Učiteljski
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu', za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 19.
V Trstu, dne 1. decembra 1920.
Leto I.
Bankrot Idealizma i čsdoredne ideje.
t M. Radič :	(Svršetak)
Nr po muke, da je ta duševna golotinja ostala ograni-čena na ratne predele i kombatente, al zarazni bakcili moralne dekadence prodrli su i zarazili čitavo društvo, a što je najgore i srce mladeži.
Svuda vidimo volju i spremncst za otimačinu, kradju, uništavanje, razaranje, za rušenje svetinja i ideala.
Razuzdanost, surovost, podivjalost slavi orgije. Velika večina društva izbegava rad, akopren je rad ne samo prvi uvet materijalnog blagostanja, več i duševnog mira i zadovoljstva.
Ideja o bratstvu, toleranciji i ljubavi nad ljudima ski-nuta je s dnevnoga reda, kako nam to belodano doka-zuju zadnji najnoviji žalosni dogodjaji. Nježnija, pleme-nitija čuvstva ograničena su na obitelj, medjutim krivo shvačene moderne ideje hoče da poruše i to svetišl«, koje je temelj čovečanstva, a hoče da na njeno mesto postave neostvarive utopije.
U javnom životu vlada demoralizacija i korupcija. Moralne i intelektualne nulitete zapremaju često važna mesta, a karakterni individui, koji nešto drže do moralnih načela", koji ne mogu, da se klanjaju pred svakom du-ševnom mizerijom, koji boluju od karamazovštine t. j. od ukočenosti šije, kako ono Dostojevski1 reče, stradaju, uništavaju se.
Zcnijalni A. P. — Čehov, crtajuč rusko društvo od če-tiri decenija natrag, stavlja u usta glavnog lica svoje novele »Dvorana br. 6«, tom biseru ruske literature, reči: »Podlasi su siti i odeveni, dok se poštenjaci hrane kori-caraa.«
Taj sud velikog Rusa odgovara mnogo bolje današnjim prilikama čovečanstva.
A što rade vlade, što narodna predstavništva? Duali-stički sastav čoveka pusten je posvema s vida, a moveus svega je grubi egoizam i materijalizem, koji je preoteo mak i potisnuo u pozadinu idealizam i plemenite ponve altruizma, bez kojih ne može biti dobro uredjene društvene zajedniče.
Trude se, da obnove mehaničku civillzaciju, a za mo-ralno-etične potrebe čovečanstva slabo tko mari, ako-prem su svi uvereni, da tako žalosne duševne slike co-večanstva nije nikada pružalo i da valjda nije nikada bilo nestretnije dt> danas.
Nastojanja sviju idu od večine za time, da se obnove materijalne ruševine, prouzročene ratom, dok o moralnim malo tko vodi računa.
Čitav svet, primerice, s največim' interesom prati afa-ristioku, kramarsku politiku Georgesa Lloyda i njegova pogajanja s Krasinom za uspostavu trgovačkih veza sa sovetskom Rusijom, koje do juče nije priznavao, dok za uspostavu duševnih normalnih veza, za regeneraciju duhova u moralno etičkom pravu nitko se brine.
Uspostava trgovačkih veza, rekonstrukcija porušenih gradova, sela, mostova, razrovanih cesta, devastiranih krajeva, kultura zapuštenih zemljišta, gradnja torpediranih brodova ne če samo za sebe povratiti čovečanstvu normalne prilike i normalni život. S materijalnom sana-cijom treba da paralelno koraca duhovna regeneracija, jer covečanstvo nema samo fizičke, materijalne, nego i više duševne potrebe.
Pred ocrtanom moralnom slikom današnjeg društva, "lcoja jednom reči znači moralnu anarhiju, uništenje ču-dorcdne ideje, porušenje ideala, koji su u prošlosti uči-nili sve plemenito, lepo i dobro, što covečanstvo poseduje, čovek, koji veruje u načela morala i etike i koji znadc, da je čudorcdna ideja temelj društvenog poretka, mora da skoro podvoji u moč kulture i civilizacije, ba-rcm u dosadanjoj formi, te se zabrinut za viši duševni život pitati: ne rešavali se sudbina čovečanstva i ne stoji li ono pred hamletovskim — biti ilii ne biti, što ga uze-smo kao motto ovim razmatranjima?
Kad lečnik ustanovi bolest označi i propiše ujedno i lek.
I mi se usudjujemo označiti ukratko lek opisanoj mo-ralnoj bolesti.
U današnje društvo mora prodreti uverenje, da je moralno etični zakon prirodni zakon i da društvo, koje proti tom zakonu radi, potkapa vlastitu egzistenciju, jer se rad proti prirodnim zakonima prije ili posle redovito osvečuje; da je zadača čovečanstva, da teži k vrhuncu moralno-etičke savršenosti, da tako postane bolje a prema torne i sretnije, jer prava sreča i nesreča čovekova leži u njemu samu, ne izvan njega, a ne da juri nizbrdice, da se vrača u prcdhistorijsko doba, kada je vladao ži-votinjski moral.
Skola, kao važan faktor u današnjem društvenom urc-djenju, treba da se prva prihvati tog važnog posla- U tom je smeru čekaju velike i teške dužnosti i zadačc.
Današnje društvene prilike dokazuju, da je čudoredni odgoj, ne samo sa stranc škole, več sa Strane svih na to pozvanih faktora, bio zanemaren, a ako nije, što bi bilo još gore, da je nemočan.
Treba uspostavili veru u čoveka i u njegovo dostojanstvo.
Moralni i intelektualni uzgoj treba da stupaju paralelno, da se postigne čudcredni preporod današnje mladeži,
To nije, naravno, lagak pc.ao, več jedan od najtežih socialnih problema, rešenju kc)cga bi i društvo i državne vlade morale posvetiti največu brigu.
Bez vršenja čudorednih zakona nije moguč pravi pore-dak u ljudskome društvu, a moralna veličina nije ma-nja od intelektualne. Za to imamo nebrojeno primera.
Veličina Tolstojeva je više moralna, nego intelektualna i umetnička, a naš Starčevič imponovao nam je više svojim čudorednim životom i katcnskim značajem, nego opsežnim znanjem i veličinom intelekta. Dakako da je jedno upučeno na drugo.
Da škola uzmogne u spomenctom pravcu razviti svoju delatnost, trebat če reforme i za to primjereno učiteljstvo.
O tim dvim pitanjima t. j. o reformi škole i učiteljstva trebalo bi napisati ne samo posebnu kratku raspravu, več čitavu knjigu. Tako su to važna pitanja.
Ograničit čemo se, da obzirom na tendenciju članka, spomenemo samo par reči o našem učiteljstvu.
Kruta zbilja ratnog vremena, Ijule prilike i odvratna proza tog doba ubila je u mnogome cd naših drugova stare ideale. Neki ostaviše naše idealno polje, te se ba-ciše u naručaj boga Merknra i drugamo. Mi ih ne osu-djujemo, mi ih ne krivimo. Teške ih prilike i brige za egzistenciju porodite sklcnuše na to. Ali ako ih i ne krivimo, ako ih i ne korimo s njihovog zastranjenja, mi ih ne možemo slediti, mi ne ostavljamo naše idealne ladje,
' pa makar nas zapljuskavali valovi svagdanje proze, ma-kar na njoj stradali, kako su redovito stradali i stradaju j svi idealiste.
U svojem radu ne možemo se ugledati u njih, več tra-žiti uzor u Branki: idealnoj junakinji-učiteljici istoime-nog romana velikog Šenoe;	simpatije	nc	mogu biti
za hladne računare i afariste, več za učiteljske tipove,
I kakav je zagorski tankočutni, patnički učitelj Martič, ne-i sretno i puno tragike da, ali idealno biče, koje se sa i bede i prašine zemaljske diže do zvezda, i što ga je od Šenoe produktivno neznatniji, ali umetnički neosporivo I veči naš Leskovar u svojoj divnoj »Misao na vječnost« j nedostiživom, maupassanskom umetničkom snagom o-• crtao.
Na taj način, mnijemo, pripomoči če snažno škola i učiteljstvo sretnom rešavanju teškog socialnog problema t. j. čudorednom preporodu čovečanstva i tako doprinesti, da ono postane plemenitije i bolje, a po tome i sretnije.
F. S.
Predlog in vnUllo.
