42. številka. Trst v sredo 21. februvarja 1900. Tečaj XXV ..Edinost-' ihaia enkrat n:t dan. razun nedelj iu j raznikov. oh tj. uri zvečer. >"tnfniM 7.u;ičn : Za celo leto........kron /Ji j mi! leta.........12 za eetrt leta........ (» _ za meaee........ £ kroni >aro je plačevati mu »rej. Nn n»-ročbe brez nrilotene naročnine »e unrava ne oni rs. Po tobakarnah v Trstu -e prodajejo po--ameme številke pr> (i ^totink i.*J nvž.i; izven Trsta pa po f$ stoti 11 k i-l nvi5.) IVielou ftr,>. Glasilo političnega društva „Edinost"4 za Primorsko. \ edinosti Je nn»5! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. /loliit uiccoio štv. '», il. naiistr. Izdajatelj in « dgovorni urednik Fran G o d n : k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. SVIehkobna politika. V Ogerski obstoji zakon za narodnosti. Kar daje ta zakon onim, ki niso Madjari, to je tako skromno, i >e kršil. V Avstriji obstoje december-~ki zakoni, naperjeni i zre«* no proti Slovanom. Ali tudi v teh zakonih je jeden paragraf", ki, če tudi ne v politiškem in državnem, pa vsaj v jez i kov ne m in narodnostnem pogledu priznava enakopravnost vseh narodnosti. Ali ravno ta je oni paragraf, ki se najmanje vrši, in se celo, po hesedi in duhu, krši na škodo nas Slovanov. Primorske pokrajine vedo to najbolje. Narodnostni zakon na Ogerskem, hr-vatsko-ogerska nagodba, decembersvri zakoni v Avstriji, vsi ti so eeda istega zistema, namreč duvalistiškega, ki na eni strani vse centralizira proti Slovanom, a na drugi strani zopet vse centralizira proti nemadjarskim narodnostim in proti sami Hrvatski. Kjer ti zakoni v pojedinih določbah recipirajo katero pravo v prilog Slovanom, potem se gotovo kršijo ravno te določbe, ker je to v duhu z is te m a, ker že /istem donaša s seboj, da je vse Slovane, brez ozira in brez razlike, pritiskati na zid. In naj se pojedine določbe glase kakor hočejo, je nepobitno dejstvo, jw>-tijeno <»d izkustev '->2 let, <1 a v okvir] u tega z i s t e m a za nas Slovane ni pravice!! Ako so nam kadar-koli kaj dali, kar nam gre po najelementarnejem pravu, pa nam to predstavljajo kakor neko koncesijo, kajti vzdrževatelji zistema izhajajo z gledišča, kakor -da mi Slovani stojimo pod njihovo bo-gato mizo, zadovoljni, ako nam mečejo po kako mrvico. Nočemo preiskovati sedaj, da-li smo ali nismo mi Slovani vsaj deloma krivi na takem uraevanju stvari : nismo-li mi sami, ki >e često in iz lastne volje pretvarjamo v bo-rače ter prosimo, naj se nam vendar vržejo mrvice, katerih smo umenili ravnokar in ki bi nam morale pasti že po zakonu".'! Jedno pa -toji : odkar je proglašen zistem, kosali sti se v monarhiji dve veliki stranki, dve veliki misli : centralistična in f e d e r a 1 i -stična. Prva je hotela vse centralizirati na Dunaju: druga je hotela, da se ugodi državnim in zgodovinskim pravicam pojedinih narodnih skupin. Dnvalizem ni izvel ni jednega ni drugega programa, ker je razdvojil monarhijo na dve veliki centralistični državi. Ti je federalizem, v kolikor je ž nji m ustreženo državnemu pravu Ogerske in je j>ol»»žaj te |m»slednje res federalističen nasproti avstrijskim deželam. A z druge strani to zoj»et ni federalizem, ker nemadjarske narodnosti v Ogerski podvrgava Madjarom, ker je Hrvatsko na milost in nemilost prepustil državni misli O^erskr : ker v Avstriji ali Cislajtaniji vse centralizira v prilog Nemcev, a krati vse pravice, toliko Cehov, kolikor Hrvatov in Slovencev. Radi tega — da zasedaj pustimo na strani Ogersko in Hrvatsko — sti v Avstriji tudi }>o duvalizmu ostali v veljavi dve veliki historični stranki : centralistična in federalistična. Demarkacijska točka mej njima je bila jasna : program jedne in druge naj-točneje opredeljen. Vse je šlo tako naprej do Taaffeovih časov, ko se je v Avstriji začel vršiti oni proces, katerega je v Italiji zviti Depretis imenoval trausformizmom. Najprej se je federalistični program zameni 1 z avtonomi-stičnim. kar ni isto: za tem pa so sami av- tonomisti začeli odpuščati mnogo od tega svojega programa. Sploh so se meje med strankama začele premikati in nastala je nekaka zmešnjava pojmov. Po našem menenju kršenje parlamentarizma ne sestoji v tem, da parlament ne more funkcijon:rati radi ob-strukcije od jedne ali druge strani. Kršenje parlamentarizma in celo njegova negacija sestoji v tem, da vzlic dejstvu, da so federalisti ali avtonomisti v večini, ne stoji na čelu države vlada, izišla iz krila te večiae, ki bi izvajala nje program. Po toliki konfuziji smo na početku sedanje legislativne perijode doživeli večino, ki ima — da-si sestavljena od raznih skupin — toliko homogennosti v sebi, da se je mogla združiti za jedno adreso ter tako razviti skupen program. Ali kaj smo videli ? Ali smo morda videli vlado, izišlo iz krila te večine se svojim čistim parlamentarnim programom ? Niti v sanjah. Ako bi bila nemška levica v večini iu da bi bila vlada vzeta iz nje srede, ta bi smatrala za svojo dolžnost in svojo nalogo, da izvaja nemški program ter proganja Slovane na vsemogoče načine. Ali ker je desnica v večini, vlada ne sme biti vlada večine. Badeni je moral odstopiti, ker je bil tako drzen, da je Ćehom vrgel nekaj mrvie. Vsi drugi ministri, ki so došli za njim, so imeli to nalogo, da mirijo Nemce in da jim gredo na roko, vzlic temu, da večina ni nemška. Jeden njih — Clarv — je desnici, večini, celo napovedal vojno. In tako: ali se mora vladati po trmi Nemcev, ali po § 14., nikakor pa ne po programu večine, in zato ne, ker je desnica v večini. Mi priznavamo, da grof Taafte ima realnih zaslug in da je v prvih časih svojega vladanja