O novoletnem prašičku
Ali veste, zakaj je zviti prašičji repek spredaj ploščato stisnjen? V Rusiji je nekoč v davnih časih pri-digal na Silvestrov večer zunaj na polju pobožen mož z imenom Bazi-lij. Ker so bili ljudje ta dan vsi za-posleni s pripravami za novoletno slavje, ni bilo nikogar, ki bi hotel svetnika poslušati. Prišle pa so k njemu živali, ki so slišale njegov mili in dobrotljivi glas. Tu je sedela miška poleg mačke in zraven nje pes, poleg psa pa je sedel zajec in na deblu zraven siva vrana. Vse ži-valce so bile složne, zakaj sv. Bazi-lij je pridigal o miru. Pobožni mož je bil s svojim govorom skoro pri koncu, ko je pritekel od nekod majhen pujsek. Hotel je tudi slišati pridigo. in ker poleg mačke in mi-ške. poleg psa, vrane in zajca ni ho-
tel sedeti, bil je namreč sila straho-peien, je sedel prav k pridigarjevim nogam. Sicer ni prav nič razumel vsega tega, o čemer je govoril sveti mož, toda hotel je biti na vsak na-čin poleg. Ker pa pujsek ni bil po-sebno brihtne glave, tudi ni zapa-zil, da je pridige že davno konec. Čepel je še nadalje pri svetnikovih nogah, ko je sv. BaziKj hotel že oditi. Ker pujsek svojega zvitega repka ni poiegnil k sebi, je stopil svetnik nenamerno nanj in nesreča je bila tu. Pujsek je milo zacvilil »kvik«, sv. Bazilij se je pa ustrašil in odmaknil nogo, toda repek se je pokvaril in postal ploščat. Tak je ostal do današnjega dne. V Rusijl so imeli do takrat pujske za nečiste živali in so jih zaničevali. Od pri-dige sv. Baziiija sem pa so pričeli te živali častiti in gojiti. Smatrajo jih za srečonosne živalce in vesele znanilce novega leta. kakor štiripe-resno deteljico, podkev in dimni-karja.