislil do kraja? Nikoli nisem mogel trav razumeti tistih ubogih prodanih vindišarskih dušic. Sedaj, ko sem videl te marše, mi je marsikaj jasno. In če ne zaradi ničesar drugega, že zavoljo tega bi morali reagirati. V imenu človečnosti. Koliko vemo povedati in napisati o morečem in pobitem ozračju, ki vlada na Češkoslovaškem, koliko o katoličanih v Ulstru. Pred nosom pa imamo situacijo, ki jo pogojujejo zelo sorodne socialne korenine kot na Irskem, pa nismo zmožni niti protestirati. Naš tisk je ob manifestacijah v Celovcu molčal, TV tudi, radio tudi. Edina izjema je bil mariborski novinar Branko Senica, ki je v Večeru zelo plastično prikazal vzdušje, kakršno je vladalo tega dne v Celovcu. Pa je šel tudi ta članek mimo. Nobenega odmeva. Slovenska politika, ki je doslej zavzeto in zaskrbljeno spremljala usodo zamejskih rojakov, je šla preko te^a. Kot da se ni nič zgodilo. In potem se bo še kdo čudil, kaj neki razsaja tisti „romantik“ Boris Pahor tam doli v Trstu — pa saj ima kar naprej razloge za to. Nikakor ne gre, da bi radikalno zaostrovali odnose, nikomur ni do tega. A svoje bi lahko rekli. Kako daleč more iti takšna toleranca, bi lahko vedeli že poprej. Saj so nas koroški rojaki nemalokrat opozarjali, kako je z Abwehrkampfom in Heimatdienstom, celo z neonacisti, ki lahko svobodno in brez strahu zabavljajo čez Slovence, na katere pač lahko menda na Koroškem znaša svoj gnev vsakdo, ki se mu zljubi. Kako torej? Bomo še kar naprej ostajali trezni in previdni? Se bomo še kar naprej trudili zadrževati na nivoju racionalnega, mirnega, preverjajočega, empirično utemeljujočega, hladno primerjajočega odnosa do vprašanja? Se lahko potekamo kar naprej v blodnjaku povsem načelnih razmišljanj, zmoremo presegati stvarna razmerja in stvarne svetove, ko pa se nam pred očmi dogaja nekaj, kar smrdi ne samo po anahronizmih, to je premila beseda, še po čem hujšem — po početju, ki je naravnano v sistematično iztrebljanje? Kako, zaboga, bi človek ne pisal pamfletov po tem 10. oktobru? Drogo Jančar (Naii razglodi, IS. 11. 1970) Športni vestnik • NASLEDNJI TEDEN PRVA SMUČARSKA TEKMOVANJA Avstrijski smučarski skakalci že prizadevno trenirajo in se pripravljajo na bodoča težka tekmovanja skakalne sezone 1970-71. V Miihlhausenu nad Bischofshofnom, kjer je takoimenovani Bradlov skakalni center (imenovan po znanem avstrijskem skakalcu, ki je kot prvi človek poletel na smučeh 100 m skozi zrak), so zbrani tudi skakalci drugih evropskih držav, ki skupno z Avstrijci skačejo na tamkajšnji 60-metrski skakalnici. Poleg Avstricjev trenirajo v Brad-lovem skakalnem centru tudi Jugoslovani, Madžari, Francozi, Poljaki in Italijani. Skakalci imajo že čez 60 skokov na 60-metrski skakalnici, na tamkajšnji 85-metrski pa trenirajo samo Avstrijci pod vodstvom Bra-dla samega. Tudi alpski smučarji so že pripravljeni na težke boje za desetinke sekunde. V Ober-tauernu bo v soboto otvoritev letošnje avstrijske alpske sezone z dvema veleslaloma, za katera so se prijavili smučarji iz devetih držav. Veleslaloma, ki sta takorekoč predpriprava za prvo smučarsko tekmo za svetovni pokal, ki bo 12./13. decembra v Sestriere, veljata za FIS tekmi. Avstrijska smučarska zveza (DSV) bo na to smučarsko prireditev poslala le drugo garnituro, kar seveda manjša izglede na avstrijsko zmago. Nemška smučarska reprezentanca bo prišla z najmočnejšo ekipo, na čelu Rosi Mitter-maier. Tudi drugod se že mrzlično pripravljajo na smučarsko sezono 70-71. V Švici sta bili na programu že dve smučarski prireditvi, ki sta omogočili ocentiev posameznih švicarskih smučarjev. Smuk in veleslalom v St. Moritzu za „Beli trak mesta St. Moritz" sta prinesla kombinacijsko zmago Walterju Treschu pred Edmundom Bruggmannom in Kurtom Schniderjem. Upajmo, da se bo odvijala letošnja smučarska sezona brez poveličevanja smučarskih asov po časopisih, ki tekmovalcem ne prinašajo nobenih simpatij iz publike ampak obratno. Navadno je publika bolj kritična kot posamezni novinarji in zna na bolj športni način oceniti posamezne smučarje. S tako kritiko pa bodo postali tudi mlajši smučarski tekmovalci samozavestnejši in na tekmovanjih bolj uspešni. V lanskoletni sezoni pa so bili nekateri smučarji, ki predstavljajo vrh avstrijskega smučanja, preko reportaž naravnost prisiljeni, da zmagajo. Ali se je jrotem treba čuditi, če so v trentku največje živčne napetosti odpovedali? • HOKEJ NA LEDU Tudi v povratni tekmi za evropski pokal v hokeju na ledu je ostal avstrijski prvak KAC neporažen. Po hudem obrambnm boju je moštvu iz Celovca uspela proti švicarskemu prvaku La Chaux de Fonds zmaga 2:1 (1:0, 0:0, 1:1). S to zmago so Celovčani ponovili uspeh in rezultat, ki so ga dosegli v tekmi na švicarskih tleh. V naslednjem kolu evropskega pokalnega prvenstva bo KAC