St. 96. V ironci, v torek due 27. liovembra lUi>6 Ljctnik VIII. Izhaja vs;ik torek in ftohoto ob 11. uri prodpoldne za mesto tcr oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dneva praznik izide dan pr«j ob 6. zvečer. Staue po pošti prejeinan ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in žetrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellprsitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. '______________________________________|. GORICA (Ziutrairie Iztfnnje). Vr«*»lništvo in upravniätvo at' nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Velturini h. St. 9. Dopiae je nasloviti na uredništvo, oflase in naročnino pa na upravništvo >Goric<>«. Oglasi se raČunijo po pHit- vrstah in sicer ako Be tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se vesikrat tiskajo, račn nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Pesnik Simon Gregoreie. „Sloveriija zdaj je pevca zgubila." Po Stritarju. levca z nebeško liro ni več med nami. Sicer smo spričo bolezni, ki je bila skoro neločljiva družica vitkega telesa, skoro nepretrgoma trepetali zanj, a vendar nikdo ni pričakoval, da trda usoda tako ne- nadoma na njem poskusi svojo brutalno silo. V so- boto zjutraj ga je poljubil črni krilatec in pevec je zadremal, da se prebudi — na svetu slajših harmonij. V mojem sreu pa je takrat nekaj zavpilo, da se je zopet završila ona pretresljiva tragedija v življenju našega naroda, ki ima kot nekak stalen refren uso- depolno jedro, da so naši le -- grobovi. Simon Gregorčič je bil duhovnik, vzor duhovnika. Kolikorkrat sem se, prebiraje Mažuraničev veličastni ep, divil čudoviti sliki tistega vzor-svečenika v 3. spevu, ki „ne resi ga ni. srebro ni zlato, nego kriepost i mantija cnia," vselej mi je sree reklo: „Ta utelešena ljubezen do rodne gru- de pa do Kristove vere, to ti je ves naš Gregorčič. A Simon ni bil samo rim- sko-katoliški duhovnik. Če je res poezija „poslanka mila iz neba" in od božanstva navdahnjen pes- nik njen srednik med neborn in zemljo, njen svečenik in namest- nik na zemlji, tedaj je bil Gregor- čič skoz in skoz tudi svečenik boginje Poezije. Prav istotako kakor pred žrtvenikom božjim, je bil Gregorčič tudi v svetišču, ki v njem kraljuje modrica pesništva, „vriedan sluga vredn'jeg gospo- dara". Z rahlim polj.ubom na čelo ga je Poezija uvedla v svoje sve- tišče, a zajedno s tern poljubom je jedva slišno deh- nila besede: „Pevec boš in mučenik!" — Pa kaj je pesen, da vživa toliko slavo, kdor v sebi čuti poezije božji dar? Vsi odgovori, kar jih je do danes na to vprašanje, izražajo, da bi bilo lažje reči, kaj ni pesen. Saj je pač bistvo vse umetnosti prav to, kar se ne da izraziti z besedo vsakdanjega zemljana, ker ,.misel se brani in cut oklepa okorne besede". Ako ti je do tega, da zveš, kaj je poezija, ne stikaj po učenili knjigah za odgovorom, vzami in beri, kako je „sree človeško sveta stvar", da iz ne- dolžnega očesa „seva celo ti nebo", kako „cvetje je ranlo", kako se duh ponosni ne upogne, da „duh plemeniti sam bo nosil boli', kaj je žar ljubezni do- movinske in kaj premore moč ljubavi do zadnjega brata „ilotvora", česa prekipeva pevčje sree „na po- tujčeni zemlji" ali ob zapuščenem grobu, kaj občuti nevesta, ko motri „obroček drobni, svetlo stvar"! Vzami in beri kakor ti je ravno pri sreu in videl in slišal boš, „kargledalo ni oko, uho ni čulo posvetno", in občutil, kaj je sveta poezija! — — Z nepopisno bolestjo stoji sklonjena čez rob sve- žega groba objokana mati Slovenija, zroč globoko doli v mračno tmino, kamor so ji ravnokar položili sina, ki jo je ljubil s tako čisto ljubeznijo kakor morda še nobeden njenih otrok in ki je bila nanj po- nosna pred svetom. S potrtim sreem ihti ob odprtem grobu slovenska mhidina, ki jo je vzorni sin matere Slovenije negoval z zlatim sreem in ji kazal pot do svetlih vzorov. Utopljen v morje žalosti posluša zbrani narod, da „kar je črna zemlja dala, vzame črna zemlja spet." Kaj čudo, če jim duša v tej bo- lesti ne more umeti, kako se naj sree, ki je v sebi nosilo.pe- kel in nebo, zadovolji z ozko, teinno celico, kjer ni zlatega solnca. Še le refleksija, ki rada sledi skrajni bolesti, vlije v sree kapljieo hladila, eeš: Le telo go- riškega slavca je zapadlo silam temnega groba, a njegova pesem bo douela, dokler bo se pelo „Nazaj v planinski raj!" in dokler deklamovalo „Oljki". — a— * * Življenje Siniona Gregorčlča Tužno je včeraj zjutraj utripalo srce nešteti mno- žici slovenskega naroda, ki se je na „Goriščeku" po- slavljal od zemeljskih ostankov svojega pesnika-ljub- Ijenca. Poslovilni govor prof. g. Berbuča in tako pri- ložna pesem „Nazaj v planinski raj", sta privabila solze iz mnogih oči, vzdihe iz mnogih prsi. Značilna je za rajnega pesnika njegova zadnja volja; naj mu truplo počiva na pokopališču rojstne ' vasi, pri Sv.. Lovrencu na Libušnjem. Kdor le nekaj pozna njegove poezije, ve kako rad se je bavil Gre- goreičev duh s svojimi domačimi planinami, ž njih hčerko bistro Sočo, in z vsemi prirodnimi krasotami očetnega kraja. Pokojni Simon se ja rodil 15. oktobra 1844 na Vrsnem h. št. 17, pol ure nad Libušnjem, v prijazni gorski vasi, ležeči pod mogočnim Krnom na levem Sočinem bregu. Spominu na te kraje je posvetil svoje najlepše stihe, kakor n. pr. v „Pastirju": Oj, pašniki sončni, lesovje temnö, vi viri, potoki studeni, ti slap moj grmeči, ti selo rnirno, pri srci ko nekdaj ste meni! Oče mu je bil Jarnej, posestnik srednjevelike kmetije, razumen mož, ki je dal svojega drugorejenega sina Si- mona v Gorico v šolo. Po dovršeni nem- ški vadnici je v jeseni 1. 