Učiteljstvo se je vedno zavedalo, da je njegova dolžnost, delovati po možnosti tudi izven šole, med ljudstvom. Zato je bilo glavna opora naših društev, je molče delalo in trpelo. Res, da je bil mnog učitelj pri svojem delu razočaran; ako pa pregledamo sadove učiteljskega dela na splošno, moramo reči, da so ti precej lepi. Bili bi pa lahko ob mnogo manjšem trudu še lepši, ako bi bilo vse naše izvenšolsko delo lepo organizirano. Ko tako osamljeni delamo vsak v svojem kotu, smo podobni Robinzonu, ki je moral opravljati dela najrazličnej.ih rokodelcev, in to od temelja. Z dobro voljo, z nebeško potrpežljivostjo in z obilo prečutimi nočmi se res marsikaj spravi skupaj. Prepričan pa sem, da mora par let takega dela ugonobiti zdravje telesno najmočnejšemu učitelju. Ali pa odgovarjajo sadovi takega dela onim ogromnim žrtvam učitelja? Upam si trditi, da ne! Mnogokrat se vsled malenkostnih vzrokov zruši vsa zgradba in učitelj idealist razočaran stopi v tabor najhujših pesimistov. Iz njegovih ust čujemo tožbe: »Z našimi ljudmi je vsako delo nemogoče. Sami tepci so, ki ne znajo ceniti koristi društv. življenja. Kljub temu so zelo častihlepni in ljubosumni eden na drugega. S tem zavirajo vsako društveno delovanje, dokler ne ugonobe društva in vseh sadov tvojega truda.« Brezdvomno so te obtožbe prehude. Dober poznavalec ljudstva lahko veliko doseže z našimi ljudmi, ako ima tudi od drugod potrebne zaslombe. Zanima pa nas, kje tiči navadno vzrok društvenemu mrtvilu in pogosto tudi razpustitvi društva.
Priprosto ljudstvo je v marsičem podobno otroku. Vsaka novost ga mika in pogosto tudi pridobi zase. Ko mu pa postane ta novost vsakdanja, se njegovo zanimanje hladi, in kmalu na isto ne misli več. Zato je tudi za novoustanovljeno društvo izprva vse v ognju. Ljudstvo odstranjenih krajev se za snujoča se dru.tva lažje vname, kakor prebivalci mest in trgov; to pa zato, ker upa dobiti tu razvedrila, ki ga imajo meščani in tržani drugod dovolj. Par mesecev se tudi z vnemo oklepa svojega domačega društva, ker opazuje tu vsak dan kaj novega in mikavnega. Ko se pa nekoliko privadi društvenemu življenju, se začne v njem ohlajati ona gorečnost, s katero se je ob pričetku oklenilo svojega društva. Ljudstvo na-
ših vasi torej še ne ve, kolikega pomena so društva. Podobno je šolarju-začetniku, ki sede v prvo klop z živim animanjem (ker je to zanj nekaj novega), a izgubi veselje, ko spozna, da je abecednik dolgočasnejši, kakor so mu ga predstavljale živobarvne slike, ki so v njem. Kakor se more veseliti lepih uspehov le oni učitelj, ki zna prinesti v šolo obilo življenja, da se otroci takorekoč igraje uče, tako obdrži zanimanje društvenikov do društva le oni voditelj, ki prina.a v društvo obilo življenja, Odrastli ljudje so pa izbirčnejši kot otroci, zato jih je gotovo tudi težje zadovoljiti. Mi vidimo, da lepo uspevajo le ona društva, v katerih je poleg resnosti tudi mnogo zabave. Žalibog, da se je udomačila ponekod misel, da je ples najprimernejša in edina zabava za naša društva. Nasprotno se bori s svojim življenjem toliko naših društev zato, ker so njih voditelji ali pa preveč pusti in suhoparni. Z delom preobložen voditelj se kmalu in nehote oprime gotove šablone, ki začne prva izpodkopavati temelje društva.
Nastane vprašanje, kako pomagati društvom do živa-hnej.ega življenja. Izprememba razveseljuje. Ko pride ob času birmovanja škof, je cerkev natlačeno polna. V prostore naših društev sicer ne bo mogel zahajati škof, da bi jih budil, pač pa prihajajo tja lahko razni govorniki, ki predavajo ljudstvu v šegavo-resnem tenu. Ako bi i-melo vsako društvo na leto le par predavanj, bi vzklilo v deželi drugačno življenje, kot je sedaj. Toda, odikod dobiti toliko predavateljev? Voditelji društev so prezaposleni, da bi mogli sestaviti toliko predavanj. Ko sem večkrat zasledoval delovanje Pipčarjev, ter občudoval njih požrtvovalnost in resno voljo, sem si želel, da bi vzrastli in vzcveteli v naši nesrečni deželi kljubi Peresar-jev z enako delavnostjo in z ravno tako trdno voljo. Ti kljubi ali krožki naj bi podpirali naša društva s predavanji Toda, kako poklicati te krožke v življenje. Priča sem bil ustanovitvi malega Pipčarskega kluba. Lepega pomladnega dne je sedelo pod ko.ato lipo okrog mize šest rodoljubov v živem pogovoru. Nenadoma privleče eden izmed gospodov iz žepa živordeč pipec, ki si ga je bil ravnokar kupil na sejmu in glasno zakliče: »Kdo je z mano?« Tovariši so se izprva začudeno spogledali, nato pa skoraj hkratu vzkhknili: »Evo me!« Takoj so si kupili pipce, položili slovesno obljubo in jo zalili z vipavcem. Klub je prav dobro deloval, kakor so dovolj glasno pričali v »Edinosti« objavljeni prispevki. Na podoben način bi se lahko ustanovilo v deželi obilo krožkov, katerih namen bi bil, širiti med ljudstvm prosveto. Pet ali več udov se zaveže, da sestavi vsak najkasneje v enem letu najmanj pol ure trajajoče predavanje, ako ne, je pripravljen plačati kazen. Krožek s petimi udi, da na leto pet predavanj; šest takih krožkov pa trideset. Z izposojanjem bi imel potem vsak krožek na razpolago v enem letu trideset predavanj, s katerimi bi zalagal društva svojega o-krožja. Skicptilkcn, katerega bi kupilo društvo in bi bilo vsem krožkom na razpolago1, bi ta predavanja zelo poživil.
Vas že slišim: »Molči idealist! Res je v smislu pravil, namen naših društev, tudi širjenje splošne naobrazbe med narodom, ali ravno tako gotovo je tudi, da je zaspalo že sto in sto podobnih predlogov. Sicer pa počakajmo! Jaz sedaj ne morem, ker se selim, mojega tovariša« boli roka, tovarišice N. pa glava.« — S takimi izgovori gotovo ne pridemo nikamor. Prepričan pa sem, da ne boste odgovarjali vsi tako. V naših vrstah je tudi mnogo požrtvovalnih in delavnih tovarišev in tovarišic, ki se ne bodo bali prostovoljno vstopiti v krožek in polcžti obljube, da hočejo tudi oni nekaj darovati — domu na oltar. Ti pričnemo delati1, in gotov sem, da se bo naše številce večalo od dneva do dneva. Pri prihodnjem zbroovanju si sestavimo kratka pravila in si razdelimo predavanja. Naše geslo ne sme biti: »Kdor ima srce, zna za dom, solze,« ker s solzami domovini nič ne pomagamo. Naše geslo bodi: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« — S tem vabim vse do-bromisleče tovariše in tovarišice, da se zglasite kot prostovoljci, da bomo imeli v vsakem okrožju naše, sicer zmanjšane a toliko bolj mile domovine vsaj po en delaven krožek.
• * *
V tolminskem pol. okraju, kjer je bil ta predlog sprejet ob priliki rednega občnega zbora, je bilo izvoljenih .est tovarišev, ki bodo skušali to idejo udejstviti. Tova-riši(ce), pojdite jim na roko, zglašajte se prostovoljno in ne čakajte, da vas bo treba še le snubit. Društvo ima na razpolago črez petdeset naslovov raznih predavanj in na željo vsakemu priskrbi potrebnih knjig, v katerih so predavanja že izvršena, a jih je treba le prestaviti in prirediti za naše razmere. Zato, nič strahu! Ako pogumno stopimo na plan in se lotimo dela, vzra-ste iz sedanje šibke koreninice mogočno drevo, ki bo krepka opora naših društev.
»Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
a delo in trud U nebo blagoslovi!«
IZ ORGANIZACIJE.