imel dobre namene. Ali zopet je po našem menenju zmešnjava, navstala vsled njegove politike, kriva današnjim groznim anomalijam. Mesto da se borimo za jednega a proti drugemu zistemu, mesto da je borba jasna in opredeljena med dvema historičnima strankama, med dvema zistemoma, med dvema temeljnima idejama, se je ista zožila in izgleda kakor da se mi borimo le za neke pojedine pridobitve in kakor da bi se našim pravicam moglo zadovoljiti tudi v okvirju današnjega zistema. Bog obvari, da bi mi hoteli izrekati sodbo o čeških bratih, poznanih po svojem požrtvovalnem patrijotizmu, po svojih žilavih borbah, po svojih politiških vrlinah. No, mi smo si vedno mislili, da je češka borba v prvi vrsti državnopravna, borba za češko državno pravo, za federalistično preustrojo Avstrije, borba proti een-tralistiškemn zistemu. Sode po današnjih dogovorih za sporazumljenje, rekli bi nasprotno, da Cehi verujejo, <1 a vsaj do nečesa m (»rej o priti tu d i v o k v i r j u d a n a -š njega zistema. Nam se zdi, tla je taka politika — po tolikem razočaranju in tolikih lekcijah — mebkobna politika! Dinko Politeo. delajo vsi, kakor dela velezaslužni župnik v i Ako sem morda, da-si gotovo nehote, Bermu pri Pazinu, velečastiti gosp. Josip užalil koga, naj mi blagohotno oprosti. Jaz poznam naše rane, pa sem nekatere (pa le nekatere!) odkril in vi jih — zdravite! Dr. T. Grašić. Ponavljam: c. kr. oblasti niso toliko krive, kolikor se navadno misli. Preti nekoliko leti sem se razgovarjal z jako v i s o k i m je. kr. uradnikom o našem jeziku na c. kr. Trst, dne 21. februvarja 1900. oblastih. »Ne morem vam poslužiti*, je rekel, Slovenski deželni šolski nadzor-j»ker nimam Ijudij, ki bi koncipirali v vašem nik za Sp0anje Štajersko, jeziku.c Da imamo mi res premalo Ijudij To vprašanje je sedaj na dnevnem redu. na c. kr. oblastih, to mi gotovo pripoznavate Tu(U mi gm0 že opetovano pisali o lijem. A |z obžalovanjem. A jaz hočem t (ja se je Celd v časih spravne akcije tako-le j malo, kar imamo, je v obče manje vredno, 1 vprašanje moglo v nemški javnosti kar ma-nego sodite vi. Razlog temu je, daje mej | homa j)reriti do veljave, ta okolnost priča, njimi taeih, ki nimajo.....srčnosti, ki "i-' kako veiik je štajerski terorizem na ves majo (pa naj se praska le oni, kogar srbi) : nemški tahor značaja, ki nimajo (in zopet: naj se praska j Mi })a se moramo Uanes najodločneje po- le oni, kogar srbi) dovoljnega naobraženja, i staviti J)0 robu prizadevanjem od izvestne •znanja in takta---- Kako divni so žarki j strani> kjer radi vzbudili domnevanje, ka- poletnega solnca ! Ali, ako jih gledaš, zabo- j kor da smo mi kaj zagrešili v tej aferi in da lijo te oči. Resnica, izrečena ravnokar, me gmo škodovali dobri stvari. I spominja na žarke poletnega solnca. Včeraj smo namreč čitali v nekem kranj- »Naj se uče«, mi morda odgovori čita- ! skem listu brzojavko z Dunaja, ki je za kiju-telj, »naj se uče Italijani in Nemci, naj se čila nastopno: »V tukajšnjih političnih krogih uče slovenski in hrvatski.« To je prav. No, 1 se tudi govori, da je dunajska vlada vi mislite, da se ne uče, jaz pa vam moram jako n ej e v o 1 j n a, k e r j e neki ne-reči, da se uče več, nego bi jaz želel. Prvo: kranjski slovenski list to s k r iv-uče se lahko, ali nauče se kasno, ali pa »ost izblebetal.« nikdar. Njim, v ostalem, niti ni do tega, da Ta list, ki je baje »izblebetal« skrivnost, bi se naučili, ampak jim je le do tega. da jim smo namreč mi. šef napiše v kvalifikacijo: »Ume slovenski in Alt smo res izblebetali kako »skrivnost«? hrvatski«. — Drugo: Ali morete biti zado- Kdor pravi to, taje lagal. Poglejmo par da-v olj ni z gladkostjo in sladkostjo sloga hrvat- , tumov ! sko-slovenskega, s katerim vas obdarjajo taki Mi smo v številki od 15. t. m. v prvo nemški in italijanski uradniki ? ! Pred neko- govorili o gori označenem vprašanju. Y uaj-liko časa sem Čul iz ust poštenega kmeta iz ugodnejem slučaju je bila torej ta številka tržaške okolice: »Ce mi imajo pisati nerazum- še le 16. v Gradcu oziroma na Dunaju. A ljivo slovenščino, naj mi raje pišejo umljivo od istega 16. je datiran že pioglas štirih de-laščino !« — Tretje: Ako bi tudi nemški in želnili odbornikov štajerskih — tir. Julius v. italijanski uradniki znali povsem dobro slo- Dersehatta, dr. Gustav Kokoschineg, dr. venski in hrvatski, mislite-li, da bi vam pi- Heinrieh Reicher in dr. Josef Sciuniderer — sali več slovenski, nego sedaj ? Le tedaj bi s katerim poživljajo somišljenike na posveto-pisali slovenski ali hrvatski, ako bi se bali vanje v tej stvari. V hipu torej, koje osebe, kateri pišejo. Saj tudi sedaj pišejo izšel naš list, je bila akcija pt> naše n. pr. odvetnikom, a ne pišejo kme- N e m e e v v Gradcu že v polnem tom .... »Ali zakon, naredbe, predpisi«, mi razvoj u. Kako tajnost smo izdali torej ? porečete morda vi, jaz pa se vam smejem Nobene, tudi ko bi bili tako neumni — kar pod kožo. No, priznavam vendar, da bi se z pa nismo — da bi si domišljali, da Nemci zakonom, ki pa danes še ne obstoji, še le iz našega lista zajemajo take vesti, moglo doseči vsaj nekaj. Pač nekaj smo mi menda res prvi »iz- i> i- , i i .-.„u- ^ blebetali«, le vprašanje je tu, da-li smo s Ponavljam: nam treba, da na vsaki c. ' t j j > . t , ' i i i tem res kai škodovali naši stvari *?! Po ve- ki*. oblasti, v vsakem c. kr. uradu namestimo J ,. . . - -i v • • i i dali smo namreč — in po jako dobrem viru svoj d i ljudi), m to srčnih, značajnih, naobra- c ' J . " i i • iti >,.. - -u > —, da za mesto dež. šolskega nadzornika za zenih, ki globoko spostujejo nas jezik in ga ' " = v i •• i • i j ' i . , .