1856 stopil v gimnazijo. Kcr je bil izvrsten dijak, je bil v tretji šoli sprejet v tedaj osnovano deško semenišče, kjer muje bil ravnatelj blagi duhovnik Razpet. V družbi z dru- gimi idealiiimi dijki se je privatno učil slovenščine, ki tačas na gimnaziju še ni bila učni predmet. Zraven se je bavil posebno s čitanjem klasikov. Tačas že je pošiljal Janežiču v Celovec pesmi za „Glasnika". L. 1864 je z izvrstnim uspe- hom prestal maturo. Na gimnaziju je imel na mladega Gregorčiča najbolj bla- godejni vpliv prof. Solar, poznejši šol. nadzornik v Dalmaciji. Nadebudni mladenič je vstopil v duhovsko semenišče v Gorici ter je bil v tretjem letu bogoslovnih študij pos- večen v mašnika dne 20. oktobra 1867. Novo sv. mašo je pel pri sv. Duhu na Libušujem 27. okt. i. 1. ter je potcm končal Še zadnje leto študije v Gorici. Prvo službo je imel kot kapelan v Kobaridu. Bil je vnet dušni pastir, a ob- enem goreč liarodni delavec. Odlikoval se je kot govornik v cerkvi, a veliko- krat je nastopal tudi v „Čitalnici", kateri je bil ustanovitelj, ter je bodril ljudi s šaljivimi in poučnimi govori; sam je tudi izvežbal pevski zbor. 1-. 1873. je prišel za kaplana v Ri- henberk. Zaradi slabotnega zdravja' je moral začasno v pokoj. A že naslednje leto 1882. je prevzel lahko službo vi- karja na Gradišču poleg Prvačine. Isto leto je izdal prvo knjigo svojih poezij, ki je imela tak uspeh, kakor pač dotedaj nobena slovenska knjiga. Sledeče zbirke so izšle 1. 1888, 1902 in Job 1. 1904. Od 1. 1887. je živel v stalnem pokoju v pri- jazni hiši na griču poleg Gradišča; zraven hiše je imel lep vinograd. A oboje je prodal pred tremi leti ter se preselil v Gorico, kjer ga je minulo so- boto dohitela neizprosna smrt. Na Gra- dišču je rajni pesnik hudo trpel, posebno bolečine v nogah, tako, da večkrat dalje časa niti iz hiše ni mogel. Odkar se je bil preselil v Gorico, je bilo njegovo zdravje boljše, in v krogu zvestih prijate- ljev niu je postal večer njegovega življenja dokaj prijeten. Z velikim zanimanjem je zasle- doval do zadnjega kulturni napredek Slovencev sploh, posebe goriških. Naj- bolj so mu bili pri srcu naši šolski za- vodi v mestu in nobene priložnosti ni opustil, čev je upal izprositi kaj podpore za nsš „Šolski^ Dom". Rad se je ime- noval „berača Šolskega Doma". Ko je letos potoval po Kranjskem in tarn obi- skoval svoje znance. je tudi nabral v ta namen lepe svote. Političnega boja se rajnik ni ude- leževal, a odločno je obsojal su- rove nastope goriških libe- ralcevterpisarenje „Soče" in „Slov. Naroda". V Dornbergu, kjer je častni občan, se je udeležil dvakrat občinskih volitev ter oddal svoj glas za kat. stranko. Zato je bil tudi surovo na- paden v liberalnih listih. Skromen značaj je bil rajni Gre- gorčič in se nikjer ni silil naprej, a vendar ga je vse v Gorici spoštovalo in čislalo. Danes šele čuti slovenska družba našega mesta, bolj kot ostala Slovenija, kaj je izgubila z osebo rajnega pesnika. Moč in posebnost njegovega duha nam zdaj bolj, kot sicer kdaj živo prihaja v spomin Zadnji dnevi. — Smrt. Večkrat se je shajal nepozabni po- kojnik s svojimi prijatelji pri „Zvezdi". Tu so se razgovarjali med seboj o raz- novrstnih vprašanjih in vse ga je za- nimalo. Dne 15. t. m. zvečer je bil zopet enkrat pri „Zvezdi". Bil je vesel in dobre volje. Razgovarjali so se o njegovih delih. Rekel je, da nima še toliko, da bi zadostovalo za cel zvezek, da bo torej potreba še kaj narediti. Pogovor je na- nesel tudi na kap, ki ga je že enkrat zadela. Ko je odhajal, je stisnil svo- jemu prijatelju profesorju g. Ivančiču roko nenavadno krepko. Doma je delal nenavadno dolgo v noč. Drugo jutro, t. j. v petek, je vstal nenavadno živahen in dobre volje. Ob 7. uri je maševal pokojnik doma v svoji kapelici. Pred epistulo se mu kar na- enkrat začne zapletati jezik, da ni mogel več razločno moliti. To je opazila takoj njegova služabnica in mislila, da mu je slabo. On pa stopi na präg in pravi: „Nemorem več, nemorem! Zadela nie je kap". Brž so poklicali zdravnika dr. Breclja. Dr. Brecelj ga je našel sedečega pri mizi, na kateri je ležalo sv. pismo, več popisanih papirčkov in pa zape- čateno pismo z napisom: ,,Moja opo- roka". Rekel je zdravniku, naj ga le pusti umreti, češ: „Ker sem sklenil ra- čune svojega življenja". Zahteval je spo- vednika, a v posteljo se je branil iti in je dejal, da hoče umreti izven postelje. Med boleznijo je dr. Brecelj dvakrat po- klical v posvet zdravnika g. dr. Aleksija Rojca. Prvotna dva dni je bil bolnik precej zmeden, a od nedelje do srede je bil pri zavesti, tako, da so zdravniki imeli upanje, da okreva. Sicer ga je napadala njegova stara