Poročilo o zborovanju »Tolminskega učiteljskega društva11. Dne 4. novembra t. 1. se je vršil pri Sv Luciji redni občni zbor »Tolminskega učite’jskega društva". Po predsednikovem pozdravnem nagovoru je podala tovarišica tajnica Gerželj Ana poročilo o letnem delovanju društva. Isto je imelo v pretečenem letu štiri zborovanja in šteje sedaj 81 članov. Par učiteljev še sedaj trdovratno stoji ob strani in s slastjo uživa plodove našega dela. Iz blagajniškega poročila jt bilo razvidno, da ima društvo še precej prebitka Poleg rednih plačevalcev mora biti seveda tudi par nemarnežev. Pregl dovalca računov, tov. Bradaškija in Vuga sta našla iste v redu. Po kratkem odmoru se je vršila volitev odbora za prihodnje leto. Na predlog tov. Bradaškja je bil izvoljen stari odbor in sicer: Jos. Rakovšček, Filip Podg rnik, Janko Geržeij, Elka Kemperle, Ana Gerželj, M rija Perin in Fr. Sivec. Med slučajnostmi se je govorilo o pavšalih za kurjavo. Predsednik je pojasnil, da so isti zvišani za 10CW0 in da so najbrže kot v predvojni dobi z ozirom na klimatične razmere razdeljeni v več kategorij. Učiteljstvo cerkljanskega sodnega okraja je zaprosilo, naj druš vo intervenira pri oblastvth, da nakažejo pavšale za vrtove vsem šolam, pri katerih so vrf >vi. Tov. Janko Gerželj je bil proti temu, da se zahtevata pri razpisih učiteljskih mest poleg drugih dokumentov tudi zdravniško izpričevalo in kvalifikacijska tabela. Z ozirom na prvo, bi se godila marsikomu krivica. Najpridnejši učitelji, ki so si vsled neumornega šolskega dela izrabili svoje moči, bi ostali brez službenih mest. Zato je predlagal, da naj društvo intervenira, da naj se pri razpisu tukajšnjih učiteljskih mest ne zahteva zdravniškega izpričevala od onih učiteljev, ki so bili tukaj že stalno nameščeni. Na predlog tov. Fr. Sivca, da naj se osnuje v okraju 6 krožkov, katerih namen bi bil prirejati med ljudstvom predavanja, je bilo izvoljenih šest učiteljev, ki bodo vodili pripravljalna dela. Ti so: za Cerkno Mir. Podgornik, za Sv. Lucijo Jos. Rakovšček, za Baško dolino Mar. Perin, za To‘min Sivec, za Kobarid Fr. Ločnikar, za Bovec Uršič. Z ozirom na to, da naša ponovna zahteva po slovenskem uradovanju še ni rešena, je bila izvoljena deputacija treh članov: Jos. Rakovšček, J. Gerželj in M. Obleščak, ki pojde za adi tega k novemu civilnemu komisarju. Obenem se je sklenilo naprositi civilni ko-misarijat, da pošlje vsem vodstvom prepis od'oka, ki prepovedue nastavitev vojaštva v šolskih prostorih. Tov. Mir. Pogornik je izrazil željo cerkljanskega učiteljstva, da naj se skliče prihodnje zborovanje ob isti uri kot sedanje pri Sv. Luciji. Ker ni nihče nasprotoval, je bil predlog spn-jet. Z željo, da bodi pri prihodnjem zborovanju številnejša udeležba, je zaključil predsednik zborovanje.	Poročevalec.
Skupštlna hrvatskoga učiteljstva zapadne Istre držala se 18. o. m. u Pazinu pod predse-danjem najstarijeg o ibornika V. Šepič-a, pošto blo društveni predsednik Fr. Baf zaprečen 'da dodje na skupštinu. Zaključilo se medju ostalim
1)	da se ustroji - jedno jedincato društvo „Ju-goslovenskog učiteljstva za kotare: Pazin, Pul, Poreč i Kopar sa središtem u Pazinu". Prema tomu uredjenju sastavila se i pretresla društvena
pravila, što če se poslati vladi na odobrenje. — Društvo če delovati kao jedno, no predstavnici (odbornici) sviju ovečih okružja ili sudbinih kotara sazivat če društvene članove na okružne sastanke u delokrugu mesnih učiteljskih posala. §§ pred-vidjeno je, da bude ovo pazinsko učiteljsko društvo u tesnom odnoš ju s onim volosko-opatij-skirn, bilo da drže skupne odborske sednice ili skupštlne po potrebi. Jedno i drugo došto ostaje i nadalje u »Zveži jugosl. učitteljskih društava" u Trstu.
2) Zaključilo se pozvati uredništvo »Pučkog Prijate ja", da otisne izjavu društvenog odbora u Kastvu tičuča se č:anka »Naše učiteljstvo i so-cijalisti".
3) Zaključilo se konačno i opunovlastilo pred-sedništvo, dotično društvenog delegata da intervenira kod „Zeze“, da ova dajbodi jednom razjasni pitanje otklona pristupa jugoslovenskog učit ljstva u »Radničku komoru".
Š.
Vsem blagajnikom učiteljskih društev! Bližamo se koncu prvega poslovnega leta. Prosimo tedaj vse tovariše-blagajnike, da pot rjajo vso članarino za tekoče leto ter vpošljejo določene prispevke v blagajno Zveze". Upamo, da bomo mogli podati za to leto razveseljivo sliko naših financ, kakor smo to storili provizorično že za prvo polletje. Zato pa ne smemo imeti nobenih zastankov. Pros mo torej še enkrat! Vsak naj stori svojo dolžnost in naj se z delom požurl.
Blagajnik.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico naznanja, da bo v nedeljo, 5. decembra 1.1 ob 10, uri v rojanski šoli jesensko društveno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Pogovor o mladinskem listu. 2. Ustanovitev društvenega sedeža. 3. Pojasnilo pred ednika o stanovskih zadevah. 4. Razno.
Z ozirom na važnost posameznih točk dnevnega reda, pričakuje polnoštevilne udeležbe
Odbor.
Poziv na učiteljski sastanak u Matuljima.
Dne 16. decembra 1920. u 10 sati u jutro obdr-žavat če se u pučkoj školi u Matuljima sastanak učitelj( c)a voloskoga kotara uz sledeči dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Rasprava o »Omla-dinskom listu". 3. Ljudski život i pesma. — Ras-pravlja kol. g. Vekoslav Ličan. 4. Slučajnosti.
Kotarski odbor.
Krčko učiteljsko društvo, obdržavat če svoju XXVII. glavnu skupštinu u Dobrinju dne 16. XII. t. g, uz sledeči dnevni red:
1) pozdrav predsjdnika;
2) čitanje zapisnika poslednje gl. skupštine;
3) izveštaj tajnika i blagajnika:
4) izbor revidonogodbora i odobrenje računa;
5) Mogu li se u životu provesti komunističke ideje? — Referira učitelj Anton Mrakovčič;
6) razgovor o natečajima;
7) promena pravila;
8) izbor novog upravnog odbora;
9) izbor obraničkog suda;
10) proračun za god nu 1921;
11) izbor mesta i predavača za sledeču glavnu skupštinu;
12) razni predloži.	Odbor.
Poziv učlteljl(.ca)ma, koji su bez službe. Sv*
učitelji(ce), koji su bez službe, neka jave središ-
njem odboru hrv. učitelj, rirtištava u Kastav, jesu li molili i kamo (u koji kotar) su molili namje-štenje i jesu li primili kakovo rešenje na s\oju molbu.	Središnji odbor.
Hrvatskom učiteljstvu i upravama hrvatskih pučkih škola Istre.
1) UmoI,avaju se svi učite ji i učiteljice, koji su bili otpušteni iz službe i kojirn nisu bila naknadno doznačena sva beriva, što im pripadaju, neka to bezodvlačno jave s rediš n je m odboru.
2) Svi, koji jošte nisu namirili potpuno svoje članarine do konca ove godine, neka je o d m a h dostave društvenoj blagajnici g.djici Mariji Kin-kela, nadučiteljici u MatuljTna.
3) Da se u mogne sastaviti tačan imenik, celo-kupnog hrv. učiteljstva Istre, umoljavaju se sve uprave hrv. pučkih škola, neka jave središnjem odboru imenik učiteljskih osoblja svojih škola. Neka to učine sve uprave bez iznimke, neka ni-koji ne kaže: Kod mene nema promene, pa ne treba da j :vijam.
ŠOLSKE VESTI. ~
Zaplemba. V zadnji številki našega lista nam je cenzura zasegla članek iz učiteljskih vrst, ki sm-o ga bili prejeli v odgovor za znane izjave deželnega šolskega nadzornika. Ne bomo protestirali proti temu samovoljnemu ravnanju cenzurne oblasti, ki je trdno uverjena, da bo mogla z eno samo potezo rdečega svinčnika pregnati resnico iz sveta.Ta bo- ostala in živela med nami; pa če nam tudi tisočkrat nadenejo nagobčnik na usta, živela bo v nas in mi jo bomo oznanjali s svojim molkom. Le nekaj mramo še ugotoviti! To se je zgodilo v tistih dneh, ko so nekje diplomati vstali od zelene mize in isi podali roke v trdni veri, da ostanejo — večni prijatelji!