-i- suodnje Štajersko vlada misli na glasovitoga živo ljubijo, ki bodo našemu kmetu služili v & & . -i i j- • . i- • ravnatelja Končnika!! Ali smo res grešili, našem jeziku in bodisi tudi proti njegovi ne- J & ' umni volji. Ona gospoda, ki namerjajo v novinah pisati o c. kr. oblastih, naj se vsikdar dobro obvestijo o stanju stvari. Jaz želim, da se pogosto j»i še in mnogo, ali vsikdar samo r e s n i c o, a tudi resnico le tedaj, kadar pisanje more koristiti, nikdar pa ne, kadar mora, ali vsaj more škoditi. ali nismo marveč storili, kar nam je velevala dolžnost, ko smo o pravem času še opozorili na to, kar se plete na Dunaju?! Končnik, nadzornik slovenskih šol — kdo ne umeje tega?! Da je mož Slovenec in zna naš jezik, baš to je tehten vzrok, da moramo o p r a-v e m č a s u vse ukreniti proti njegovemu imenovanju. Saj nas vendar skušnja uči, da so prav oni politični in narodni nasprotniki, Dve oblasti — stranki. Razmišljanja. (Zvršetek.) Y Istri je — tla navedemo še jeden izgled — župnija od circa 40—li<). Župnik je Hrvat in dopisuje c. kr. oblastim — italijanski iu nemški!! Cerkev je imovita, morda bi smeli ceniti nje imovino do 1d Končnik — katerem je sestavljena uloga. V kazenskih in je celo dober prijatelj nekaterim Sloven- stvareh je obtožnico in vse njega tikajoče cem, ali gospod baro . je tudi v svojem po- j se sklepe, izišle izven razprave, priobčiti ob- litiškein mišljenju soroden Končniku in mi tožencu v njegovem jeziku. Drž. prav dni k bi hoteli videti Slovenca-čudaka, ki bi si res in branitelj govorita v jeziku o b- domišljal, da bi ta baron primerno zastopal toženca. Za vpisovanje v javne knjige je interese Jugoslovanov in zlasti njihove na- odločilen jezik uloge. Tudi v izvadkih je rodne in državnopravne idejale ! pridržati ta jezik. Denimo pa. da smo bili mi slabo po- Uradne rešitve, ki se ne izdajajo onim učeni in da ni nič res, da vlada misli na strankam ali osebam, ki so zaprosile za stvar, Končnika! Potem pa že celo nism«. izdali imajo biti v onem jeziku, katerega govori nikake tajnosti, ker je — ni bilo! Česar ni, stranka, katere se tiče uradni čin ali kateri se tudi izdati ne more! je spis dostaviti. Mislimo, da smo opravičeni. Onemu Tstmene razprave, katerih se udele- kranjskerau listu pa bi želeli, da bi ne bil žuje več oseb, ki govore razne jezike, se tako smešen v svojem hlastanju po vsaki vrše v jeziku, za katerega so se sporazumeli : priliki, ob kateri meni, da nas bo mogel a če se ne morejo sporazumeti, v obeh de- dregniti. Naj nas le daje, ko meni, da ima želnih jezikih. Sklepi se razglašajo v obeh je- p.»voda. ali le stvarno in ne tako slepo, kakor zikih. V kazenskih stvareh z večimi obto- v tem slučaju, ko se nekako identifikuje z ženci se obtožnica in drugi sklepi, izišli izven nevoljo vlade, o kateri je že sam tožil ope- razprave, vsakemu obtožencu dostavijo v nje- tovano, da kar prehaja na dnevni red preko govem jeziku. Glavne razprave pa se imajo nas Jugoslovanov! vršiti v onem jeziku, ki se vidi sodišču naj- Ako bi bili mi hudomušni, bi lahko umcstneji za namen razprave, pravili tudi, kako so nam tožili poslanci, Xa uradnih poslih, ki se rešujejo brez kako jih je neki kranjski list se svojimi po- razprave, ali na uloge več oseb, je rabiti oba ročili z Dunaja že večkrat spravil v najveće deželna jezika. zadrege, kako je o neki priliki — šlo je za Gorenjim določilom za kazenske stvari »utrakvistični« gimnazij v Celju — obesil na je smeti izogniti se. ako so neizvedljivi z oživeli ki zvon (»ogovore, ki so se vršili pod rom na posebne razmere in zlasti na sestavo jtečatom tajnosti in stroge zaupnosti, kako porotnega sodišča, ali ako je toženec sam za-ie res škodoval dobri stvari, in dovoljen z drugim deželnim jezikom, kako je neki naš jw>slanec moral čuti iz mi- Priče in izvedenci se smejo posluževati nisterskih ust očitanje, da Slovenci smo otroci, obeh deželnih jezikov. Zapisovanje se vrši v s katerimi ni nič opraviti. Men imo torej : jeziku izpovedbe. zdravnik leči najprej — sebe ! y oheh jezjkjh sestavljene priloge in V proslavo stoletnice rojstva , bolg. onA ki m namenjena le za posamične^občine ali Balkan», rus. «Bukovina*, slov. < Slovenija*, 0fcraje> le v tistih jeziki!., ki so v rabi v do- .-rb. cZora» in brv. »Zvonimir* v spomin ti£n;'|, okrajih ali občinah. stoletnice rojstva slovenskega pesnika Fran- Uradni napisi, pečati in štampilje so dvo- ceta Prešerna slavnosten koncert. Iz posebne jezični prijaznosti so obljubili sodelovanje: gospica Ako bi te temeljne poteze hoteli meriti z Dragica Kovačevič, dvorni operni pevec go- merilom naših obupnih razmer, bi si seseda sjhmI K ran Naval, virtuoz na gosli gosj»od moraii že|etj ,lneva, ko bi tudi v nas nav- Karol Jeraj, ^Slovansko pevsko društvo*, stalo razmerje, kakoršnjo nam kažejo te fce- tamburaški zbor .Zvonimira* ter pevski zbor meijne poteze. Ali tudi v teh je določilo, «Slo\enije«. Koncert bo dne 7. marca 1900 katerejjn i,j se tudi mi morali bati z ozirom v koncertni dvorani «Ronacher», I„ Schel- J)a duj, jn mjšljenje, ki vlada meč generala C ro njej a ta-le komunike: »Predmet posvetovanju je giblje svobodno — Bog ve kje. To je baš bilo j h .ročilo pod odseka o volilni preosnovi zanimivo vprašanje: kje je sedaj (Vonje? za češki deželni zU»r. Proti prvim štirim Morda nam prinese brzojav kmalu pojasnila, točkam ni bilo bistvenega prigovora, (ilede ki ne bode prijetno za angležko uho. volilnih kurij so od vseh strani izražali željo, Vojna v malem — gverilja — se je že da bi se tudi v okvirih narodnih kurij