bolezen zlatenica, a vendar bi morda bil okreval, ko bi v sredo ne bila pritisnila pljučnica. Bolnik, prezgodaj ostarel in splošno oslabel, ni bil kos temu napadu. Vedno bolj je slabel in v petek so mu moči viduo pešale. Katastrofo so pričakovali že ponoči. Le tupatam se mu je za malo trenutkov vrnila zavest. Pet miiiut pred smrtjo je bil pri polni zavesti. Ko so mu podali v roko sv. razpelo, ga je krčevito pritisnil na umirajoča ustna in poljubil. Pri njegovi postelji so bili zbrani: njegov bratranec župnik, pos- trežnica, izpovednik in prijatelj kapucin oče L i n ter dr. Brecelj. V soboto do- poldne ob 10. uri 10 min. mu je nehalo utripati srce in Simona Gregorčiča — ii i bilo v e č. Gregorčičeva smrt in slovenska javnost. Kakor blisek je äla po širnem slo- venskem svetu pretresujoča novica : „Naä Simon Gregorčič je u m r 1'' Vsi slovenski listi so prinesli to vest. Goriški listi so priredili posebne izdaje, drugi pa so prinašali med novi- cami nekrologe, posvečene spomina urar- lega. Raz hiš takajšnjih Slovencev so še isti da zavihrale črne zastave. „Slo- venska Čitalnica" je odpovedala svoj koncert z plesom, ki bi se bil imel vräiti v soboto zveöer. Tadi po dragih slo- venskih mestih so visele črne zastave v znak, da je preminnl največji slovenski pesnik nove dobe, Ijabljenec slovenskega naroda. Oporoka. Oporoko so odprli v soboto do- poladne na sodišču v navzočnosti sod- nega svetnika g. Rutarja in g. prof. I v a n č i č a, ki ga je pokojnik določil za izvräevalca svoje oporoke. Za glavnega dediča imenuje v oporoki Ijabljeni „Solski Dom". Nadalje določa med dragimi, da ga morajo pokopati na Libašnjem pri Sv. Lovrenca, da naj bo pogreb popol- noma preprost ter da ga ne snaejo secirati. Na mrtvaškem odru, V soboto popoldne in v nedeljo so romale množice slovenskega ljuistva iz Gorice in bližnje ter daljne okolice na Goriäöek, kjer je ležal mrtvi pesnik. A ne samo Slovenci, tudi Italijani so prišli kropit „velikega pesnika Slovencev". Ob krsti je delala neprestano častno stražo dvojicA Sokolov. — Obraz pokojnika je bil miren in svečanosten. V nedeljo po- poludne je bil dohod občinstvu za nekaj časa zabranjen. ker so jemali mrliöu ma- sko. Dr. Brecelj in kipar Perazzi sta iz- vršila to delo, ki se je popolnoma po- srečilo. Trikrat je mrliča fjtograsiral tu- kajšnji fotograf J e r k i č, naslikal ga pa je profesor G v a i z. Obiskujoče občinstvo, ki ga je bilo vedno vse polno, si je s posebnim zanimanjem ogledovalo mali altarček v hišni kapelici, kjer je pokoj- nik vsak dan maševal. Še vedno je ležal ondi oni maäni plašč na altarju, karnor so ga položili, ko je zadela rnašnika kap, mašne knjige so ležale ravno tako na svojem mesta, le zaprla jih je strežnica. Mrtvaški sprevod. Lep in naravnost veličasten je bil mrtvaäki sprevod. Po ulicah, koder se je sprevod pomikal, so vihrale raz mno- gih hiš črne zastave, iz okenj, kjer pre- bivajo Slovenci so visele manjše zasta- vice in örne preproge. Trgovine so bile na Kornjn in Gosposki ulici zaprte vse, razun sledečih : Del Pioro, ürzau, jud Steiner in üelchin. Na Travnika pa ni znprl nobt^u laski trgovec. lu ravno ti ljudje ž.vo po večiiii oi Slovcu- ccv! Več tisoč ljadi se je zbralo včeraj zjutraj na Goriščeku za zadnje spremstvo blagemu pokojniku. Nekako ob ^\9 zjntraj ae je začel pomikatj sprevod. Ob straneh po uueah je stalo ljudstva vse poloo. Takoj za križern so korakali deški r&zredi „Šolskega Döma" s krasnim ven- cem spredaj, ki je imel na trakovih napis: „Šolski Dom" svojemu dobrotnika. — Za tem je priäla deška vadn ca, nato realka in gimnnzija. Vaaka äola je no- sila spredaj lep venec. Za äolami so äli redovniki in za temi je korakala častna straža 40 Sokolov iz Gorice in Solkana. Takoj za tern je korakal preč. g. prelat Gabrijelčič kot duhovnik obrednik z obilno azistenco, nakar se je pripeljal voz z venci. Vencav je bilo veliko in krasnih. Ni nam še z gotovostjo znano, koliko je bilo vseh vencev, gotovo pa nad 20. Med temi omenjamo pred vsem venec, ki ga je poslala na pesnikovo krsto „Matica Slovenska", potem venec, ki so ga položili na krsto „Svojemu ož- jemu sorojaka" gg. dr. Gregorčič, prosesor I v a n č i č in vadniški nčitelj S i v e c. Lsp je bil tadi venec goriäkih gospa in gojenk višje dekliške Sole v Ljnbljani. „Svojemn prijatelju" je položil na krsto venec ljubljanski župan Ivan H r i b a r. Vence so darovali äe ; Uöi- teljstvo društva „Šolski Dom" — diöne- mu pesniku, uöenke pripravnic, učenke obrtne Sole v „Šolskem Doma" — slav- nema pesniku, ačenke Ijudske šole v „Šol- skem Doma" — Mecenu pesniku, „Sol- ski Domu — Kateheta in dobrotnika in pa dekliäki pripravnici — Odličema pe- sniku ! — V dragem vozu se je vo- zilo pokojnikovo truplo. Ob obeh straneh krste je korakala častna straža, obstoječa iz gospodov: Dr. Pavletič, sodni svetnik G a b r i j e 1 č i č, profesor Ber- b u č, profesor Cebalar, dr. Dereani in dr. Pik 1. Nadalje je ob vsaki strani Bvetilo po troje semeniänikov in kora- kala sta poleg tadi po dva Sokola. Za krsto so korakali sorodniki in bližnji sorojaki, za ten duhnvniki in se- meniäcniki, katerih