Popravek, ki ni popravek. V zadnji številki »Učit. Lista« smo- prinesli popravek, ki nam ga je poslalo predsedstvo »Zveze« z ozirom na naš članek »Brezpravni« v 15. štev. našega lista. Podpisan je naš tovariš-predsed-nik A. Germek, a mi smo upravičeni domnevati, da je bil ves popravek inspiriran od uradne strani in morda celo od samega deželnega šolskega nadzornika. Izjavljamo takoj, da sprejmemo lojalno na znanje te v nekakem poluradnem tonu izrečene besede, a obenem se vprašamo upravičeno z začudenjem; Kaj je hotel z njim g. deželni šolski nadzornik? Ali je z njim res kaj popravil? — Nel Bistvo cele izjave je ostalo isto, le posameznosti so podane v drugi obleki. Če rečemo n. pr. oblast ima pravico obdržati v službovanju one, ki jih sama hoče obdržati in ki ji ugajajo, ali pa, če rečemo: oblast ima pravico potrjati v službovanju one, ki so tega vredni, je za nas isto. Kajti za šolsko oblast bodo le tisti vredni službenega potrjenja, ki ji ugajajo in narobe. Po mišljenju pa, ki ga kažejo naše šolske oblasti že dolgo dobo dveh let, si lahko predstavljamo, kdo bi bil pravzaprav edino vreden njene najvišje milosti? Na nekem drugem mestu nas hoče oblast prepričati, da so uradna premeščenja in disciplinarne preiskave, katerih je deležno jugoslovensko učiteljstvo, še neka vrsta milostnih ugodnosti. Vprašamo pa, ali so bila vsa premeščenja upravičena, ali so bili vsi »grešniki« tudi v resnici krivi? Nehote nam uhaja spomin, na ono epizodo, ki se je odigrala pred nedavnim časom v prostorih vojnega sodišča, ko so sodniki priporočali obtožencu-učitelju, naj bo hvaležen strogim vojnim paragrafom, ki ga niso zgrabili za vrat, ker ni — ničesar zagrešil. Tako naj bo tudi jugoslovensko učiteljstvo hvaležno šolski oblasti, ko ga preganja za nestor-jene grehe. Hvaležno naj bo še posebno zato, ker bi se mu lahko zgodilo še kaj hujšega. In vse zaradi čudnih muh naše šolske politike.
Naravnost gorostasna pa je trditev, da ni oblast postopala proti nekaterim našim tovarišem, ki so in baje še delujejo v protidržavnem in protiitalijanskem smislu. Če so bili naši tovariši preganjani, kruto preganjani tudi, če niso skrivili nikomur niti lasu, je naravno, da bi oblast
LISTEK
FR. LOČNIŠKAR:
Spomini no j- Franceta Škofa
Lansko leto je umrl nekje na Češkem naš tovariš, človek in talent, po katerem mora žalovati domovina. Telo, ki je trdovratno kljubovalo najzvestejši spremljevalki u-metnikov, bedi, je postalo žrtev novodobne »španske«.
Čutim dolžnost, nepozabni moj France, drug in prijatelj s šolskih klopi, obuditi spomin Nate in na čase naše mladosti, onih dni, ki se mi zde prepojeni s čarom novodobne romantike. To je bil čas protestnih obhodov množic po ljubljanskih ulicah in naših študentovskih zborovanj v mesečini tivolskih gozdov, zaključenimi z vsemi, nam znanimi himnami -naših plemen in zapečačeniini prihodnji dan z dvojkami pangermanskih profesorjev. Povrhu seveda opomini, karcerji in druge iznajdbe prcslulc dobe »Laubvcev«. Vse to pa ni niti za hip uklonilo dvigajočih glav, ki so navzlic najstrožjim odredbam še nadalje snovale prepovedane krožke, literarne in druge, ter hcdile k ruskim večerom.
Ozračje te dobe si dihal tudi Ti, moj France.
Dobro se spominjam, kje sva se srečavala prvič v življenju. Ljubljanska »Zvezda« s svojimi orjaškimi kostanji in akacijami je bila Francetov prvi dom v urah prostosti. Tam v bližini je imela njegova mati menda skromno prc-
dajalnico, odkoder je živahni deček slednji hip skočil v blaženo prostost narave — Kupil sem si nekoč v trgovini na vogalu »Zvezde« podobic za odtiskavanje, (Ab-ziehbilder).
»Pokaži, kaj si kupil!«
Stal je pred menoj, razgret od igre in prcgledaval mofe podobice. »Jaz pa vse sam narišem, za denar si pa kupim rajši barvic,« mi je rekel ter odbežal zopet za tovariši.
Od tega trenutka mi je bil drag, že zavoljo tega, ker je govoril z nerodnim kmetskim dečkom. Kajti takrat sta vladali pri nas dve kasti — mestna in kmetska. Kratke in dolge hlače — dokolenke in dopetače — so jima bile simbol...
* * *
Dodobra sva se spoznala na gimnaziji, kjer sva postala sošolca. Vedeli smo takoj vsi, da Škof izvrstno riše in občudovali smo ga odkrito, ko je s par potezami pogodil karakteristiko naših obrazov. Včasih nam je prinesel tudi od doma na ogled slike svojih sanj. In naše zanimanje je rastlo od dne do dne.
Po eno uro na teden smo brali v šoli — na račun dolgočasnih ^predmetov — srbske narodne pesmi. Skrivoma seveda in vsi smo bili hvaležni pametnemu profesorju, ki nam je odgrinjal tajne globine narodne duše, v svoji nezaceljeni boli.
Komentar nam je bil naš Francč s svojimi risbami. Še danes mi je živo pred očmi kraljevič Marko in dogodki njegovega junačevanja, kot nam jih je zamislil naš Francč.
Siti dolgočasne grščine, smo odšli na učiteljišče. Seoda sva prav skupaj, na drugi strani naju pa vedno veseli in dovtipni Jože, s svojim pravim stričkom Matičkom, neugnanim hudomušnežem in neizprosnim preganjalcem vseh namišljenih avtoritet. Ni čuda, da je bilo oko strogih gospodov vedno obrnjeno v ta nesrečni kot; zlasti, ker se naš Francč kljub najboljši volji ni mogel vzdržati smeha. In trpeli so navadno nedolžni1, a jeze ni bilo bikoli.
V teh časih so začeli dozorevati njegovi načrti. Pripovedoval mi je pogosto, kako težko čaka zrelostnega izpita da se popolnoma posveti svoji življenjski nalogi. Hrepenel je po slikarski akademiji in vedeli smo, da njegova neupogljiva volja in umetniški talent dosežeta svoj cilj. Da ni bil samo v naših očeh izvoljenec muz, mi je priča tudi to, ker mu je naš profesor nemščine naročil narisati posamezne prizore iz eposa »Nibelungenlied«, 1« smo ga morali študirati. In čudil se je Francčtovemu delu tudi on, ki je bil estetično zelo naobražen mož. Od tu je najbrž tudi peljala nit do profesorja Maharja, ki mu je za njegovo »Živalstvo« — menda za ženske liceje — narisal podobe naš Škof. če pomislimo, da je bil takrat še študent, je to dovolj veliko priznanje.
Sešla sva se pozneje kot učitelja. On je bil takrat v Šent Vidu nad Ljubljano. Med počitnicami sem ga našel v tivolskem parku. Spominjam se nujipega pogovora.
»Bojim se dežele, zlasti daljnih hribov,« mi je tožil. »Človek postane okorčl, v mislih in dejanjih in če ne
UČITELJSKI LIST
Stran III.
ne imela s protidržavno delujočim učiteljstvom nobenega usmiljenja, ker je postavljena zato, vsaj v sedanjem državnem redu, da skrbi potom šole za širjenje državne i-deje. Sicer pa prosimo, da ne bomo nadolgo govorili o tej točki, naj šolska blast kar zgrabi te državinevarne elemente, da bomo videli, kdo in kaj so. Seveda mora priti v vsakem slučaju z avtentičnimi dokazi na dan, ne pa z običajnimi obdolžitvami, ki nimajo nobene realne podlage, ker so se rodili v preplašenih možganih tega ali enega italijanskega domoljuba. Mi smo trdno uverje-ni, da takih protidržavnih in protiitalijanskih ljudi ni. Seveda, če jugoslovensko učiteljstvo deluje za svojo jugoslovensko šolo, za svoj jugoslovenski narod, ni s tem rečeno, da mora zato biti protidržavno ali protiitalijansko! Kakor mora italijansko učiteljstvo izvrševati svojo kulturno misijo v italijanskem narodu, tako jo mora tudi jugoslovensko vršiti v svojem. In vrši jo ter jo bo tudi vršilo i zanaprej vkljub tisočerim oviram, ki se mu bodo najbrž stavile na pot!