ko- pričela: v njej so Boerci nedosežni mojstri, likor mogoče oziralo na opravičene zahteve Vsaka zguba, tudi na provijantu in živini, posamičnih skupin, ki imajo iste koristi, pomenja za Angleže vsaj dvakrat toliko, nego Lege Nazio-nale« v »Politeama«. In ako danes omenjamo dveh sličnih dogodkov, ne storimo tega. da bi hoteli koga svariti, marveč le zato, da konstatujemo, kako tiho in mirno je nad i vsemi oficijoznimi in napolofieijoznimi in če-trtoficijoznimi vršički, kadar-koli bi govorjenje moglo kompromitirati — ljubljenčke. V Zadru so te dni na plesu »L-letnemu mešetarju Josipu Lustu so preložili razpravo. Imenovani obtoženci so oškodovali nekega H. H., ki se je v denarnih stiskah obrnil tlo Baloga, da mu proti menici preskrbi denarja. Menica se je glasila na 7000 gold. Balog je dobd od svojih kapitalistov na to menico le 1600 gld., a še od teh je izročil H-u le 400 gld., ostalo je porabil za-se. Xa drugo menico, glasečo se tudi na 7000 gld., je dobil H. le 200 gld., a za tretjo na 1000 gld. le — 10 gold., da si je Balog zanjo eskomptiral 800 gld. — Toliko v pojasnilo o tržaškem — denarnem trgu. Aretiranja. Pol. oficijal Sehabl je včeraj aretiral tri mlade fante, ki so se bili pripeljali z dunajskim poštnim vlakom. Isti so L>i 1 i zbežali iz hiš svojih roditeljev v Grasli-cah in Brodu. — Zaradi nevarnega žuganja so včeraj aretirali 22-letnega že večkrat kaznovanega mornarja Dominika Recapito iz ulice Forni št. 8, ker je svoji gospodinji, namesto da bi ji plačal dolžno najemnino, obljubljal — batine. V samomorilki, o kateri smo poročali včeraj, da se ie na borznem trgu zastrupila z fenilno kislino, je neka sorodnica spoznala 20-letno Marijo Zivic iz Skopega na Krasu. Zadnji čas je stanovala v hiši štev. o ulice Ireneo. Vzrok samomoru je l»aje — nesrečna ljubezen. Požara. Sinoči ob 0. uri je nastal požar v nekem stanovanju v hiši štev. 4 ulice S. Giacomo. Prevrnila se je bila svetiljka. K<» so prihiteli gasilci, so bili domačini že zadušili ogenj. — Tudi v ulici Coroneo št. 1 i' je malo pozneje nastal ogenj v nekem stanovanju. Tudi tukaj je bila kmalu odstranjena vsaka nevarnost. Vremenski vest ni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 10.4, ob 2. uri popoludne 15.0. C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 747.1 — Danes plima ob 0.30 pred p. Oseka ol>7.18 pred p. Mrtveci, prijavljeni dne 2<>. t. m.: De-lolio Viktor, 4 d., Skedenj 172. — Dodič Mihael, ;V.» 1., ul. S. Servolo S. — Maeovič Karolina. 1 uro, Skedenj 4<>2. — Srhurten-hauer Herman, ul. Kossini 4. — Xn-denšekalfons, 20 d., ul. Sanita 3. — Fer-foglia Aloiz, .S m., ul. Artisti f>. — Butorac Pijerina, *4 1., ul. Carintia f>. — Markuza Anton, OS I. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 22. februvarja ob 10. uri predpoludne se bodo v sled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Nuova št. 14, predmeti iz gume; v ulici Chiozza št. 1, hišna oprava: v ulici Capuano, hišna oprava. Bolgarska Plovna. Xa rusko--bolgarski meji se je pojavil konjski lišaj na kopitih cirkusa »S tu pa rame«, ki je namenjen na mas kar ado. Veliki zdravnik konjskih kopit in podkev, Kibs, je napisal lišajastim konjem kvarantelno kopanje v Donavi. Ko so konje razkladali z vozov, je padla v Donavo polna kletka medvedov. 3 velblodi, ki so bili žejni, so hoteli piti Donavo, a stopili so tako nesrečno, da so bili na hip v črnem morju. Prišedši parni k »Flinck« jih je rešil, pa tudi naglo pete od nesel z njimi v Kinez i j o. Ko je direktor >Stuparame« izvedel to grozno novico, so mu prsi tako narasle, da mu je popokal lajbie in je več nego tri ure neprenehoma cvilil, tako, da je zgubil vso štimo. Nekateri so rekli, da bi se bil lahko zmešal. Klovn : Piskr. Toni: Brla. Županove Mioike, Kraške in Vipavske, pozor! Maska rada, ki bo dne 2o. t. m. na korist »Trž. Sokola*, se udeležč korporativno tudi na novo ustanovljajoči se bici-kliški klui>: «Ž e j n i metulji*. Pevsko društvo c Za rja* vRojanuvabi i na veselico s plesom, ki jo priredi v soboto dne 24. febr. t. 1. v gostilni cKonsumnega društva* v Rojanu. Začetek veselice točno i ob 8. uri zvečer. Vstopnina: na veselico 40 i st., sedeži 20 st., za možke k plesu (»0 st., ženske k plesu 40 stot. Na obilno udeležbo uljudno vabi o d b o r. Pevsko društvo «Lipa» v Bazovici vabi na veselico s plesom, ki jo priredi v ne- (leljo «lne 2~>. febr. 1 IHN» v novi dvorani go- za Istro in za društveno zastavo. Splošno ve- Stavke. j vsled česar so se morali Angleži umakniti z s|Hnla Josipa Irliančiča gostilna pri «Lipi> selje in radost sta vladala do pozne ure. Če- PLZEX 20. (K. B.) Položaj nespreme-1 /gubami. 2 častnika in 19 mož ranjenih: 1 v liaz >vici. Na veselici bodo blagohotno na- stitamo vrli »Iliriji« na krasnem začetku nje njen. V stavki je še 178 mož. : častnik in 9 mož seje poizguhilo. stopili med drugim tudi: Pevsko društvo delovanja ter kličemo njenim vrlim, neutrud DUHOVCOV 20. (K. H.) Včeraj je: Boerci se umikajo 11 a Orailjsko lliejo. Danilo* nim pevkam in pevcem »Bog Vas živi! in prišlo na delo 2125 delavcev. V stavki je še »Slovan > iz Padriča, pevski zl>or iz Gropade. Barkovljansko-rojanski in Ba- le čvrsto naprej!