je bilo nad 100. Nato fankeijonarji in deputaeije. Omeniti nam je okr. gl&varja goriškega dvor. svetnika grofa Attemsa, okr. glavarja sežanskega Rebeka, barona Winklerja, dv. svetnik viteza Klodiöa-Sablados- kega, šol. nadzornika Eanteta, iz Sežane, šol. nadzornika Fjinžgarj a, žap- nika Aljaža, beneškega Slovenca pro- fesorja T r i n k a, notarja Grantarja, svetnika Višnikarja, žapnika B e r- lica, Vrhovnika, Ijubljanskega ža- pana Hr i b a r j a, pesnika Medveda, pisatelja Meška, sodaega svetnika R a- tarja, ravnatelja Simziga šoUkega svetnika K r i Ž n i č a, zastopstva razaih občin, med njimi sežanskega in miren- skega žapana, zastopstva tukajšnjega „Ka- toliškega delavskega draštva" z zastavo in „Delavskega podpornega društva" z zastavo. Kar je bilo zastopanih zananjih draätev, so bila brez zastav, ker je okr. glavarstvo prepovedalo zananje zastave pri sprevoda. Zastopano je bilo po večji deputaciji „Katoliško del. dru3tvou in „Podporna blagajna" iz Mirna. Zi temi je priälo moško občinstvo, ačiteljišča z vencem, dekliška vadnici z vencem, dekliäki razredi „Šolskega Doma" z vencem in naposled ostalo žensko občinstvo. Skoro pol ure je trajal sprevod. Pogled na pestro množico na Travnika je bil veličasten. Medtem pa se je krsta v cerkvi ob običajnih molitvah blagoslo- vila. Lepo je zapelo v carkvi „G'asbeno in pevsko draätvo" žalostinko „Blagor mo". Navzoč je bil v cerkvi tadi prevzv. knezonadäkof dr. Sedej. Po določenem reda se je sprevod nato zopet pomikal nazaj na Gorišček, kamor je dospel okrog Y210. Ta je že čakal dragi voz v kate- rega se je imela preložiti krsta. Zadnji pozdrav. Predno so vzeli krsto ven, je na- ravnost ginljivo izpregovoril dež. odbor- nik g. prof. Berbač pesniku v zadnji pozdrrtv: (Obrnjen proti krsti.) In sedaj tudi Ti, dragi Simon, nas zapuščaš, — tadi Ti se vračaš nazaj v planinski raj, kamor Te je vedno vlekel „zlatih dni spomin" ! In zakaj ravno sedaj, „— ki tarn zimski dan visi nad bregom, čez dol besni leden vihar, in gozd in plan ječi pod snegomK ? Zakaj ravno sedaj ? „G!ej, tu ta dolinski svet, te zlate viaske gorice, Te niö, Te ni<5 ne mice njih jažni sad in cvet?" „In tudi to Ti niö ni mar, da prijatelji srčnovdnani Ti kličejo: — Oitani, Nikar od tod, nikar !M (Obrnjen proti občinstva.) Prijatelji dr^gi, zastonj so vsi naši vzdihi, zastonj je moj kl c ! N^sprosna smrt je za vedno zatisnihi o<üi pesniku ki tu spi, zatisnila oči Hpo8tola miru, ozntnjevalca ljubezni do Boga, do domovine in do «lovenskega naroda. Noben klic ga ne zJrami. Pre- ndulo je biti srce, ki se je nuzmorno veselilo vsakega napredka med naini, vsakt'ga uspeha, sr/^e, ki je živelo le za Boga in za srečo in slavo slovenskega naroda. Umrl je mož, jeklen znaöaj, ka- teremu ni bila osoda nikdar miln, a vkljab temn ga ni nikdar upognila. ITmrl je pesnik Simon Gregorciö in se vrača nazaj v svoj ljubljeni planinski raj ter nas zapušča za vedno. Zs vedno? — Ne I Nikakor ne ! Le njegovi zerneljski ostanki se vračajo v domovino, da najdejo mir v domači gradi, dočim ga svet njema ni privoščil, ni dal; a proizvodi njegove maze bodo vedno živeli med nami, njegov duh bode vedno plaval nad slovenskim narodom, ter ačil njihove sinove äe v poznih letih ljubezni do Boga, do domovine in do naroda. A On je bil naä, je naä in ostane naš, vedno bode živel med nami in med slo- venskim Ijadsvom. Nikdo, tadi smrt, ta krata smrt, ga ne iztrže temu Ijadstva. V očigled tem dejstvom, kaj naj ta razpravljam, o čem naj govorim? Naj bridko zdihajem za njim, ko „— naäel je na božjem nebu, kar takaj je zastonj iskal" ? — kakor je sam peval o svojem prijatelja Stresa. Naj pojem slavo moža, katerega dela slave ? Naj astalim — bodisi tadi le majhno sliko o njegovem zlatem značaju, o nje- govera trpljenjn in življenju, o njegovi ljubezni do naroda, o njegovih delih itd. ? Menim, da ta ni pravi caa za to in tadi ne primerno mesto ; uverjen sem tadi, da nikdo ta tega ne pričakaje. Namen mi je le in naloga, da se v malih in priprostih besedah poslovim od velikega genija zemeljskih ostankov, ki se izročajo materi zemlji. (Obrnjen zopet proti krsti.) Iivräa- joč ta namen in to nalogo, obračam se zopet do Tebe, dragi Simon : „Kmala boä mirno tarn spal, na griča zelenem ob Soci, Vam mrtvim živo aamljajoči, tarn gori pri svetem Lovrenca, ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___u Emala stal Ti bo grob, „kjer Tvojih pradedov nebrojen spi |trop". Obljubil si, da tačas vsak da ob polnoči zapastiä svoj grob hladan in gle- dal bodeš, kaj dela T?oj rod. A jaz do- stavljam še proänjo: Blagoslovi tudi iz nebeških višav svoj rod, blagoslovi slo- vensko Ijadstvo ! S to proänjo preidem h koncu. V imena Tvojih prijateljev, v imenu znan- cev in čestilcev, sploh v imena slovea- skega naroda izročam Ti zadnji pozdrav: Z Bogom, Simon, z Bogorn ! Počivaj mirno v domači zemlji! Zjmljica Ti bodi lahka ! Nato je krasrio zapel mešani zbor „Glasbenega in pevskega draätva" pesem: „Nazaj v planinski raj !" G. dr. Oswald se je nato še v imenu mladine poslovil od zemskih ostankov nepozabnpga pesnika z bese- dami: „Veliki pesnik! V