neporažen. Po hudem obrambnem bo-ločil žreb; ali bo to Dynamo Weisswasser (nemški prvak), Brynas (prvak Švedske), EV Landshut, SG Cortina ali pa Dosza/ Ujpest. Možnosti, da dosežejo semifinale tega prvenstva, so nedvoumno večje, če jim žreb določi Landshut, Cortino ali Ujpest Doszo za naslednjega nasprotnika. Preko teh klubov bi imel KAC ponovno možnost, nastopiti proti ZSKA Moskvi ali pa proti Dukli Iglavi. Avstrijska hokejska reprezentanca, ki bo na svetovnem hokejskem prvenstvu nastopila v skupini B v Švici, je minuli teden igrala dve prijateljski tekmi proti reprezentanci iz Madžarske. Čeprav je avstrijska reprezentanca obe tekmi odločila v svojo korist, ni zadovoljila zveznega trenerja, ki moštvo pripravlja za Švico. Prva tekma v Gradcu se je končala z rezultatom 6:5 (2:0, 2:4, 2:1), druga na Dunaju pa 5:3 (0:2, 1:0, 4:1) za Avstrijce. Avstrija bo v skupini B nastopila marca 1971 tudi proti Jugoslaviji, Italiji in Nemčiji. DROBNE VESTI ,Neporaženi* nekdanji svetovni prvak Cassius Clay bo 8. decembra nastopil v težko pričakovanem boju proti Argentincu Oscarju Bonaveni. Avstrijska televizija bo ca boj prenašala ob 22.30 uri v prvem programu. V avtomobilski diriki za 17. Grand prix Macao-a je avstrijski dirkač Dieter Quester zasedel prvo mesto. V azijski dirki v for-muli-II je Quester zmagal z 20 kilometri prednosti in dobil nagrado 65.000 šilingov. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih orga-nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In upro-va: 9021 Klagenturt * Celovec, Gasometergasse 10, tel. S5-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba i o. J. Drava, Celovec • Borovlje. R A D S O CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. — Dnevno oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8 05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 5e vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, S. 12.: 5.05 Vesel začetek dneva — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 10.00 Ludwig van Beethoven — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Po željah — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 »Ruleta src", opereta — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 6. 12.: 6.08 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.00 Vesel začetek — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Kaj pravite vi, gospod Farkaš? — 17.05 Sprehod skozi advent — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 Kranjci prihajajo — 21.00 Popevke iz Avstrije. Ponedeljek, 7. 12.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 šolska oddaja — 10.00 Mirovne pogodbe brez miru — 10.45 Nobelovi nagrajenci za kemijo odkrivajo atom — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 „Kolo", radijska Igra — Ljudska glasba iz Madžarske. Torek, 8. 12.: 6.08 Igra na orgle — 7.35 Pihalni zvoki — 8.05 Zborovska glasba — 8.15 Znane melodije — 9.30 Glasbeni sprehod po svetu — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Komorna glasba — 16.00 Za otroke — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Za ples — 18.00 Melodije Rudolfa Kattnigga — 19.00 Praznični šport — 20.10 Glasba iz Stolzovih revij na ledu — 20.30 Inventura dobre volje. Sreda, 9. 12.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Ljudska glasba iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Življenjske krize v družini — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Adventno petje na Solnograškem — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Pozor, snemanje. četrtek, 10. 12.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Karl Renner, življenje za Avstrijo — 10.30 Severno ledeno morje — 10.45 Avstrijska zgodovina v dokumentih — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Življenjske krize v družini — 16.30 Pravljice iz vsega sveta — 17.10 Skozi svet operete — 17.50 Zakonsko pravo — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Svet se utaplja v snegu in mraku — 21.15 Domače glasbeno ustvarjanje. Petek, 11. 12.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Slavni solisti igrajo Beethovnove klavirske sonate — 10.20 Kužne bolezni, šibe človeštva — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Vaš konjiček — 14.45 Koroški avtorji: Walther Nowotny — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Dekliški zbor — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Lovska ura —- 22.20 Okretnica jugovzhod. Slovenske oddaje Sobota, S. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — Za jugoslovanske delavce v Avstriji. Nedelja, 6. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 7. 12.: 13.45 Informacije — Prešeren na Koroškem. Torek, 8. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — Angel gospodov je oznanil Mariji. Sreda, 9. 