Od zdravil ne smemo pričakovati preveč
Čas, v katerem živimo, je tako napolnil lekarniške police z ra-zličnimi škatticami, da ni zdravnika, ki bi poznal vsa zdravila. Ko-liko je tam enakih zdravil pod razBčninii imeni, koliko je takih, ki so si po delovanju zelo podobna! Do lega spoznanja nismo prišli šele sedaj, ko smo v zadregi z nekaterimi zdravili, preveč zdravil je že naša dolgoletna hiba. A tako ni samo pri nas, tudi naši sosedje onstran meje imajo stotine in stotine zdravil. Ni tako dolgo tegu, ko je v razviti državi strokovna komisija ugotovila, da bi biio povsem dovolj, ie bi imeli samo 70 razUčnih zdravil!
Prišlo nam je v navado, da že za majhne nevšečnosti sežemo po tableti. Je to res potrebno? Najbrž ne, večina skrbnih mamic po-nudi dojenčku, ki ga zvija v trebuhu, kamilični čaj ali podoben pri-pravek. Drugače pa postopa, če ima sama podobne težave. Takoj je v ustih tableta proti krčem. Torej je v podzavesti le še živo pra-vilno gledanje, zakaj vnašati v telo kemikalije, če z naravnim sred-stvom lahko dosežemo enak učinek! Razvada, za vsako bolečino tableto, je že marsikomu nepopravljivo poškodovala ledvice. Brez dobre funkcije ledvic pa se ne da živeti.
Zdravila, ki so vsa po vrsti kemični priprave, sprožijo v telesu ra-zlične reakcije, ki sozdravljenju mnogih bolezni v prid. Če bi bilo samo tako, bi bilo vse iepo in prav. Zal pa skoraj vsako zdravilo lahko spremlja cela vrsta bolj ali manj nevarnih sopojavov. Neka-tera zdravila se med seboj celo ne dopolnjujejo, imajo nasprotno delujoči učinek ali pa se učinek enega zdravila podvoji. Povzctek vsega, kar smo povedali, je samo ta: z zdravili naj rokuje samo zdravnik, tablete nikakor ne smejo reševati vsakodnevnih nevšeč-
nosti!
Od zdravil ne smemo pričakovati preveč, ker to niso sredstva, ki bi lahko delala čudeže. Nekaj je pač takih, ki rešujejo življenje, ve-činoma pa so telesu samo v pomoč pri zdravljenju bolezni. Zdravi-lom mora priskočiti na pomoč tudi bolnik sam z urejenim načinom življenja, s spoštovanjem vseh navodil in z odrekanjem nezdravim navadam. Neredko je bolnikov prispevek kzdravljenju lahko večji kakordeležzdravil. Alkoholikovih jeterne bodoozdravilazdravi-la, ampak njegov prispevek: prenehanje pitja alkoholnih pijač.
Nekaj je te še treba reči o kopici zdravil, ki jih je pri nekaterih bolnikih kar za majhno malico. Če bodo imeli srečo, jim bo pest tablet samo pokvarila apetit, lahko pa se zgodi še kaj hujšega. Kadar se bolnikom zaradi nasvetov različnih zdravnikov nabere preveč zdravil, storijo najbolje, da zberejo vse kozarčke in škatlice ter se posvetujejo z zdravnikom, ki mu zaupajo. Ta naj, če je !e možno, izbere samo nekaj najpotrebnejših. Zelo dobro je, da ta zdravila bolnik pozna po imenu ali pa naj nosi vedno s seboj »spi-sek« zdravil. Prav lahko se zgodi, da bo bolnik potreboval pomoč, ko bo v drugem kraju. Tega zdravnika bo zanesljivozanimalo do-sedanje zdravljenje. Le kaj bo zdravnik na boljšem, če bo zvedel, da bolnik uživa tri rdeče, dve beli, er.o zeleno in pol oranžne ta-blete dnevno! Stnešno, a resnično je tako.
Morda bo kdo ob prebiranju lega prispevka pomislil: Tale avto-rica je velika nasprotnica zdravil. Nikakor ne, vsak-dan jih napi-šem veliko, kadar pa je preveč, jih tudi odsvetujem.
dr. MILENA VRENK-JERŠE