imena naäe mladine Ti zakličem na pol „nazaj v planinski raj" srčni: Zbogom!" Glasno ihtenje je bilo slišati med poslovilnima govoroma. Več tisoö glav broječa množica je nemo, s trpko tago v prsih, zrla na krsto, ki je krila zadnje ostanke največjega slovenskega pesnika nove dobe. Ko se je premaknil voz z dragocanimi ostanki, je klicala množica : „Z Bogom\* Možje so vihteli klobake, dame robee v zadnji pozdrav Si- mona Gregorčiču. „Nazaj v planinski raj." Na dolgi poti iz Gorica do Libuš- njega so spremili mrliča gg. : Sretnik Vodopivec, Premron, vikar Franke iz Oieka, žapnik Primožič iz Prvačine, Klavžar in mnogo drugih, med njimi tudi deputacija slov. kat. akad. društva „Zarja" iz Gradca. Ko je sprevod prestopil pri mitnici mejo goriškega mesta, je bil ta sprejet od solkanske „Čitalnic^" z zastavo in od obč. stare- ŠinstvH. Čitalniški pevci so ta zapeli žalostinko, nakar se je sprevod zopet pomikal naprej do solkanskega pokopa- liača, kjer so ma pevci zipeli v slovo. Poleg solkanske duhoväcina je bil navzoč tadi grgarski vikar g. Godnič. Eiak sprejem je bil v Kanala, Volčahpri Koba- rida. Truplo pokojnika je sinoči prenočilo v Kobarida. Danes zjatraj ob 7 je bil pogreb na Libaänjem. O tern smo dobili danes äe sledečo brzojavko : Kobarid, 27. nov — Sprevod pe- snika Gregorčiča aspel imenitno. Povsod zvoniü zvonovi, povsod čakale krsto mno- žice naroda. V Salkana, Kanalu, Tolmina in Kobarida so bili veliki sprevodl. So- delovali so „Sokoli" in požarne brambe. Danes zjutraj pogreb iz Kobarida v Li- bušnje. Sožalne izjave. Od vseh strani je došlo vse polno sožalnih izjav, od katerih navajamo sle- deče : Ljubljana, 25. nov. — Dr. An- ton Gregorčič, poslanec Gorica. Pro- sim vljudno, da zastopate jutri pri po- greba „Slovensko Mitico''. Levee, predsednik Ljubljana, 25. nov. — „Šolski Domu Gorica. — Globoko obžalujoč smrt goriškega slavca slovenski mladini naj- dražjega pevca, se dražimo z vso Slove- nijo v žalosti za njim. — Slusa'elji in slušateljice meščanskošolskega tečaja v Ljabljani. Bokovica nad Škofjo Loko. — ßloboko ginenim srcem o smrti velikega peßnika in človekoljuba, Simona G r e- gorčiča, kličem iz dna duše: „Veöna slara njegovemu spominu \" Janko Leb an, šolski voditelj. Trst, 25. nov. — Profesor Ivan- čič, Gorica. Na bridki izgabi miljenca alovenskega naroda in sina slovenskih planin žaloje — Tršaška podrnžnica slov. planinskega dražtva. Maribor, 26. nov.— „Slovenska Čitalnica" Gorica. — V brezmejni žalo- sti objokaje prerano smrt našega naj- slavnejšega sedanjega pesnika Gregor- Č i ö a. „Slovenska Čitalnica" v Mariborn. Du naj' 26. nov.— Gregorčič, po- «lanec Gorica. — Prosim sprejmite so- -Čutje in zastopajte me pri pogreba slav- nega pesnika in izbornega pobratima. S p i n č i č. Tolmin, 26. nov. — Slavnemu uredništva „Gorice" v Gorici. — Ob smrti dičnega pesnika GregorčiČa moje sožalje. „Niso suhe nam prijatlom oči, ko se spomnimo tebeu. Kragelj, dekan. Koper, 26. nov. — Gospod prof. Ivančič. — S Slovenijo žalujemo ob Tvoji gomili, ki si nam vzor, kako ljnbiti dom. Kop e rs ki uč i telj iäcni ki. Sožalno izjavo je poslalo sorod- nikom tudi slovensko kat. akad. draštvo „Danica" na Danaja. Dodatno še omenjamo, da je pred hiäo žalosti preJ pogrebom krasno zapel zbor dijakov žalostinko „Nad zvezdami." Shod Y St. Petru V nedeljo popoludne se je vräil v Št. Petra krasno uspel shid „Sloge". Dvorana „Kmetijskega draštva" je bila natlačeno polna, bilo je na shodu nad 350 mož. Sbod je otvoril s pozdravoni predsednik dr. Gregorčič, na kar je bil izbran za predsednika shoda dekan P a v 1 e I. i Č. Dr. GregorčiČ je razjas- njeval volilno ref'ormo, poeebno z ozirom na goriške Slovence. Z ozirom na pi- sanje laäkega lista „L' Eco del Litorale", ki ga je napadel radi njegovega govora v Dornbergn, omenja, sledeče: V Gorici naa je 5000 Slovencev in 16.000 Itali- janov. Ako bomo Slovenci v Gorici tndi za naprej tako napredovali ko doslej, bomo v doglednem času odločevnli pri volitvah. (Veliko odouravanje). To sem povedal tadi v Dornbergu. Neki laški list pa mi je rekel, da hajskam. Nisem res hujskal, pač pa »em vedno zato, da se Slovenci, ki pridejo v Gorico, zavedajo svoje narodnosti. (Oiobravanje.) Naši ljudje naj le äe naprej hodijo v mesto, ter tam ostanejo kot zavedni Slovenci! (Veliko odobravanje) Mi nočemo jemati Lahom njih pravico, zahtevamo pa zase, kar nam gre 1 (OJobravanje.) Mi Slo- venci bi morali imeti na teb tleh celo veö pravic, ko Italijani; saj ime mestn smo dali mi, Gorica niti laškega imena nima. (Viharno odobravanjo) Poglejmo imena teh „čistokrvnih" ltalijanov, ki ˇeljajo za stebre laškega življa v Gjrici. Vsa njihova imena se glase na „iöu in »č»č". Znano pa je, da take končnice ne raslejo v Toskani, ampak v okolici goriški, ki je slovenska. (Viharno odo- bravanje.) Mesto dobi svoj naraščaj iz okolice, ki je slovenska. Naravno je, da ftiora prej ajj 8|ej postati Gorica slo- venako rnesto, če bodo naši Ijndje ostäli zvesti svojemu jeziku. (Veliko odobra- vanje.) Ce pa hoč^jj L*hi na ta način rešiti italijanstvo Girier, nuj pa povnbijo svoje polentarje iz Farlanije