« Bog Vam daj muogo 4090 mož. Danes dela 2510 mož. med njimi zovski diletantje. Začetek točno ob f>. in pol podpornikov, katerih, kakor sem doznal, ni- 398 rudarjev. V 27 rudnikih so proizveli 245 uri zvečer. Vstopnina: Na veselico za osebo mate še nobenega. Vsled tega bi bilo treba, vagonov premoga. — V okraju Ousti-Ho- "»O stotink: sedeži I. vrste 4<> stot.: sedeži da se rodoljubi iz Kopra in Trsta upisejo v motov ja danes 70 rudnikov v II. vrste 20 stot.; na ples posamezni možki »Ilirijo« kakor ustanovni u< 1 krono 2" stot.: posamezne ženske SO stot., enkrat za vselej 20 K. S tem možki z eno žensko 2 kroni. Ker je čisti do- vršili svojo rodoljubno dolžnost, biček veselice namenjen v pokritje troškov K. A RUNDE L 19. (K. B.) «Reuterc javlja : V okraju Arundel je, kakor je videti, le malo Boereev. O rekognosciranju v soboto večer so zapazili le 000 Boereev. Od te dobe obratu (od ] niso vedeli skoro nobenega več. Bržkone je le kakih 1000—2000 Boereev, dočim se jih je 10.000 umaknilo na OUSTI 20. (K. B.) Od sobote je 12) vzhodno mejo Oranjsko, da preprečijo, da b Ije, kateri plačajo j 107). Včeraj so proizveli 782 vagonov pre-Jpri Colesbergu ostalo bi najlepše moga. Število rudarjev znaša 1260. i Rn<»iwv dočim se 5111 i X Dobrovoljno ognjegasno mož več na delu; v 9 rudnikih so spravili 96 za napravo nove društvene knjižnice in no- društvo v Sežani priredi v nedeljo vagonov premoga na dan. vega harmonija, -e predplačila hvaležno spre- dne 25. t. m. v gostilni »Mahorčič« svoj ples. i Dopolnilna državiiozborska volitev. jemajo. Uljudno vabi o d b o r. PRAGA 20. (K. B.) O današnji dr- je, da med Boereev. Vstopnina za osebo 1 K. za društvenike 00 j Plesni odM'k svetoivanskega bralnega st. K plesu bo svirala godba iz sv. Križa, žavnozborski dopolnilni volitvi za skupino društva priredi svojo maskarado v torek dne K^r je čisti dobiček namenjen za nakup ga- mest Slanv-Kladno je nastala potreba ožje zvečer. Vstop- silnega orodja, se bodo preplačila hvaležno volitve med Mladoeehom Sekalovskim in ra-sprejemala. Angleži tamkaj udrli v deželo. Patrulje s postaje Hanover Road so včeraj srečale patrulje iz Arundela. Pokazalo se Hanoverom in Arundelom ni 27. t. m. Začetek ob S. uri nina : možki ."»O nvč., ženske 2."» nvč. «Trza>ko podporno in bralno društvo priredi v saboto dne 24. t. m. v svoji dvorani, ulico Stadion št. 19, »plesni venček» ter vabi tem jM.fom svoje člene in druge ro-doljulte na obilno udeležbo. Vstop l>o dovo- Vabilo bo I Vesti iz Kranjske. * Konje za a f r i š k o boj išče je kupoval predvčerajšnjim zvečer po Kravji Ijen tudi maskam, ako se dajo spoznati do- v n;ki mož iz Monakovega. dikalnim Čekom Baxo. Ožja volitev se vršila dne 28. t. m. Ogerski parlament. BUDIMPEŠTA 20, (O. B.) Zbornica poslancev je nadaljevala debato o proračunu ministerstva za notranje stvari. Več govor- nikov se je bavilo podrobno z narodnostnim „ZVEZS SlOVBllSklll ftPVSMl POfflOfiniKOf k:uero priredi tičnenm nadzorniku. K plesu bo sviral orkester, vodil pa lxi ples l mek. Pričetek ob 0. uri zvečer. Za povoljno »»ostreži m » bo preskrbljeno v hiši. Veselični odsek. < Zavod 11 sv. Nikolaja so došli sledeči prispevki : ga. Mačak Kranja "» K, Prele Marija 4 K, Tiringer I. 2 K. Rezberger Helena 2 K. Pirjevic Marija 4 K, Hmelak Jo- A zviti Ljubljančani so kmalo opazili, da ima podjetni kuj>ec na telovniku obešeno samo verižico brez ure in velik del »kredita« je šel p<» vodi. Tudi so meščani v Kravji dolini sila vneti prijatelji junaških Burcev iti monakovski kupec jim je moral preje sveto obljubiti, da ne bo Angležem prodaval konj marveč Burcein, pred 110 je smel konjem ti- sip 2 K. I"rbančič Terezija in Olga po 2 K, pati /a zol)C Madjari razumejo >gšeft« dru-vsi kakor pod|M»rniki. — Darovali so pa irg. Pavšler Iv. ."» K, Repinc Valentin 2 K, Simon Gregorčič 0 K, g. Stefe v Ljubljani nabral 20 K. županstvo Litija 2<> K", gospi }H)Utvai\ je v Dubrovnik. Bilek in Mavric v Podgradu kakor prebitek _ gace. * Ljubljanski župan Hribar je včeraj nastopil štirinajstdnevni dopust. < >d- vprašanjem ter odobravalo v tem pogledu stališče sedanje vlade. V ponedeljek bodo nadaljevali debato. V južni Ameriki preti vojna. VALPARAISO 20. (K. B.) »Reuter« javlja: Vest, de se je izvedelo za tajno pogodbo med Penijem, Bolivijo in Argentinijo, v zvezi z oborožanjem v Argentiniji, ki je vsekako obrnjeno proti Chilu, je tukaj vznemirila duhove. Minoli teden je vojna komi-l kroni; za kos t u mi rane maske, dame in Sokole sija, s čilenskim generalom Kornerjem na °Pniyi: 1 krona. , . , , .... Lože: v prizemlju: 10 krou. v prvem redu: S celu, odpotovala v Evropo, kakor mislijo v kron v Ir re,,u. kron v m. redu: 4 krone. dne 25. februvarja 1900 v gledališču „Armonia" ua korist ^ „Tržaškemu Sokolu" Svirala l»ode vojaška irodba e. kr. pešpolkn liaron Waldstiltteii št. !>7. Začetek točno ob 10. uri zvečer. Vstopnina: za gospode v civilni opravi: 2 veselice 2* K. Josip Tomšič 2 K 44J st. Posojilnica in hranilnica v Litiji 2<» K. Bog povrni vsem blagim dobrotnikom! Klagajnistvo. S Prošeka nam pisej<»: K notici »Veselica pevskega društva Hajdrih na Prošeku* v včerajšnji «Kdinosti» prid« »dajemo: Da godita ni vršila svoje naloge., kakor je bilo pričakovati, na tem ni pripisovati krivde odboru. Odl»or je storil, kar je bilo mogoče, da si najine (kakor druge leta) vojaški orkester, ali kar se je druga leta v predpustnem času le z velik«) težavo doseglo, se let«»s vzlic vsem poskusom ni moglo d i »seči. važnih vojnih poslih. Cileuski glavni štab dela načrt zakona o vojni službeni obveznosti. Iz Angleške spodnje zbornice. LONDON '21. (K. H.) Dumas je utemeljeval rezolucijo, da se znova preišče stvar Porotne razprave v Mari- , . *. . . . . . 