12.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Koroška povest. četrtek, 10. 12.: 13.45 Informacije — Našim mladim poslušalcem — Uglasbitve na Prešernove stihe. Petek, 11. 12.: 13.45 Informacije — Cerkev in svet — Kulturna panorama. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 -Dnevno oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan -— 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 5. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja —■ 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Lahka glasba z orkestrom madžarske RTV — 12.10 Karl B6hm z Mozartom — 12.40 Na obisku v studiu 14 — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Igramo za vas — 15.40 Poje tenorist Giuseppe di Stefano — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Poje Nino Robič — 18.15 Iz baleta „čajna punčka" Rista 6avina — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom štirje kovači — 20.00 Zabavna radijska igra — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 6. 12.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Vokalno instrumentalne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tedna — 15.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 16.10 Operetne melodije — 16.40 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 17.05 Iz operetnega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.17 Glasba za rog in violino — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 7. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Elda Viler in Lado Leskovar — 12.10 Orkester Zagrebške filharmonije — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.10 Dela mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje Šentjernej-ski oktet — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Operni koncert — 21.00 Bogo Leskovic: Arhitektura Beethovnovih simfonij — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Edvard Kocbek: Pesmi — 23.15 Za ples igrajo veliki orkestri. Torek, 8. 12.: 6.05 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola: Nova Gorica — 9.35 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 12.10 Iz švarove opere »Slovo od mladosti" — 12.40 Filmske melodije — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Revija slovenskih fagotistov — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Z ansamblom Ota Roma — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 »Vrtinec", radijska igra — 21.20 Lahka glasba — 22.15 Skladatelj Primož Ramovš na najnovejših posnetkih — 23.15 S popevkami po svetu. Sreda, 9. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Pojeta Nino Robič in Marijana Deržaj — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 14.10 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Richard Wagner: Siegfriedova idila — 16.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Vabilni napevi švedske — 18.15 Iz Smetanove opere »Dalibor" — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. četrtek, 10. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pojo Irena Kohont, Rafko Irgolič in Lidija Kodrič — 12.10 Iz Puccinijeve opere »Madame Butterfly" — 12.40 Berlinski simfoniki igrajo koncertne valčke — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Atija Sossa — 14.40 Mehurčki — 15.40 Koncert zbora iz Lahtija na Finskem — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe —■ 17.10 Operni koncert — 18.15 Iz kasetne produkcije — 18.30 Popevke slovenskih avtorjev — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij — 22.15 Novejše jugoslovanske partiture — 23.15 Nizozemska pevka Rita Reys — 23.40 Godala za lahko noč. Petek, 11. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Najlepša knjiga leta — 9.35 Narodne pesmi z morja in o morju — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.10 Skladbe za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Za popoldansko prijetno razpoloženje — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev —■ 18.15 Bachova orgelska glasba — 18.50 Ogledalo našega časa —■ 19.15 Z ansamblom Jožeta Krežeta — 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. TV AVSTRIJA 1 Sobota, S. 12.: 14.35 ORF-koncert — 15.15 Svet knjige — 16.15 Za otroke — 16.40 Krt kot vrtnar — 16.50 Srečni Janezek — 17.05 Beatclub — 17.35 Za družino — 18 00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Canrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 ..lokomotiva", komedija — 21.50 šport — 22.20 Čas v sliki — 22.35 Zvezda zakona. Nedelja, 6. 12.: 15.30 Za otroke — 16.00 Cappuccetto — 16.20 Začarani otoki — 17.35 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Glasbeni koledar: December — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.00 Pogovor o adventu — 20.15 Peter Alexander predstavlja specialitete — 21.55 Ludvvig van Beethoven — 22.55 Čas v sliki. Ponedeljek, 7. 