v Gorico. (Viharno odobravanje in veselost.) Kjer odločujejo Lah!, se godi Sloveacem kri- I10*, öeaiur je dokaz gjriäki tramvaj. "praäamo goriške mestne očete : Je-ii oni spošiujejo pravice Slovencov, če tako delajo? (Viharni : Ne ! Nikdar ne !) Mi ne nDlskuino proti n komar, zahtevamo Pa svojih pravic, zahtevamo, da vaak sam sebo spoštuje.. „ker kdor zaničuje se sam, podlaga je tuUtjvi peti". Pred časom je neki dru^i sloven- akt list pisal, da bodo slovea-iici sUriäi, ki imajo sinove, äe lahko dožiroli, di bo n)ih sin izvoljen v Gjrici za žapana. Proti tema pa Italijani niso protestirali akoravao je to veliko težje. Veüito ložje je namreč spraviti iz Gorica v drž. zbor alovenskega poslanca, ko pa dobiti slo- venskega župana. (Res jo !) Nato je pozival navzoSe, naj se vo- litev odeleži vsak, ter naj voli le moža, ki bo deloval po svoji vesti in po vfr- skem prepričanja. (Veliko odobravanje.) Nekdo iz Vrtojbe je nekaj zaklical med ROTorom. Ko je dr. Gregorčič končal, so ga okoli stoječi pozvali, naj gre go- vorit, a mož je hotel pobegniti. Možje pa bo ga prijeli in posadili na mizo, češ: Sedaj govori I A mož ni bi! „pri pravi moči" in je molčal. Potem je mirno se- del na stolu poleg mize. Nato je govoril Premrou oli- beralnem zaupnem shodn in liberalnem prugrama, ki ga je označil za hinaväöino. Roma naj kmet zanpa? Ali onemu, ki je pridno delal že sedaj, ali onemn, ki je obljaboval ? In liberalci so le obljn- bovali, naäi pa so delali. Zato bo kmet volil take poslance, ki so že sedaj de'ali zanj. (Odobravanje.) Dr. Dermmastia govori o delavskem in kmečkem stanu. Naš kmečki Stan, ki je podlaga državi, propada. Treba ga je dvigniti, treba je takih zakonov, ki bodo pospeševali razvoj kmetijstTa. Po novi volilni reformi bo prišel kmečki stan do večje moči, da ho imel v drž. zbora toliko poslancev, da bodo lahko delovali za kmeta. Danes tarejo kmečki stan velikanski dolgovi, zato treba poseatva razbremeniti s pametnimi postavarni. Visoki in krivični dav- k i mueijo kmeta ; plačevati mora davek od svoje zemlje in ne od tega, kar iz zemüe dobi. Tudi to je treba spremeniti. Treba je kmečkih šolza sinove kmetov, kjer bodo dobili strokovni po- duk. A liberalci se za to ne zmenijo, oni pravijo, da bodo Ijadstvo rešili s tern, ako bodo razdražili zakoo in napravili brez- versko solo. Drugega smisla ti ijadje ni- majo. Zato volite le moža, ki bo po- vzdignil svoj glas za delavci in kmeta, ki bo zvest naroda ia veri! (Veliko odo- bravanje ) G. Mervic pravi, da on pripada naroino napredni stranki, a ima v svojem srea tisto vero, ki jo je dobil pri krsta. Ce naprednjaki doslej n;so nič delali, morda pa bodo. Z«to jih labko podpiramo. G. župan Cernic protestuje v imena celega zbora proti piaanju „Soße", češ da bodo zbrani na shoda sami „backi". „Backe" vračamo aredništva „Sočeu, mi nidmo backi, ampak poäteni, zavedni možje 1 (Viharno odobravanje. Klci ogorcenja.) Ugovarjal tema protesta ni nihčhe, tudi g. Mervic je molčal. Nato je bila z velikim navdašenjem sprejeta reaolucija : Z ozirom na vspeäno delovanje naših katoliško-narodnih državnih po- slancev, zi^ruženih v kluba „Slovanska zveza", izrekamo vsem skupaj, pred vsem pa aaieina za slovenske in kmetske ko- risti velezaslažnema gospoda poslanca dr. Antotiu Gregorčiču, popolno zaapaaje in srčno zahvalo. Nato je g, predsednik zakljačil lep shod z „živijo" klici na vla- darja, ki je dal volilno rcformo. Mao- žica je zapela cesarsko pesem, odhajajoči so peli „Hej Slovenci" ter „U boj 1". Shod je krasno uspel. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Nadškof kardinal L"cot iz Bordeaux je predložil presekturi Gironde pravila nove bogočastne družbe. Ta družba ob- aega vso fikoiijo ter se deli na žapna okrožja. Pravila se ločijo od bogočastnih družeb, kakor jih zahteva zakon. — O tern treba čakati äe zanesljivejših poročil. Poiitiöni pregled. Volilna reforma. V petek je poslanska zbornica pre- tresala sedmo skupino volilne reforme puragrafi 16 do 42. V teh so obsežene določbe za način, kako naj se vräe vo- litvp. V.idi jih v vsaki obč nl v to iz- brana Komisja 7 članov. Važno je, da sme vsak» stranka med volitvijo puntiti gotovo šlevilo zaHtopnikov v volilnem iro8:oru (dva do pet). Te zastopnike Ireba prej naznaniti politični oblasti. Ti irnajo le pravico, ugovarjati, če je oddal glas neupravičen volilec. Govorniki so govorili skoro pred prazno zbornico, ki je odklanjala vse spreminjevalne predloge. Važen je § 42, ki določa, da more le 343 navzoč;h poslancev veljavno skle- pati o izpremernbi volilnega reda in šte- vila poslancev. K tej toöki oglaäenih mnoRO govornikov. Nemrc Schreiner je utem«ljeval manjšinski predlog, naj se zHvarajejo volilna okrožja z dvetretinsko večino. — Rnzprava se bo nadaljevala v pondfljek popoldne. Volilna reforma in gosposka zbornica. V petek je zborovaia tadi gosposkrt zbornica. lzvolila je komisijo, ki se bo posvetovala o volilni rff>rmi. Zdi se, da je go-poska zbornica odločena, vri- niti v volilno reformo plaralni sistem, in sicer tnko, da bo vsaki, ki je dopolnil 35 leto, imel dva gla-u. Izrned .21 članov