O dobrohotnosti naših šolskih oblasti do jugoslovanskega šolstva in učiteljstva pa kar lepo molčimo. Ta se kaže v vsem delovanju kompetentnih faktorjev na tako jasen način, da je ni treba še posebej osvetljevati.
Hreščakova zadeva. Poročali smq že o koraku, ki ga fe napravil v tej zadevi stalni odbor učiteljstva sežanskega okraja. Danes naj dodamo še, da se je učiteljstvo istega okraja na svojem zborovanju, dne 18. novembra t. 1. v Dutovljah, s podpisi zavezalo stati za svojim stalnim odborom in ne sodelovati pri nobenem reformnem delu, dokler se krivica ne popravi.
Po drugi strani moramo pa konstatirati, da se je oblast na zopetno intervencijo predsedstva »Zveze« vendar le lotila zadeve in jo skuša menda razrešiti potom disciplinarne preiskave. Za nas nastaja sedaj vprašanje, kako je bilo mogoče, da so tovarišu Hreščaku, ne da bi niu bil dosedaj, t. j. skozi dolgo dobo 5 mesecev, naprtili nobene preiskave, mogli vendar odtegniti plačo in ga smatrati za krivega in obenem tako kruto kaznovati, ko se niso mogli sploh še odločiti za raziskanje pozitivne resnice. Ker se pa nočemo mi ravnati po znanem izreku: Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!, konstatiramo tu na javnem forumu, da je bilo ravnanje šolske oblasti v tej zadevi skozi dolgo dobo 5 mesecev izven zakona in da je ta stvar še le v teh dneh zašla v tir, ki ga lahko smatramo za zakonitega. 0 poteku »disciplinarne« preiskave proti tovarišu Hreščaku bomo še poročali, ker bomo sledili ukrepom oblasti korak za korakom. Pozivamo pa vse učiteljstvo, da je ne izgubi izpred oči, da jo pretresa ,na svojih zborovanjih, kajti morda bo v najkrajšem času potrebna odločna beseda. Oblast pa pozivamo, da preko vseh formalnosti nakaže našemu tovarišu plačo, ki mu jo je deslej kratila na tako nehuman in nezakonit način!
t Franjo Jelušič, učitelj u Kasivu. Dne 5. novembra
o.	g. umro je u Kastvu učitelj Franjo Jelušič. Bio je uzo-ran i savestan učitelj, vatren rodoljub, kremenit značaj, ugodan drug. Svagde gde je učiteljevao, ostavio je naj-lepšu uspomenu. Njegova je smrt težak narodni gubitak, posledica teških fizičkih i moralnih patnja. — Pokojnik je rodjen god. 1881. u Kastvu. Pučku je školu i priprav-nicu pelazio u rodnome mestu, učiteljišče je svršio škol. godine 1898-1899. u Kopru. Učiteljevao je usve 21 godi-nu i to: u Sovinjaku, Draguču, Sv. Mateju, Brešcima, Lovranu, Opatiji i Kastvu. Svuda ga sve ljubilo: i školska mladež i narod i koleg(ic)e. — Dne 27. aprila 1919. bio je interniran i odveden najprije v Veronu, zatim u Gardolo i — nakon mnogih intervencija — konačno premešten u Prosek. Njemu su bila obustavljena beriva, a njegova je obitelj primala samo neznatnu pripomoč za uzdržavanje. Uz moralno trpljenje propadao je telesno. Njegova su-pruga, učiteljske organizacije i druge uvažene ličnosti poduzimali su sve moguče korake, da ga kako oslobode internacije, u kojoj je čamio gotovo 18 meseci, ali sve uzalud. Vratio se konačno ipak kuči u drugoj polovici prošlcga ektebra slabašan i čekao da ga školske oblasti po obečanju upestave u službu. Čekao, ali ne dočekao; legao, i više se ne digao. Svršio je svoje teške patnje s rečima: »...interniran... žrtva... Jugoslavije...« Tim je reči-ma jasno potvrdio uzrok svojoj smrti. — Ostavlja ucvi-
najde svoji duši primerne okolice, se kaj lahko izgubi in gre za množico in za samim ljubim kruhkom. Enostranski poetane in tega se bojim...«
Iz pogovora se spomnim, da se je v teh časih, odkar se nisva videla, živo zanimal za poezijo in glasbo.
Šel sem ž njim na stanovanje, v ono skromno sobico v vladni hiši na Bleiweisovi cesti. Stanoval je menda pri nekem sorodniku, ker ni imel več starišev.
Od vseh sten so me pozdravili prijazni otroci njegovega stvarjenja, sami novi znanci. Vprašal sem ga, kje so stari znanci in spomnil na one, ki so bili že priobčeni takrat po naših listih, zlasti »Domu in svetu«.
»Pustiva to, pustiva! Danes me je sram, ker vidim v njih svoje diletantstvo.«
In citiral mi je po Ketteju svojo maksimo:
»Spopolnitev bodi moj edini vzor....«
Spcznal sem v tem hipu, da pelje njegova pot neovirano navzgor.
* * *
Ne mor^m najti časovnih zvez najinih poznejših svidenj, ker sva se večkrat videla v dnevih glavnih počitnic. Poiskal sem ga navadno na njegovem počitniškem stanovanju na Bleivveisovi cesti.
Po mnogih potih in samozatajevanjih se je našemu Francžtu izpolnila največja želja, da je prišel na slikarsko akademijo v Prago. Ovire mu je delala vedno gmot-da stran. S čigavo podporo je šel — ve sam Bog, ksjjti skrpmni prihranki, ki jih je podedoval po stariših, bi mu bili zadostovali komaj za začetek. Tako jb v strahu za
ljenu suprugu Josipu r. Milneršič, sitnu dečicu Ferdinanda, Mariju i Smiljku. Uz njih i brojnu rodbinu tuguju za njim s narodom njegovi nekadanj učenici i njegovi kole-g(ic)e.
Bila mu laka domača ljubljena gruda, a njegovoj obitelji i rodbini svoje saučešče — Učiteljstvo i Učiteljski List.
K spisovanju novih beril. Tovariš Fr. Ločniškar nam je poslal primer iz Cairkarjevega »Kurenta« prirejenega sestavka, ki ga prav lahko porabimo v novih čitankah. Spis je ostal popolnoma originalen, le začetni stavek »Peter se je# vračal«.... je dostavil prirejevalec sam, in tako srečno uvedel v Cankarjevo prozo.
Objavljamo ves spis v informacijo- in ravnanje vsem, ki so dobre volje.
Vrnitev v domovino.
Peter se je vračal po dolgih, trpljenja polnih letih v svojo domovino.
Ko je stopil iz gozda, je pogledal na rosno jutranjo pokrajino pod seboj in spreletela ga je neznana sladkost ob toliki lepoti. Z živimi očmi je videl cvetočo dolino, ki se je na obzorju topila v srebrno luč, z očmi svojega srca pa je videl vso domovino od štajerskih poljan do morja.
— O domovina — je govoril — ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama ter rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od .tajerskih goric do strine tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce Vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bol) pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozrč na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca.	Po Iv. Cankarju.
Mladinski list. Organizacijski odsek je v svoji zadnji seji definitivno odločil, da začnemo z januarjem prihodnjega leta z rednim izdajanjem mladinskega lista »Novi rod“. List bo izhajal mesečno v dveh izdajah, slovenski in hrvatski, v formatu 17X27. Naročnina znaša: za leto 12 L, pol leta 6 L, četrt leta 3 L in posamezne številke po 1 L. Odsek nima še popolnega pregleda o stroških za list in je zato za prvi hip določil goriomenjeno naročnino, ki se bo morda I komu zdela previsoka. Pripravljen pa je naročnino primerno znižati, kakor hitro se priglasi toliko naročnikov, da bo listu zagotovljen nadaljni obstoj. Na učiteljih je sedaj dolžnost, da s primerno in vztrajuo agitacijo za »Novi rod“ razširijo krog naročnikov tako, kakor bi bilo želeti. Pri vsem delu je pa potrebna organizacja in zato je razposlal v teh dneh predsednik organ, odseka tov. Hreščak na vsa učiteljska društva sledečo okrožnico :
Glasom delegacijskega sklepa prične izhajati z novim letom mladinski list „Novi rod“. Zveza pričenja s tem velevažno kulturno delo. Organizačni odsek je storil vse potrebne korake, da bo list odgovarjal svojemu namenu, da bo vsebinsko na najvišji stopnji, ki je v danih razmerah mogoča. Vse to bo pa brezuspešno, ako učiteljske organizacije — ali še bo’je:
svoj obstanek nastopil kalvarijsko pot naših umetnikov. Tožil pa o tem ni nikomur, niti najboljšim prijateljem ne. Če se ne motim, je moral vsled gmotnih zadreg študij celo prekiniti in iti zopet službovat kot učitelj, da si je prihranil za nadaljevanje in za — plačevanje svojega namestnika, suplenta, v učiteljski službi, da bi on lahko zopet nadaljeval pot k svojemu cilju. — Toda mtadenič-mož ni obupaval, še manj pa tožil. In vse take temne dogodke iz časov kulturne zgodovine sklenjenega naroda smo čuli le od strani...
