Zaposlovanje začasno nezaposlenih v Slavonskem  Brodu
UraJ za posredovaiuje deJa v Slavon-skeim. Brodu se v zadujem času resuo ukvarja z zaposlitvijo čim več začasno nezaposlenih, posebno žensk. V ta nanien izkor.išča miožnosti za uredi.tev norih -de-lovnih mest v obrtnih delavnicah iii po-d-jetjih, ki lahko zaposlijo žemsko delovno siJo. V te namene je uracl za posredova-nje dela občinskega ljudskega odbora do-bil tuda dotacijo od republiškega urada v z-nesku pet milijonov din. h. teh sredstev je urad da'l 500.000 din obrtoi delavnici »Uikus«, v kateri je zaposlenih 14 novih delaTk, za nakujl š-ivalnih slTOJev.
Laoii je bila v mestu ustanovljena jer-menarska delavnica, v kateri so s po&re-dovamjem urada zaposlili 35 oo-rih d&]a\-eev in delavk. Dobro sodelovanje je urad vzpostavil tudi s tiskarno »Plaimen«. To podjetje je organiziralo kartonažni obral, v katerem so v začetkn letošnjega leta zaposliiili 20 novdih delarcev, večinoma žesnsk, a do apr.ila bo kartonaža zaposliia še 30 dTelaTcev.
Vse to pa ni dovol'j, ker išče še vedno pr&k ^pada za«posliitev veC sto žensk. Zato bo moral urad še naprej razp'rayljati s podjetji in dmgirai organižacijami o mož-nosfih za urediitev novi.li deloViiali mest. Povedati moramo tudi. da urad ne naleti pri gospodarsJcih organizacijah vedno na p^rtrebno razumevanje. Dogaja se, da ne-katera manjša podjetja zaposlijo Dwe delavce mimo urada. Lan.i je bilo več podjetij tudi kaznovanili zaradi teh po-javov.
Težava pa je v tem. da iščejo podjetja
ob prizadevaajiih, da bi izboljiala proiz-vodnjo, delovuo silo, ki ima primerne kvalifikacije. Večina začasuo nezapasle-aih, posebno žensk, ki iščejo prek urada zaiposlitev, nama nobenih kvalifikacij in je fako ležavno najtj zaoje zaposliteT. Precej teh žensk bi se laliko zaposlilo v razoih uslužnostaih obratiii, toda tudi teh ni dbvolj. Vprašanje odprtja novih usluž-nostnih obratov je iiro tudi zato, ker se čuti pofcreba po njii.
Urad mora reševatj še en pioblem. ,Pre-cej učenk osemletnih šol. ki so končale učenje in iščejo zaiposlitev prek urada, žeJi, da bi biile zaposlene kot uslužbeake. Podjetja ia astanove potrebujejo usluž-benoe, toda teike, kd pozmajo vsaj osno^e knj.igovodstva, sitanografije, strojepisja itd. Absolvirani učenci osemletk pa niaia-jo teh pogojey. Zato se"kaže potreba, da bi orgunizirali tečaje ter morda tudii na-daljevalne šole, kjer bi lahko absolvirani učenci, k-i ne nameravajo ali pa uimajo možflosti za nadaije^ainje šolanja, preden nostopdjo delo, dobili vsaj osnovno zna-nje.in pojme iz tistih stTani, ki jih terja sodobna ujvrava. Seveda bi lahko tato podjetja kakor ustaaove občasno organi-zirala take tečaje (saiaostojmo ali pa ree poJjetij skupaj), toliio bolj. ker bi taki iečaj.i koristili tudi mnogim uslužbeacem, ki so že zaposleni. Morda bi lahko raz-miislili tudi o predilogih, naj bi take te-faje orgauiziraJi prav pri oseioJetni-h šo-lali ald pa da bi nekatere izmed nave-denih predmeiov poučevali v okviru red-nega učnega načrta.