12.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Leto z nedeljo — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Filmske zgodbe iz Avstrije — 21.05 Telešport — 20.05 čas v sliki — 22.20 Adolf loos — 22,40 Dva moška, prašiček in noč v Parizu, filmska komedija. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i PRAVOČASNO MISLITE no voščila ki jih boste ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE poslali svojim sorodnikom, prijateljem, znancem in poslovnim tovarišem. Bogato izbiro voščil s slovenskim besedilom lahko že zdaj dobite v knjigarni „ N A Š A Celovec, KNJIGA" Wulfengasse Torek, 8. 12.: 16.00 Violine iz Appenzella — 16.30 Za otroke — 16.55 Čevljar Ahmed — 17.30 Za družino — 18.00 Afrika na prelomu — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Zakladnica Albertina — 19.00 Pozdravljen sosed, Elfriede Ott obišče Liechtenstein — 19.30 Čas v sliki — 19.55 šport — 20.00 Pogovor o adventu — 20.15 Bajazzo, opera — 21.35 Telegalerija — 22.15 čas v sliki. Sreda, 9. 12.: 10.00 Cerkvena glasba danes — 10.30 Renesansa — 11.00 Divje jagode — 12.30 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.15 Mala abeceda športa — 17.40 Pri cvetličnem zdravniku — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Panorama — 21.15 Mooneyev stanovanjski voz — 22.35 čas v sliki. četrtek, 10. 12.: 10.00 Obisk pri Heinrichu VVaggerlu — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Neznano sosedstvo — 12.00 Dunajska šola — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Decernat M — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Sneg na Kilimandžaru — 22.00 Po sledeh Egona Schiela — 22.45 čas v sliki. Petek, 11. 12.: 10.00 Avstrijsko gospodarstvo — 11.00 Biti oče je zelo ... — 18.00 Novo iz kmetijstva — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja sindikalne zveze — 18.50 Film o živalih — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Akti XY — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Čas v sliki — 23.20 Akti XY. TV JUGOSLAVIJA Sobota, 5. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Za prosvetne delavce — 16.45 Obzornik — 16.50 Po domače — 17.20 Ivanhoe — 17.45 Košarka — 18.35 Mozaik — 19.20 Po poti slovenske državnosti: Partizansko šolstvo — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.40 Svet v katerem živimo — 22.05 Nepremagljivi — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročila. Nedelja, 6. 12.: 9.00 Madžarski pregled — 9.30 Po domače — 9.35 Kmetijski razgledi — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.40 Kažipot — 18.30 Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.05 Poročila. Ponedeljek, 7. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 18.00 Zgodbe o Tuktuju, mladinski film — 18.15 Obzornik — 18.30 Po sledeh napredka — 19.00 Mozaik — 19.05 Glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Stari časi, drama — 21.20 Znani obrazi — 22.30 Poročila. Torek, 8. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 17.15 ludvvig van Beethoven: V. simfonija — 18.00 Jaz sem tiger, pravljica — 18.15 Obzornik — 18.30 Torkov večer — 19.00 Mozaik — 19.05 Vprašanje neke tablete — 19.30 Osebna nega: Lasje — 20.00 Dnevnik — 20.35 Moja soproga, italijanski film — 22.30 Poročila. Sreda, 9. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 11.30 Za prosvetne delavce — 15.15 Osnove splošne izobrazbe — 15.45 Košarka — 17.15 Madžarski pregled — 17.55 Obzornik — 18.00 Hokejska tekma Sovjetska zveza — češkoslovaška — 20.15 Dnevnik — 20.45 Teh naših petdeset let — 22.00 Italija danes, reportaža — 22.35 Poročila. Cotrtek, 10. 12.: 9.35 Šolska oddaja — 14.45 Šolska oddaja — 16.15 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 Obzornik — 18.30 Velika pustolovščina — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — 20.00 Dnevnik — 20.35 A. Marodič: Posebni obred — 21.25 Večer z Milanom Osredkarjem — 22.00 Ludvvig van Beethoven: Vlil. simfonija — 22.40 Poročila. Potok, 11. 12.: 9.30 šolska oddaja — 14.40 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.15 Bratovščina Sinjega galeba — 17.45 Obzornik — 18.00 Namizni tenis Jugoslavija — Kitajska — 20.00 Dnevnik — 20.35 Nočni sprehod, ameriški tlim — 22.40 Poročila — 22.45 Hokejska tekma švedska — češkoslovaško. DCn fuja - l uj jltp je dafilo Ko boste Izbirali darila ob miklavievanju ter ob božičnih in novoletnih praznikih, pomislite, da je dobra knjiga najlepše darilo za odrasle in za otroke Otroike In mladinske knjige vseh vrst, pravljice, pripovedke, ofroike pesmice, mladinske povesti, večbarvne slikanice, poučne in zabavne spise itd. v bogati izbiri vam nudi knjigarna „Naša knjiga“ Celovec Wulfengasse