volilne komisije, jih je 13 brezpogojno ZH plnralni sistem. Gosposka zbornica opa končati svoje delo do 10. deeembra. Delegacijsko zasedanje. V seji d 3lep,atov poslanske zbornice se je sklenilo, da ostane za prihodnje zas)d«nj« delegacij predsednih knes Lobkovic. Domače in razne novice, Odloženi t'ltalnlrni koucert 8 plesom se bo vršil prih. četrtek, dne 29. t. m. pričenši ob 8. Usi zvečer v veliki dvorani hotela „Central" po istem vspo- reda. ODBOR. Za „Š lski Dom" so plačale me- sečnino za oktober gospe in gospodične : Gizela Fmšger, šol. nadzornika 2 K ; Irma Fon, sodn. tajnika 1 K; Štefanija Havel, učiteljica 40 vin.; Antonija Hro- vatin, nadnčiteljeva 2 K; Karola Rau^ čič, trgovčeva 2 K; Marija Kopač, trgov- ^eva 5 K; Milka Klančič, učiteljica 1 K; Bjrta Pavletič, odvetnikova 2 K; Milena Papež, profe8orjeva 1 K; Avgasta Šantel, šol. svetnika 1 K. Namesto venca na krsto pe- snika Simona Gregorčičaso da- rovali „Šolskema Doma" v roke pred- sedništva: Josip Ivančič, profesor 100 K ; dr. Anton Gregorčič 50 K; Ivan Berbuč, deželni poslanec in odbornik 25 K; rod- bina dr. Aleksija Rojica, zdravnika 20 K; Franjo Ferfila, ravoatelj (Nepozabnema) 20 K; Lovre Juvančič, žapnik 20 K; Ste- fan Križnič, šolski svetnik 20 K; Josip Strancar, župnik v Rihenbergu 10; Blazij Grča, žapnik v Šempasp 10 K; Anton vitez Klodič-Sabladoski 10 K; Fran Kodrič, karat na Trnovem 10 K; Anton Berlot, žapnik na Vogrskem 10 K; lgnac Leban, žapnik v Batajah 10 K; Jožef Primožič, žapnik v Prvačini 10 K; Štefan Valen- tinčid, karat v Gabriji 5 K; Ignacij Va- lentinčič, župnik v Renčah 5 K; Franc Razpet, župnik na Idriji 5 K ; dr. lgnac Kobal, kaplan v Dornberga 5 K; Franc Franke, vikar v O^eka 5 K; Franc Turel, zidarski mojster 2 K; Josip Ivančič, kaplan v Ročinju 1 K. Našemu upravništvu je doälo: Nd meato venca na krsto pesnika Simonu Gregorčiča Wan Berlič v župni vasi Bo- hinj 5 K; Ivan Sadej, vikar v Kronbörgu 4 K; R. Čuček, proses or l0 K; Teodor Hribar v Gorici daraje „ŠDlskema Doinir' 10 K za počasliti spomin pesnika Siuuaa Gregorčiča. Presrčna hvala in obilo posnemal- cev. — Iinonovauje. Deželni odbor je v svoji seji dne 24. t. m. imenoval dr. Siksta Cortelli iz Rude prvirn, — in pri- stava na slov. oddelku deželne kmetijske Sole Miltona Klavžar drngim kmetijskim nadzornikom pri deželnem urada. Prejcli smo sledeči popravek: Slavno uredništvo lista „Gorica14 v Go- rici 1 Valed neresničnih izjav ;p moji osebi v zadnji ätevilki „Gorica" štev. 93. od dne 20. novembra 1906, zahtevam po § 19. tiskovnega zakona, da prijavite sledeče popravke: 1. ni res, da sem zavpil pri shodu v nedeljo v Dornbergu „KancfelparagraP na besede :. . . da bo glasoval proti razdruženosti zakona in proti brezverski šoli, pač pa sem isto besedo zaklical na sledoče izvajanje dr. GregorČiča: „Po novem volilnem reda bo vsakdo glasoval lahko po svojem lastnem prepričanju". 2. ni res, da so me kmetške (kmetske) roke prijele in ma postavile pred vrata, res je pa, da ho me p eh ali do vrat in sem ta zaklical : „Pastite me pri iniru! Sam grem" — in sem äel sam skozi vrata na stopnice v veži. 3. ni res, da sem bii ves iz sebe, ko sem zagledal Gabrščeka, pač pa »em ostttl popolnoma mirno na stopnjicah, dokljer niso prišli orožmki med Ijadstvo. Potem pa sem äel do korica stopnic in sem tam ostal, kar Ihhko priča g. kaplan. 4. ni res, da sem so pohvalil nekomu (g. kaplanu), d« sem imel „lobenswert" iz zgodovine na njegovo vprašanje: „Ali pa sploh poznate zgodovino volilne rcf>rm^ ?'* pač pa sem rabil islo besedo na njegovo zabavljanje: „Vi ne poznate z?odovine \u Za tern je se-le on zastavil omenjeno vpraäanje. 5. ni res, da je Gibrščok moj general, res je pa, da niaem ž njim v nikaki zvezi in tudi ne odvisen od njega. 6. slednjiö tudi ni reB, da sem bil „sladko ginjen" — od vina — kakor misli dopisnik „Gorice", pa<3 pi popolnoma trezen, kar lahko dokažetn.s pričami. Josip Brie učitelj. S tem „popravkom" se pečantio prihodnjič in ga primerno komentiramj. Razne novice. O srbskemu prcstolonasleduiku se govori, da je znorel. Duunjski župan dr. Lueger je sedaj že toliko okreval, da je v sredo priäel, oprt na dva poslanca, v zbornico glasovat proti pluralnemu sistema. Kugn raz^aja v Aleksandriji. Obo- lelo je že več Evropejcev. Ea natakar je že umrl. V Aleksandriji je več Slovencev. Pri občinskih volitvah v Ma- riboru, ki so se vräile v sredo, so zma- gali Vsenemci. Stcialni demokratje in krščanski so propadli. Krščansko - socialna zveza za Stajereko. — Zveza slovenskih nopo- litičnih društ^v za Sp. Štajersko bo odslej v Maribora. U^tanovni občni zbor bo 29. novembra v Maribora. Kinečko zvczo so si osnovnli slo- venski spodnje Stajerski kmetje. Tako je prav! Nemčarje in liberalci pihajj od jeze, kmetje pa se jim smejejo. Slovanski svet. Stolica hrvatskega in srbski'ga jezika v Krakovu. — Nedavno so jugoslovanski dijaki na češkem vseaoi- ližča v Pragi predložili rektorja proSnjo, naj bi se na vsenčilišču astanovila sto- lica jugoslovanske knjiž^vnosti. Olgovor je bil povoljen. Prihaja pa še druga vest. Na vseačilišča v Krakovu je asta- novljena stolicaza