1 »Jamesonova ter je izvajal o pritrjevanju opo-j zicije, da je potrebno temeljito preiskovanje po nepristranskem in neodvisnem sodišču, da se napravi konec sumnjičenju, ki neprenehoma narašča proti Chamberlainu in njegovemu mi- nisterstvu. — Samuel Evans (liberalec) je naglašal, da je obče meneuje to, da delujejo uplivi, kateri bi se morda uporabili v to, da tovali, da naj v prihodnjič nikar ne priporoča svojega orkestra ter s tem stavi \ slabo luč prvič sebe in )totem še druge. Največ graje pa Zaslužijo njegove obveze in jamstvo za dobro izurjeni orkester. Kes je sicer, da vsaki berač svojo malho hvali, to pa le za to, ker misli, da je njegova najboljša. H<>-čemo-li tudi pri gosp. Majcen u uporabiti ta izrek? — No potem moramo sklepati, da tudi on misli, da je njegov orkester najboljši. Vesti iz Štajerske. — Porotne razprave v M a boru se prično dne 12. marca. Pred porot nike pridejo: Elizabeta Zimič radi uboja, Martin Deutschcr radi posilstva, Neža P loj radi detomora. Roman Knetič radi goljufije, France Bmnčič radi požiga, .Jošef Znideršič radi ul>oja, Pavel \Vudler radi nasilstva. Jožef Lnsič in Pran Leopernig radi roparskega uboja in tatvine, Henrik Irgolitsch radi \ , ... . . . , , ^ J o vlada ne privoli v ustanovitev preiskovalnega težke telesne poškodbe, 2o. marca Alojzij , , . , . . , 1 J J odbora. Charaberlatnov dobri glas je omajan. Sorko radi uboja. On je zakrivil ležke pregreške. Pravzaprav bi se ga moralo iz zbornice «rdvesti v zapor. — Na to je odgovarjal Chamberlain; Har- court in Campbell Bannermann sta se izrekla za ustanovitev preiskovalnega odbora; Bal-in pravicoljuben mož, je bil za to porotno , . .... , . 1 1 bour je imenoval rezolucijo napad na osebo Predznambe na lože vsprejema se vsaki dan od 1»—12 zjutraj in -A—7 ure popoludne v ulici Mo-liuo piccolo št. 3, na levo. Vstopnice istotam in v kavarni Coir.mereio. Nerazprodane lože prodajalo se hode 25. februvarja v gledališču. — Je-li mogoča kaka zveza s . .... i m i 1 j u d m i ? ! Celjski občinski jcastop-(josimhIii Majcenu pa bi elede g«»dbe sve- ... v" , ., Ar- • _ .... nik in načelnik nemške obrtne zveze, g. Mi- ta. k hael Altzicbler, ki je poznan, kakor pošten zasedanje v Celju izžreban porotnikom. Mož . . . „ . .. ,, , • . 1 Chamberlaina. Predlog je bil odklonjen z Job je vsikdar objektiven ter je to načelo obdr- žal tudi o porotnem zasedanju, kar priča dejstvo, da ves čas ni bil ni enkrat odklonjen od nobene strani in je tudi res bil na svojem mestu vseh šest dni. V Gostinčarjevi pravdi glasovi proti 1 52. Vojna v južni Afriki. Dobre vesti iz južne Afrike. COWES 20. (K. B.) Kraljica Viktorija Zalop in tovarna | pohištva vsake vrste /jt Alessandro Levi Miiizi v Trsta j| Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje)- )|J lioirat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik irrntis in franko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali žele-^^ znieo brez da bi se za to kaj zaračunalo. Vesti iz ostale Primorske. pa je ta mož po svojem lastnem prepričanju je danes predpoludne pregledovala polk mi-glasoval za (iostinčaijevo oprostitev. In zbok [ice ter rekla, vidno vesela, da so danes jutro tega pravicoljubnega čina nakopal si je naj- prišle dobre vesti z bojišča. Zarulie Angležev prod Kimberleyeiii. LONDON 20. (K. B.) V bitkah za Velika zaloga soliilnep pMštva in tapecarij o«l Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San (jrlovanni list. .">. (liisa Diaiia). hujše sovraštvo tamkajšne nemškutjirske klike. Kakor načelnik nemške obrtne zveze, ki je Iz Pobegov pri Kopru nam dne 17. t. m. (kako® običajno) priredila plesni osvoboditev Kimberleva od 14. do 16. t. m. pišejo dne 11'. t. m.: V nedeljo dne is. venček, je dobil g. Altzicbler isti dan ano- sta pala dva angležka častnika, a šest jih je t. m. se ie vršil tu prvi redni občni zbor nimno dopisnico z ukazom, naj se ne drzne ranjenih, slovenskega *pevsko-bralnega društva Ilirija«, priti na plesni venček, sicer..... Po mestu pa Zborovanja se je udeležilo 72 rednih udov. j«' prejšnje dni govorilo o škandalih in KIMBERLEY IS. (K. B.) Okolo Kim- j najfinejšega peciva m sicer za poroke,^ pojedine, Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Sladćičarna in pekarna HENRIK STIBIEL-A TRST - Piazza S. Giacomo štv. torso - TRST V okoliei Kimberleva ni Boereev. priporoča za pustni'čas svoj veliki izbor vsakvrstnega Začasni predsednik g. J^ip Bordon je ob eventualni sili, ki bi se vp<»rabila, ako bi se berleva ni več Boereev. Angleži so se pola- ^^ ti nT pijače^ rozoljo' maršalu', malaga', tiper, 51. uri .»tvoril zborovanje, prisrčno pozdra- omenjeni gosj»or sledeči: Rudolf Pe- možno bolj surovo, bolj barbarično nasilje, ral Buller nadaljeval operacije na desnem; čarič predsetlnikom, Anton Ilertok Šoeelj nego je to?! Niso li taki ljudje v obče ne- krilu, je istodobno skrbel za utijenje in podpredsednikom, Anton Valentič, visokošolec, varni družbi in je-li možno pričakovati od obrambo svojega stališča na levem krilu, na tajnikom, Josip I»ertok njegovim namestni- takih ljudi le jednega poštenega čina?! Ne, Južni obali Tugele: v to svrho je zapustil kom, Josip Bordon p. Andreja blagajnikom, razmere v Celju so hujše nego so bile kdaj tamkaj primerne oddelke. Boerske čete pri-< MI »orni k i so: Ivan Kuret, Ivan Tedeško in kje doli na Turškem! Ivan Valentič, vsi iz i ežarjev. — Po dovršeni volitvi je listal novo izvoljeni društveni predsednik, g. Rudolf Pečarič, kateri se je lepo zahvalil na izkazani časti ter prosil ostali odltor, da ga podpira v delovanju za procvit naše Iliri'e«. Pozival je tudi vse izvršuj uče zasedli so tudi taborišče pri Dronfieldu, ka- Velika pekarna, kruh vedno s vez. Sprejemo naročbe od zasebnikov za vsakovrstno pecivo. Postrežba točna. Cene nizke. sliši hajajo semtertje čez Tugelo. O tem se večkrat