* * *
V teh bridkih dneh sva se zopet sešla. Da bi se ne bila!
Nenavadno elegično je bilo takrat razpoloženje v nje govi duši. Potožil mi je prvič, poslej nikdar več.... Molčala sva oba, a kot ob tej uri še nisem pojmil besed krvavečega srca pesnikovega:
»Obrni v tla oči, ne sanjaj zvezd, prijatelj moj, ti kondor, solncu brat!
Kaj si ga videl že: ujet zaprt svobode kordiljerske smeli sin; kaj si ga videl, kak je onemogel v obupu nemem s krili vztrepetaval, v rešetko zaletaval se z glavo in krvavel?... Dva črna curka, veš, prelila sta se čez oči njegove,
— p te oči, v višinah carujoče! — baš čez oči — dva črna, črna curka.
In takrat je povesil perotnice
ako ne stori vsak posamezni učitelj svojč dolžnosti v tem pogledu. Podpisani se torej obrača v imenu organizačnega odseka „Zveze“ na gorinaslovljeno predsedstvo s sledečimi navodili:
Predsedstvo smatraj propagando za „Novi rod“ kot svojo osebno odgovornost. Če Ie mogoče, naj se skliče društveno zborovanje najpozneje do 15. decembra t. 1., da se na njem ta propaganda organizira. Vsako šolsko vodstvo bodi propagandni centrum. Šolski voditelj — in njemu ob strani drugo učiteljstvo — zberi v svojem okolišu naročnike in naročnino, pošlji denar in imena naročnikov upravništvu „Novega roda“ (naslov se objavi pravočasno) istočasno pa naj obvesti o vspehu svoje propagande tudi predsedstvo svojega društva. Učitelj, ki ne pridobi poleg sebe vsaj še enega naročnika, naj se javno zs-znamenuje. Pridobiti jih mora pa več; kakovost lista bo odvisna od števila naročnikov. Mlačne propagatorje naj predsedstvo vspodbuja.
Naročnina se je določila za enkrat na 12 L. Vse propagandno (t. j. prvo) delo mora biti končano do konca decembra, da ve odsek že vna prej, koliko iztisov naj tiska. Predsedstva bodo odveščena tudi po upravniku o uspehu v njihovih okrajih. Kjer bi bilo društveno zborovanje vsled kateregakoli vzroka nemogoče, obveste naj se vsa šolska vodstva na drugi (pismen) način o vsebini te okrožnice.
Za organizačni odsek: Al. Hreščak.
NB.: Naročila sprejema upravništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna 20, I.
Uredništvo mladinskega lista nujno potrebuje primerne snovi za rubriko „Pouk in zabava1*. Vse dosedanje pi-mene prošnje sef ostale brez uspeha, zato se obrača ponovno do vseh tovarišev in tovarišic s prošnjo, da mu gredo pri tem delu ra-devolje na roko. Rubrika „Pqjik in zabava** je ravnotako važna za mladinski list, kakor so povesti, pravljice, pesmi itd. V njej lahko podamo otroku marsikatero zanimivo in koristno zrno iz najrazličnejših polj vede. V poštev bi prihajale zlasti različne zanimivosti iz zgodovine, zemljepisa, realij a tudi marsikat ra vest iz sodobnega življenja bi zanimala otroke. Tu bi lahko tudi zbirali lažje narodno blago n pr. pregovore, reke, kratke basni, smešnice, uganke itd. Tudi marsikatera resna ali smešna dogodbica Iz otroškega življenja bi našla tu svoj kotiček. Seveda bi ne smeli manjkati tudi rebusi, besedne uganke, diamanti in slično drobno blago, na katerem se bistri otroški um.
Prosimo tedaj ponovno za blagohotno sodelovanje vse tovariše in tovarišice. Od njih pomoči je odvisno vse delo uredništva, katero ni morda postavljeno zato, da igra vlogo nekakega orakla, ki vse vidi in ve, amdak edino le zato, da daje občnemu delu eno enotno smer. Pokažimo tedaj, da ne živi naša ljubezen do otroka samo v naših besedah, ampak tudi — v dejanjih!
V pojasnilo. Članek pod naslovom „Kam Jadramo ?** v zadnjem Učitel|skem Listu zahteva, kar se tiše vprašanja »Delavske zbornice** in v kolikor prihaja to vprašanje v tem članku v poštev, nekoliko pojasnila.
Zborovanja učiteljskega sindikata v Kopru, ki ga omenja pisec v goriimenovanem članku, smo imeli namen se udeležiti podpisani in nekateri drugi tovariši koprškega okraja in sicer iz razloga, ki ga pojasnim nižje. Že nekoliko dni prej se je
in ves kot veja v vetru drgetal: veš, ravno čez oči dva črna curka!
Jaz sem ga videl in sem klel ljudi.«
* * *
Poslednjikrat sva se videla, ko je padlo na nas proklet-stvo suženjske dobe Korakali smo z obloženimi hrbti in obteženimi srci po prahu ljubljanskih ulic. Opazil me je v krdelu in šel toliko časa vštric mene, da sva se domenila, v kateri kavarni se snideva pod večer.
Našel sem ga res tam. A besede nam te čase niso hotele z jezika, preveč smo še čutili pritisk rabeljskih rok, ki so nas tlačile k tlom, v nižave...
»Jaz odpotujem te dni,« mi je rekel. »Nazaj v Prago grem in se zatopim tako globoko, da me ne predrami tuljenje kanonov. Preveliko sramoto smo doživeli in nc bolje mogoče pozabiti, ne zatajiti. — Kadar se vrnem spet v domovino, bodo gotovo sijala drugača solnca...«
Od takrat se nisva več videla. On jc dovršil študije in dobil po končani vojni mesto profesorja risanja na neki srednji šoli v Čehoslovaški državi.
V teh časih sem tudi čital, da je nastopil z nekaj deli na umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu.
Komaj se je dvignil silni orel, razmahnil perot, da bi, prost pezemskih skrbi, caroval v svobodnih višinah — .pa mu prestriže smrt mlado življenje.
S Teboj, naš nepozabni France, so legle v grob naše najlepše nade.
'' Sanjaj sladko v svobodni bratski zemlji neizsanjane sanje, svojega življenja, naš orel, moj nepozabni Francčl
namreč govorilo med italijanskimi socijalističnimi tovariši o zelo važnem koraku, ki ga misli napraviti sindikat v zadevi ekonomskega vprašanja učiteljske kasie z ozirom na predstoječi početek šolskega leta. Radovedni, kakšno stališče zavzamejo sindikalisti v tem vprašanju, smo se informirali na pristojnem mestu, ali bi smeli kot stanovski tovariši, četudi nečlani sindikata, prisostvovali temu zborovanju. Na pritrdilni odgovor tovariša-sindikalista smo s > podali, trojica po številu, pred zborovalno sobo, kjer nam je isti tovariš - sindikalist ponovno . zatrdil, da nam je vstop dovoljen, počakati pa moramo le, da se rešijo prej nekake formalnosti zborovanja.
Ko smo sle Injič vstop li v zbornico, je bilo zborovanje — že končano. Na nekam čudni sprejem od strani zborovalcev je tov. T poja nil našo željo, da bi pris stvovali kakor stanovski tovariši temu zborovanju, ter je menda pri tem tudi iz rekel par formalnih besed o simpatiziranju s sindikatom od stiani slovenskih kolegov — povdarjal pa je izrecno, da ne govori oficijelno v imenu nobenega društva niti skupine — ter prosil za se informacij o pravilih socijalističnih učiteljskih sindikatov.