hrvatsko-srbski jezik. Rektorjem jeimenovan Tadej Stanislav Gra >o\v*ky. lsti je poznan kakor izvrsten poznavalec književnosti vseh ^tirih ja?">- slovanskih piemen. Doslej se je vpisalo 30 sla$ateljev| Mučeujc poljske dece v Nemčij-. — Ohoii praski uöitelji bijejo ubogo poljsko deco, ker noče po3la5ati krščan- skega naaka v nemščini, kakor živino. Dne 12. t. m. je poljski renegat uöitelj Frančišek Ppchota kruto bičal de^etletno deklico Jožeso Teclavovo, ker ni hotela odgovarjati nemško. Vlekel jo je za kito in kričal nad njo: „Ti bom že d il poljsko, jntri dobiš še več." Ziravnik je dal izpričevalo, da je bila Jožefd Tecla- vova neštotokrat ularjena v obt b3ka in na zadnjico. Obe roki sia otekli z;i- radi adarcev. Deklica trpi strašne bole- cine. Tako se vtepa nemška kuitnra ubogi poljski deci. Književnost in umetnosf. „Vroditelj v srečuo veetiost', ie ličen molitvenik, ki g* je spisal A. M. duhoven ljubljanske školije. Rizdelien jn v dva dela : prvi del obsega v jedn»cih stavkih najvažnejše verske resnice v obi - ki premišljevanj, drugi del pa molitve. — Prodaja ga „Katoliäka Bakvaraa" v Ljabljani. G me molitveatka v šagrin ve- vanemu z ziuto obrezo in pregibljivimi platnictmi so: po K 2 50, 3, 3 40, v nt:> usnje z zlato obre&o in vatiranimi pUt- nicami pa so: po K 2 65, 3, 3 50. — Pri- poroöamo ga v nakup. Pripravno z* di- rila. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja- stroje tudi na leden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Pripo. oča se slav. < občinstvu. ^h Poshusite in priporočife = izdclhe = Tydrope lonarne hranil D Pragi VIII. CsnoDniftz^fonj. O priliki bridke žalosti, katero nam je uzročila nenadiia izguba prečastitega gospoda vikarija v pokoju Simona Gregorčiča, dajalo nam je dobrodejne utehe in potrebne moči obilno spoštovanje, ki se je izkazovalo rajniku v bolezni in ob pogrebu ua razne nacine, in splošno sožalje, ki se nam je izražalo I ob njegovi smrti od vseh stranij. I Zato si štejemo v sveto dolžnost, da izrečemo javno zahvalo posameznikom, korpo- I racijam in društvom, ki so na kakoršenkoli način slavila rajnikov spomin ter vlivala tolažbo I v naše užaljene duše. j Presrčna hvala cast, duhovščini, ki je rajnika tolažila ob njegovi bolezni ter v molitvah I spremljala ga na zadnjem potu; častni straži pri mrtvaškem odru in pri pogrebnem sprevodu in I rediteljem ; pevcem v cerkvi in zunaj nje; slavnostnemu govorniku in pevskemu zboru, ki sta I se poslavljala od pokojnika ; darovateljem krasnih vencev in odpošiljateljem srčnih sožalnic od I blizu in daleč; raznim dostojanstvenikom, zastopom, društvom in zavodom ter nešteti množici posameznikov, prijateljev in častilcev pokojnika, kaierih mnogi so prišli celo iz daljnih krajev, da so se udeležili pogrebne slavnosti; spremljevalcem rajnika čez mestne meje do zadnjega počivališča ; slednjič vsemu slavnemu občinstvu in meščanstvu, katero se je na katerikoli način udeležilo naše žalosti ter poviševalo tužno slovesnost. V GORICI, 26. novembra 1906. Sorodniki. ————^^———————————————-^————------------------------------------------------------------------------------- ßf||Q|/j| Spomiiijajte se o vsaki I lUJdlVI. priiiiti „Šolskega doma". Loterijske številke. 2-4. novcmbra. Trst.......82 50 87 31 89 Line.......10 68 77 27 65 Vabilo na vinski semenj, ki bode v Dornbergu 2. decembra od 9. pred. do 7. zvečer. Razstavljena bodo izvrstna bela in črna vina, katera se I prodajo po zmernih cenali, Na sejmu bode na razpolago poseben I strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo vina ocenjeval. Za pristnost razstavljenih vin janči županstvo in vinorejsko društvo. Pridite kupei in prijatelji rujnega vipavea in napolnite si svoje zaloge! Dornberg, dne 19. nov. 1906. Zupaiistvo v Dornbergu. Vinorejsko drustvo v Dornbergu. Prosiva z a h t e v a t i listkel Najve ja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hš Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Ebo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri najn za 100 krön blaga. Posor! Eno krono nagrade ' Fozor! Eno krono nagrade I Prosiva aahtevati listke! Rojahi! hupujte norodni kolcH Jolshego Doma". YW ¦ kupite vedno najbcljše pr doma tvrdki J. WM, GORICA, št. 10 Soska št. 10 Stare, avstnjske in mo- zemske poštne znamke iz let 1850'1870, če mogoče še prilepljene na pismu ali odlomkih pisma nakupijo, se v večji množini in se prav dobro plačajo. [ Ponudbe je nasloviti na uprav- ništvo teaa lista. Ivan Bednarik priporofa svojo knjigoveznico v Gorici I ulica Vetturini št 3. ZASTOPNIK „ VZAJEMNE ZAVAROVALNICE PROTI POŽARNIM ŠKODAM IN POSKODB1 CERKVENIH ZVONOV V LJUBLJANI" gosp. JOSIP BAyT, trafikant pri draavnem kolodvoru v Gorici, daje vsakemti potrebna pojasnila o zavarovanju in se slavnemu občinstvu prav toplo priporoča. ,CeRtFaIna posojilrcica' rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od I. novembra 1905 na mesečna odplačila v pctih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicB po S1|2°|0, na vhnjižba po S°|o zW upravnega prispevka za vsaeega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. *