raztreseno streljanje. Izdatki /a vojno odobreni. LONDON 20. (K. B.) Spodnja zbornica se je posvetovala o dodatnem proračunu za vojno. Po debati, katero so provzročili Brzojavna poročila. Deželni šolski nadzornik za spodnje Štajersko. DUNAJ 21. (P.) Ker Vam -Narod« irski nacijonalisti in ki je trajala več ur, so člene, da se redno in marljivo udeležujejo očita >izblebetanje« radi Štajerskega deželnega sprejeli naslov »moštvoc s 104 glasovi proti pev-kih vaj. Za tem >e je razvila prav lepa šolskega nadzornika, Vas zagotovljam, da 32. Po nadaljni diskusiji, tekom katere so domača veselica, na kateri so nas razveselje- mi Štajarci, ki poznamo Končnika, sodimo iiski nacijonalisti znova odločno protestirali s prekrasnim tako, da bolje nič. nego ta mož Končnik je proti vojni v južni Afriki, so sprejeli kredit vali izvrstni pevci Ilirije« svoj m j>etjem. Ivo je nekdo napil pevovodji Claryjev produkt in protege, in ako je njega 13 milijonov L. st. z 207 glasovi proti 32. »Ilinjec. dvignili so istega pevci na ramena, ter mu s prisrčnimi pozdravi in živio-klici izražali svojo hvaležnost in spoštovanje. Mej krasno domačo zabavo je nabral g. Na za rij Pečarič lepo svotico za družbo sv. Cir. in Met. ! imenovanje — baš s tem. da smo stvar spravili v javnost — preprečeno, smo storili Angleži pri Krontpoolu odbiti LONDON 21. (K. B.) »Reuter* javlja dobro delo in štajerski Slovenci moramo biti i iz Bulmvava dne 12. t. m.: Angležki oddelek, le hvaležni »Edinosti«, da je »blebetala«. Štajerec. kakih 200 mož, je napadel boerski nasip na 1 Kroiitpoolu. Pozicija pa je bila premočna, Proti kašlju, grloMu. nripavosti, upađaiiju glasu, Kataru itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Trgovina in promet. Podržavljenje o^erskih prog južne železnice. Zadnji eas se je govorilo, da mislijo ogerske proge južne železnice podržaviti. Sedaj pa piše »Pol. Corr.«, da so te vesti popolnoma izmišljene ter da o takem načrtu ni bilo nikdar govora. Novi bankovci. Priprave za izdela vanje novih bankovcev so toliko napredovale, tla jih začnejo že ti- >kati v bližnji prihodnji »sti. Septembra me-.-eea dobimo menda v promet nove note po K. ki imajo nadomestiti sedanje note jk» JO gld. ; njim bodo sledile še tekom tega leta n«.te po 1<> K v nadomestilo sedanjih petakov. Note po KM> in I0<»r> K pridejo še le prihodnje leto na vrsto. Avstrijski L lov d javlja, da j*- vsled visokih cimi premoga prisiljen /m časa nenavadnih razmer, provzro-čenih po vojni, zvišati vožnino za onstran sueškega kanala za 12%. Izvzeti so sladkor, pohištvo iz upognjenega le-a, stekleni biseri in vžigalice. Kreditni zavod. I "pravni svčt kreditnega zavoda je sklenil, da za leto 1809. predloži občnemu shodu dividendo K od delnice, da od k a že 1 milijon kron izrednemu rezervnemu zakladu ter da ostali dobiček v znesku 79.000 K prenese na novi račun. Hilauca za leto 1899. kaže 10.724 .»MH* K čistega dobička. Italijanko ribištvo. .Po uradnih i»< Klatkih je leta 1898. v Adriji ribilo ribiških bark z 20.497 ribiči: vrednost lova je znašala 4,500.527 lir. Zanimivo je primerjati te številke s številkami, ki se tičejo ostalih italijanskih obali. Ob ti-renski obali je istega leta ribilo 7740 bark s »4.052 ribiči ; pridelek 4,085.728 lir; v sardinjskih vodah : 987 bark, 3S.-54 ribičev, ki so zaslužili 790.472 lir: v sieiljskih vodah: rt,591 bark z 32.8H9 ribiči; lov: 2,730.151 lir in v jonskem morju 1413 bark, 4370 ribičev s pridelkom 1 ,S94.1 05 lir. Kakor vidimo se je italijanskim ribičem v Adriji godilo — najl>oIje. V Adriji imajo razmeioma najmanj bark in ribičev, a največ pridelkov. Blagor jim, ker skrbijo zanje tako lepo — avstrijske oblasti. Kavni trsr v Hamburga. Kakor javlja kor. biro iz Hamburga dne 21. t. m., so bile cene na tamošnjem kavnem trgu naslednje: »Santos good average« za inareij ."»7.—, za maj 37 l/s, za september 381;j in za deeember 3il.—. Trgovinske vesti. Budimpešta 21. Pšenica za oktober K. 7.*1 do 7.S2. Pšenica za april K. 7.58 do 7*59 llž za oku»l>er K. —*- - do —-—. Rž za april K. b-3»> ilo Ir37. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 11 >00 K. 5-12 do 5*13. Oves za oktober K. —: — do —•—. < »ves /a april K. .VOS do 5-01». Pšenica: |M>nudbe po-pešene, povpraševanje omejeno mlačno Prodaja : 1 ~>( K M» met. stot. 5 h. ceneie Vreme: oblačno, milo. Ilaiuburir 21. Trg za kavo. Santos good average za marc 37.— za maj 37.50, za sep-teml»er 38.25. za december 39"— Denar. Havre 21. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 45.25, za juli 50 k. frankov 45.50. Dunajska borza dne 21. februvarja. Jmm društvo" pri Sv. JaKoM > Tržaška posojilnica in hranilnici je odprlo v soboto !>. februvarja 11)00 svojo novo gostilno v ulici Concordia vogel uiice Vespucci Na obilni obisk najuljudiieje vabi Odbor. i T—7. .-"rT.-1 J „JUHUJUB J.* iCTi ♦dSkVarsiTEna znamka: 45 LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Ricliterjeve lekarne v Prasri pri poznano iz vrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 4U novč., 7o nvč. in 1 irld. po vseh lekarnah. Zahteva lisij se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki. Bichlerpa Marna pri zlatem leva ? Pragi. Elizabetne uiice S. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA registrovanu društvo z omejeno zavezo. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. isgisrrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne u lose se sprejemajo oil vsakega, če tudi ni nd zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.- Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1«0'«,, na menjico po 41/*0/,,, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po <> °/0 in na vknjižbe po °/0- Urad IIje vsaki dan od c.». do 12. ure dopol. in od 2. do .*». ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vlo* leta 1899. ofcroolo I 1,400.000. Poštiio-hran. račuii štv. 837.315. !! Nezaslišano!! 0 IM predmetov za samo 0 2. gld. io kr. 1 krasna pozlačena ura. janičeua tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrealo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata l. vrste. 1 par uhanov i/, double-zlata I. vrste z vdelanim biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 fin t h pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in ;"»<» koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 jrold. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna hiša H. SCHEUER, Krakovo Josefsgasse štev. 46. Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku S dnij. Iltts tro vani ceniki zastonj in franko. Najboljše berilo in dariio o°o o°o je vsestransko iako pohvaljena ..........izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko iu hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 g^čl. 50 kr., po pošti lo kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III., Steingasse N. 9 I. St., Th. 10. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, kiijiir je malo več. Šivalnih strojev tovarniška zaloga Ivana Jax v Ljubljani * Dunajska cesta štv. 13. priporoča svoje pripoznano najboljše šivalne stroje za domačo porabo iu obrtniške potrebe. Spedicijska poslovnica Cr ašpar Hvalic v Gorici v ulici Morelli st. VZ. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Xov zaprt voz za prevažavje. Dostavljenjc nepoškodovanega blaga se zagotavlja. smom nekaterih letnikov in posameznih iver inflSrn knjig „Matice hrvatske" po dva iztisa, prodam po enega istih. 1'iše naj se: Kavarna Commcrcio. (OS« ilane* včeraj l>ržavni doljr v papirju iiiJ-70 99-SO „v srebru ssufid Avstrijska renta v zlatu 98. ŠO 08.80 - kronah 4 °/0 99.60 Kredi tac akcije . . . 23T).T0 23C).80 London 1o 242.50 :*0 mark..... S3JS •>:\m> Xa|xdeoni..... l't.^s I(N) italijanskih lir . so. so so. so Cekini...... 11 .:>s 11.358 Furlanska železnica. d h o d iz Tržiča: 7 4* pdp., 1 i>3, ♦12.r) pop. preko Cervinjana v Italijo 10.42 _ in 10.48 zvečer do Cervinjana. Dohod v Tržič: 7.2»>. V 45. predp., f».4S, 10..*Ki pop. iz Italije preko i ervinjana. 1 ..'{"> pop. iz Cervinjana. Št. 1S1 VEKO SLAV PLESNICAR XXX TRGOVINA JESTVIN X K Trst — Via Giulin št. 25 — Trst. Naznanjam slavil, občinstvu, da sem prevzel že dobro poznano proda-jalnico jestvin (i Grattoni, katero sem popolnil z najboljšim in svežim kolonijalnim blagom kakor: kava, rii, olje, testenine, sir, maslo, moka, raznovrstna fina vina v buteljkah, ter sploh vse jestvine. Pošiljam blago pa deželo po poštnem povzetju, v mestu je donašanje na dom brezplačno. Nadejaj«* se obilne pod]»ore slavn. oličinstva v mestu in na deželi, bele- žim !-]»«istovan|''m Uflani Vetoslav Plesiiičar. trg trirovee. < > š. sv. Razpis učiteljskih služeb. \ šolskem okraju sežiiuskem se razpisujejo v stalno nameščen je sledeča mesta : 1. Služba učitelja voditelja 111. plačne vrste na jednorazrednieah v 1 >u-tovljali. Kol»ljej^lavi in v Temnici ; '2. Služba učitelja III. plačne vrste na dvorazretluiei v Povirju ; .'». Služba učiteljice III. plačne vrste na stirinizivdnici v Sežani. S temi službami spojeni prejemniki so ustanovljeni v deželnem zakonu z dne 15. oktobra lSiMi št. 30. Prosilci naj v lože svoje pravilno opremljene prošnje v teku šestih tednov po razglasil tegu razpisa v uradnem listu pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Sežana, 17. februvarja 1900. 1'resednik : Dr. Laharnar. HOTE SUŠAK s 25 popolnoma novourejenimi sobami, z 1 in 2 posteijema se otvori dne i. marca t. L na Sušaku. Omnibus, ki prihaja k vsakemu dohodu vlaka, prevažal bo p. n. potnike po isti ceni, kakor reški. Restavracija z izvrstno kuhinjo, domača vina iz velikih kletij župana blag. gosp. Vladimirja Nikolica Podrinskega, kakor tudi raznovrstna druga vina. Potnikom so na razpolago kočije in vozovi za prtljago. Od danes naprej dobi lahko že vsak potnik sobo v hotelu, a po otvoritvi bo vse najmodernejše urejeno. V hotelu se nahaja malo, a zunaj hotela veliko kopališče. Hotel je posebno ugoden za one, kateri prihajajo v morske kopelji. Sušak, v februvarju liMX). Spoštovanjem Petar Marač. lastnik. Uprava „Hotel Sušak". FILIJALKA 5 BANKE UNION V TRSTU c peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a t Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih br*»stuje: Vrednostne papirje: po 2tfH0o proti i"> dnevni odpovedi 27 9 ..12 „ -i1 ,c0 „ 4 mesečni 31 "o _ ,s .. 3V"* - 1 letni Napoleone: po ~J " proti 20 dnevni odpovedi 2V/0 4o .. 2:14°0 - . .'I mesečni Tako obrestovaire pisem o uplačilih velja od 2.r» oziroma 2. avgusta naprej. bi Za giro-conto daje 2340o do vsakega zneska; izplačuje se do -2i».oih> gld. a cheque; za veče zneske treb:i avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c» Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejemu za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih. ei Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. dbdbbbdbbbb; Prva slovenska izdelovalnica mrežic za plinovo luč (Auer) Javljam slavn. občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnico in prodajalnico nepregorljivih mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu Piazza Nesoziauti in Via Jeli'Arsenale I važujć geslo: Svoji k svojim se priporočam za obilne naročbe. Dragotin Vitez