Predsednik sindikata mu je na to podal ona znana pojasn la, ki so bila objavljana potem v poročilu o zborovanju v „11 Lavoratore deila Sera“ in v prevodu v č anku, ki je ro lil to repliko. Povdarjal pa je v svojem govoru ponovno, da se sprejemajo le poedinci, ter da postopa sindikat pri tem čisto samovoljno, posebno z ozirom na šte iio v poštev prihajajočih pros leev.
To je bilo vse, kar *e je zgodilo, in mislim, da ni bilo pri vsem prav nič slabega. Zasledovali smo le zgolj informativno svrho, nič drugega; ako pa je hotel sindikat razumeti ta naš „korak“ drugače, mu tega ne moremo branit.
B. Medvedšček.
Dve mere i dve vage. Jedno smo mi Jugo-sloveni, a drugi Talijani. Molim: Naše sadanje vlasti dopuštaju učenje tudjili jezika i u svojim talijanskim školama, ali fakoltativno (neobligatno) i to u višim razredima (Okruž. Civ. Gen Kom. 9, 5. 20. br. 311/3904.). Ovu naredbu aplicira škol. nadzornik Parentin u svojem „Progetto del programma d’ insegnamento", te jedva u zadnja dva godišta (o. i 6.) petororazredne gradske škole uvadja tudji jezik. Ovo je ped goški sasma opravdano i pravilno. A kamo i u koje godište bi taj stari i-kusni školnik umetnu učenje drugog jezika u našim seoskim jednorazrednicama ? Analogno svomu nazoru uopče ne bi ga umetnuo. I pravom. Nego, ovo načelo nepodučavanja tudjeg jezika u seoskim pučkim školama vredi samo za tali.anske škole, što se opaža iz iste okružnice i odseka, gde se istim dahom naredjuje obve'.atno podučavanje talijanskog jezika na slavenskim školama poča n. od 2. godišta. Da bude „dulcis in fuudo“ okružnica izjavlja, da bi se mog o več i u 1. godištu započeti talijanski jezik onako lako slatko govornom metodo n. Zapravo naše vladajuče vlasti uvadjaju u talijanske škoie učenje nemačkog ili francuskog jezika kao relativno obli-gatne jezike jedino u gradjanskim (ne gradskim!) školama. (Okr. C G. K. 4. 12. 19.). Učiteljski zbor ipak imade odlučiti, koji učenik {može učiti tudji jezik bez uštrba (škode) po napredak u ostalim predmetim škole. Evo: sve obzire peda-gogijom opravdane uživa talijansko dete, a jugo-slovensko čuti samo strogi pruski: Muss - moraš ! Ipak živemo u doba demokracije, slobode, jedna-kosti i pravedno^ti. Na žalost i srainotu kulture i danas j« š viedi ona prastara poganska: Quod licet Jovi, non licet bovi. —
Iz Pule. Znano je že, da so vse hnatske šole tega okra a zaprte od prvih dni italijanske okupacije. Na učiteljsko intervencijo je izjavil letos gen. ci . komi-anat, da je naročil okrajnemu šolskemu svetu v Puli, naj se otvor jo vse one hr-vatske š le. za hateie so na razpolago učne moči. Hrvatski učitelji tega okraja, ki jih je okoli 17, so vložili proš' je na okr. šol. svet v Pul, da jih ta v smislu obljub gen. civ. kom sariata v Trsm zopet nastavi na hrvatskih šolah. Od vseh kom-petentov so bili imenovani samo učitelj Supljina za Divšlči in tri učiteljice. Ostalih 13 tovarišev čaka še ■ anas na rešitev pr< šenj, ki jih okrajni šolski svet v Puli tišči v — mi/nicah. Hrvatski tovariši so se oglasili pred čas m tudi pri okrajnem šolskem nadzorniku v Puli, ki jim tudi potrdi, da je v resnici prejel ukaz iz Trsta za otvoritev ostalih 14 šol. Izjavil pa je obenem, da je ukaz že izvršil ter imenoval na te šole samo hr-vatsKO učiteljstvo.
Da je nadzornik vedoma govoril neresnico, nam kažejo sledeča dejstva. V Medulinu je na stavil italijanskega učitelja in učiteljico. Takisto je nastav 1 le italijanske učne moči v Ližnjanu,
Muntiču, Peroju, Marčani, Krnici, Rakalju. Nekaj šol pa je še zapitih in sicer v sledečih krajih: Vinkuran, Sv. Marija od Zdravlja, Smoljane, Što-kovci in Karmed.
Po vprašan po vzrokih t kega ravnanja, je referent za šolstvo v Puli izjavil, da hrvatski učitelji niso mogli biti imenovani, ker ima civ. komisariat v Puli težke razloge za to. Zaradi teh bo po skrbel, da pridejo vsi definitivni učitelji pod disciplinarno preiskavo, da bodo eventualno upokojeni, začasni učitelji, ki hočejo biti nameščeni, naj pa predložijo potrdilo vaške vojne oblasti, da ljudstvo v resnici zahteva njihovo imenovanje. Druge pomoči ni, ker vlada se vojni rež m — „Puč. Pr.“ - Posnel smo te podatke iz hrvat-skega lista, ki nam kažejo v najlepši luči metode, s katerimi se rešuje v naših krajih jugoslovensko šolsko vprašanje. Besede govore sicer o pravičnosti, a v praksi ostaja ta . . . dosledno v 2raku. Čudno je tudi to, da vsikdar, ko je treba rešiti ta ali oni naš postulat, osrednja oblast v Trstu ne najde moči, da bi naučila svoje podrejene oblasti pokorščine. — Zadnje delajo vse po svoji volji ter se ne menijo ne za proteste ljudstva ne za ukaze gen. civ. komisariata v Trstu. Usiljuje se nam misel, da je vse to nalašč uprizorjena komedija, samo da se zavlačuje rešitev naših zahtev. To domnevo nam potrjuje tudi dejstvo, da smo tudi mi v Trstu že slišali o neki nameri, po kateri bi se jugoslovensko učiteljstvo tako ,.zrešetalo“, da bi ga ne ostalo najbrž — nič. Vsekakor nam bo čas pokazal, koliko je pri tej stvari tudi resničnega razpoloženja za eksperimente, ki bi postali gotovo usodni za razmerje med nami in oblastjo.
»Podporno društvo za dijake na realki v Idriji« opominja vse one, ki jim je vzgoja in omika naše mladine resnično pri srcu, da vsak po svojih močeh pomagajo lajšati bedo, ki pri nas tako pogostoma ovira mlade duševne moči, da se ne morejo razviti, kakor bi bilo želeti v skupnem interesu naroda in človeštva. Dobrodošli so denarni prispevki, pa tudi šolske knjige, ki jih je gotovo še mnogo raztresenih med staro šaro po naših slovenskih domovih. Velika je potreba zlasti teh-le knjig:
Janežič-Sket: Slovenska slovnica; Sket: Slovenska čitanka za I., II., III., IV., V., VI., VII. in Vlil razred; Franc Erjavec: Živalstvo; Naše škodljive rastline; Schodler: Botanika in Zoologija (Knjiga prirode; izdala Mohorjeva družba); Pavlin: Rastlinstvo; Maher: Živalstvo za nižje razrede; Juvančič: Francoska slovnica I. in II.; Zemljepisni atlant (Richterjev ali katerikoli drugi); Zgodovinski atlant (Putzgerjev); Senekovič: Fizika za nižje razrede; Baebler: Kemija; Reisner: Fizika za višje razrede; Konč-nik-Fon: Deutsches Lesebuh I. in II.; Weitzenbok: Fran-zosische Sprachlehre II.A.; Kaspret: Zgodovina starega veka Kaspret: Zgodovina srednjega veka:	Barchanek:
Darstellende Geometrie; Latinski slovar (katerikoli); Grški slovar (katerikoli).
Vprašanje šolskih knjig ne bo še tako kmalu rešeno ne pri nas, ne v Jugoslaviji; zato si mora dijaštvo še vedno pomagati s prejšnjimi knjigami. Naj vsakdo prebrska svoje kupe starih papirjev in če izgrebe katero navedenih knjig, naj jo blagovoli nakloniti društvu ter do-poslati ali vsaj obvestiti, da prepušča te in te knjige društvu v razdelitev med dijaštvo. Žrtvujmo radi za naSo mladino; ona je naš up in naša bodočnost. — Odbor.
Tovariši I pomagajte naši mladini, ker iz nje nam vzrz-stejo za bodočnost kulturni delavci, ki jih naša dežela tako krvavo potrebuje!
Knližeunost In umetnost.
Koncert v Skednju. V soboto 11. decembra t. 1., priredi pianist g. Srečko Kumar koncert v dvorani »Gospodarskega društva« v Sked* nju. N tej glasbeni prireditvi, kjer se bodo iz* vajala dela A. Lajovica, C. Deva, Iv. Grbca, L. v. Beethovna, Fr. Chopina, V. Novaka itd., sodelujeta naša tov. Avrelija Sancin in vijoli* nist g. Karel Sancin, član Zikovega kvarteta j v Ljubljani. Koncert se bo ponovil v Postoj* ni, Idriji, Tolminu in tudi v Gorici. — Ker je začetek sobotnega koncerta določen na 7 in pol uro zvečer, priporočamo našim tovarišem iz mesta in okolice, da se ga v obilnem številu udeleže. Program in izvajalci nam jamčijo za resnost umetniškega stremljenja te prve gla* sbenc prireditve letošnje zimske sezone.
Dva nova zemljevida. »Društvo slov. profesorjev« v Ljubljani je izdalo, »Jugoslovenska knjigarna« pa je založila po V. Novaku izvedena pregledna zemljevida: 1. Slovenske dežele in Istra (načrt Ljubljane z okolico v desnem kotu) in: 2. Kraljevina SHS. (politični pregled in železnice, z načrtom: Beograd z okolico v levem kotu).
Dr. A, Breznik: »Slovenski pravopis«. Ta knjiga je ravnokar izšla v zalogi »Jugoslovenske knjigarne« v Ljubljani Stane z draginjsko doklado vred 12 K.
Zgodovinska trilogija Reymonta. Vladislav Reymont, eden največjih modemih poljskih pripovednikov, je med svetovno vojno izdal tri velike zgodovinske romane iz dobe Koscinszka, ki tvorijo skupaj celoto — trilogijo:
I.	»Ostatni sejm Rzeczypospolitej polskiej«. II. »Nil de-sperandum«. III. »Inaurekcya«. — Glavna sila Reymon-
tove umetnosti je v slikovitih opisih, velikih prizorov, v čudovitem čaru sloga in razpoloženja. V plastiki, dramatičnosti, v pripevedniški spretnosti in objektivnosti znatno zaostaja za Sicnkievviozem in za njegovo zgodovinsko trilogijo. Reymont slika premračno in pesimistično. Njegovi junaki so bledi, posebno nas razčara njegov Koscinszko.	e
„Za tretjo gor6“. Pet aktov iz trgovskega življenja. Spisal: Fr. Starovaški.
Vzel sem z veseljem knjigo v roko, ker vidim, kako-nam nedostaja za podrobno kulturno delo v društvih dobrih ederskih del. Prvo razočaranje mi je prinesel 6. prizer. Tinetov govor; Po tihih gozdih zapojo svitle sekire, pod silnimi udarci padajo velikani na vlažni mah in jaz praam: »Bodo li na tebi, ponosna smreka, vihrale bele zastavice, ko boš stala visoko na brodu, plavajoč po viharnem morju? Bodo li iz tvojih desak, vitki macesen, beli javor, tesali poročno posteljo zorni nevesti in mlademu ženinu, gladili zibelj za milo dete?« Take govorice v življenju ni, zato je tudi na odru nemogoča. To je le še zastarel šolski slog. K sreči govore druge osebe realneje, da izozamem. Tinetovo mater, ki pravi (str. 68.) S svojo tnlado močjo, s poletom sivega sokola je prispel na solnčni vrh svojih ciljev, in že so se na njegovem čelu posušile potne srage trnjeve poti po strmem klancu... Glejte, to je‘moj sin, ki ga je nebo poslalo v tolažbo in srečo meni in naši domovini, velik in pošten v svojem podjetju, čist in lep v svoji duši ko solnce mladega jutra...
Drugo razočaranje: ideja! Tine ljubi Marijo, hčer lenega trgovca, ki mu pravi dobesedno: Rekla sem vam, da sem malo razvajena po svojem očetu. Želim si razkošja in sijaja, kakor ga more dati samo bogastvo .— Zato gre Tine v svet, za tretjo goro. S to potezo v dra-niatskem delu sl je pisatelj popolnoma izpodnesel tla. Če Tine išče bogastva svoji izvoljenki, pa čeprav iz ljubezni, ni več njegova borba etična in delo brez nravnih sil je mrtvo. »Za tretjo gorč« je po svoji osnovni misli čisto materjalistično in tudi ono zavzemanje. Tinetovo za izkoriščane delavce ne more ničesar popraviti.
Tretja napaka: značaji se ne razvijajo! Ne rastejo ni v dobrem, ni v slabem! Kakršni so v začetnih prizorih, take vidimo v petem dejanju. Zato tudi ni pravega vozla nikjer, kakor nista luč in senca enakomerno razdeljeni. Oni Žid Kohn pride v igro menda le radi autorjevega. znanja o peripetiji o pravilnem zgrajenju drame, zato e-pizoda ne prepriča, ne more prepričati. Z drugo besedo: delu nedostaje velikopoteznosti, širokih in drznih črt, velikih strasti.
Ker ni segel pisatelj dovolj globoko, ker ni vzel močnih oseb, ki bi zadele v siloviti borbi druga ob drugo in ker ni, dovolj motiviral njih dejanj, jc tudi konec čisto idiličen: ne prime, ne očisti človeka!
S temi kratkimi vrsticami nočem g. Starovakcga plašiti ali celo uničevati ,le povedati mu želim, da je strma pot, na katero je stopil s svojim delom Vztrajnost, študij, poglobljenje, predvsem pa širok pogled preko vsega dobrega in slabega v loveku, stikanje tega s širokimi, svobodnimi črtami, pa nam bo ustvaril boljših del, kakor je »Za tretjo gorč«, brez vseh napak, ki so neizogibne, če se kdo ni izšolal v primernih manjših, samostojnih po-izskusili. Umetnost ni le intuicija, temveč tudi delo, trdo delo izpopolnjevanja, tako formalnega kot idejnega. In čim težje je to delo, toliko višjo višjo vrednost imajo sadovi.	J.	Pahor.
RAZNE VESTI.
Novi okrajni nadzorniki v Sloveniji. Ker je ministrski svet razveljavil imenovanja okr. šol. nadzornikov, ki jih je bil imenoval poverjenik za prosveto dr. Verstovšek, je minister prosvete imenoval nove okrajne šolske nadzornike in sicer:	za Ljubljano — Hočevar Maks (UJU), za
ljubljansko okolico — A. Rape (UJU), za Kamnik — Matko Kante (UJU), za Kranj Vilibald Rus (UJU), za Radovljico — Josip Turk (UJU), za Litijo — Avgust Pirc (Sl. Zv,), za Krško — Ljudevit Stiasny (Sl Zv.), za Novo-mesto — Janko Grad (Sl. Zv.), za Črnomelj — Konrad Barle (UJU), za. Kočevje — Josip Novak (Sl. Zv.), — Pri teh imenovanjih se je minister prosvete trdno držal načela da ne prezre podrejenih oblasti in je imenoval za nadzornike samo one, ki so bili predlagani na seji višjega šolskega sveta v Ljubljani,
Jovan P. Jovanovič v Ljubljani. Ministerialni tajnik tov. J. P. Jovanovič se je mudil v oktobru v Ljubljani. Na njegovo željo,.ker je bil v to poverjen od glavnega odbora UJU v Beogradu, se je obdržal v tistih dneh sestanek glavnega odbora UJU v Ljubljani s člani osrednjega odbora Slomškove Zveze. Sklicatelj je povdarjal potrebo stanovskega zbližanja v svrho uspešnega sodelovanja jugoslovenskega učiteljstva pri izdelavi novega šolskega zakona. Razpravljalo se je tudi o učiteljski organizaciji UJU. Izdan ni bil nikak oficielni komunike.
Nov akademski list. V Ljubjani je začel izhajati »Vestnik jug. napredne omladine iz Slovenije«, ki si je stavil nalogo, razbistriti razmere med omladino, zdramiti jo iz stagnacije do socijalnih in kulturnih vprašanj.
Ministrstvo prosvete v Beogradu jc poslalo v Prago svojega delegata, da prouči v Čehoslovaški državi delavnice za šolska učila, ki jih mislijo vpeljati po češkem uzorcu tudi v državi SHS.
Učiteljica Savka Radičevičeva je bila imenovana za šolsko nadzornico mesta Beograd. To je prva ženska šol. nadzornica v državi SHS.
Mestna trgovska iola v Celju je prešla s 1. septembrom t I. v državno upravo ter je postala tako državni zavod.
UJU v Beogradu je izročilo ministru prosvete obširno spomenico, ki se izreka za podriavljenje vsega narodnega šolstva v Jugoslaviji.