List 50. |í '/i r 4 -il* ' / 1 t tik s -v. T r Tecaj L1X s in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin. > četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. i trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 13. decembra 1901. ^^ nn ^t^ ^t^ ^ ^f^ i rji rjn * pj^ rjn 'tn • i 1 ' f * ' v 1 * ' | 1 ' l1 ' f 1 v * * » * • « • 80 naši poslanci v vseh kulturnih zadevah vedno m povsod podpirali vse druge slovanske poslance, tako smo pričakovali, da bodo tudi drugi slovanski poslanci pod- deloma izpolnilo in v tem tiči Naše vseučilišče v državnem zboru. 4 » . Končno je prišlo v državnem zboru vender do razprave o nujnem predlogu glede ustanovitve jugoslovanskega vseučilišča. Vse javno mnenje na Slovenskem je od te pirali nas. To se je tisto bridko razočaranje, katero smo prej omenili. I ® f ^ji Poljaki so naravnost glasovali proti nujnosti stav- ljenega predloga, dasi so lahko na prstih prešteli » da razprave pričakovalo velikega če tudi samo moralnega zanj ni dobiti dvetretjinske večine in da bi torej nujnost ne obveljala, tudi če bi poljski poslanci zanjo glasovali. uspeha a namesto tega je učakalo prav za prav le bridko razočaranje. In vender so se dvignili zoper našo strogo Mi smo že pred to razpravo dolcčno izrekli, da zahtevo in tako Nemcem pomagali do velike zmage, je naravnost sramotno, toliko bolj, ker kulturno To so niti od Nemcev niti od vlade ne smemo ničesar pričakovati, ker niti Nemci niti vlada niso še nikoli in nobenemu slovanskemu narodu ničesar dali, če niso bili v to prisiljeni. Tudi pri tej razpravi se je očividno pokazalo slovenski državni poslanci vedno « čudovitim samozatajevanjem pod- pirali Poljake, tudi tedaj kadar jih je srce krvavelo. i da niti vlada niti Nemci ne mislijo ne za las odjenjati v vseučiliškem vprašanju in nobenega upanja na uspeh, ostrejšega orožja. da ako Viteška šlahta se je izkazala v vsem svojem neviteškem egoizmu in morda pride še čas, ko se bo za to kesala. Da tudi o Hrvatih se mora odkrito povedati, da Že ko Slovenci nimamo prav" se niso obnašali tako, kakor je bilo pričakovati, se ne poprimemo naj- Ploj sprožil misel, naj se predlaga ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani, so se Hrvatje Nemška ošabnost se je pri ti razpravi pokazala v temu uprli in predlagala se je vsled tega samo ustano- vsi nagoti. Nemci so govorili o našem kulturnem zahte- vite v jugoslovanskega vseučilišča sploh, ne da vanju s takim zaničevanjem in s takim sovraštvom, da se bilo imenovalo mesto, kje naj se ustanovi. Vrhu tega so na mora to tudi najmiroljubnejšega človeka navdati z gnevom, ta predlog Hrvatje obesili še svoj neaktuvelni predlog, Povsod drugod bi bila taka zasramovanja razvnela demon- da naj se pnpozna reciprociteta zagrebškega vseučilišča samo po dijete na stracije, pri nas pa se nihče ni zmenil za ta krvava in končno je žaljenja, kakor bi bilo samo ob sebi umevno, da se o Dunaj hodi i še dr. Klaić, ki sicer pri razpravi govoril tako » da zamogel nas govori samo s prezirom Seveda je tu upoštevati, da Wolfhardt po vsi pravici izkoristiti njegove besede zoper smatra javno mncnje dr. Šusteršičevo osebo za glavni stavljeni predlog. vzrok teh žaljenj vsega slovenskega naroda. Kakor smo že rekli » bil vsakdo pripravljen na Naravnost povemo: Hrvatje so se kkaverno obnašali in v nekaterih slovenskih krogih je nevolja proti to, da nujni predlog glede vseučilišča ne dobi dvetret- Hrvatom še veliko večja, kakor nevolja proti Poljakom, jinske večine. Slovenci smo prvič stopili s takim pred- kajti Hrvatje so veljali za naše najzvestejše zaveznike, logom pred zbornico in je več kakor naravno, da nismo dočim se poljskim šlahčičem ni nikoli prav zaupalo. Hrvatje so se postavili na stališče, da mora Zagreb K i *-f i - V», - * - T-i d biti tudi za Slovence kulturuo središče. Vsak človek računali, da koj prvič zmagamo. Računali pa smo z vso zanesljivostjo, da se pri ti priliki dejanski izkaže tolikrát povdarjana slovanska solidarnost vsaj v kulturnih vpra mora uvidevati da šanjib. H to v sedanjih razmerah in ne glede Nam se je zdelo to kot ob sebi umljivo. Kakor na to, da Zagreb še nima prav nobenih pogojev za to, Stran 492. Letnik LIX. ločit stavlja nemogoče, ker temu državnopravni skoro nepremagljive ovire. Tudi ko dani vsi pogoji ni misliti, da prizna vlada popolno reci- prava ustave neizogibna. Parlament dela sicer nekam počasno, bili v Zagrebu višjim krogom je vender na poti. Višji krogi zahtevajo davkoplačevalci zopet globoko posegli v žep namreč, na] in Šteli nove milijone za pomnožitev vojakov in za napravo novih kanonov. Višji krogi vedo, da državni zbor, ki v se davka prociteto. Ali naj mi Slovenci ostanemo brez kulturnega središča, dokler ne doseže državnopravno jedinstvo. In to jedinstvo se še dolgo ne bo doseglo. Kdo pa prav za ker tudi nič upanja nimajo, prav deluje na Hrvatskem za to jedinstvo? Kamor po- g°dbo z Ogrsko, se ga hočejo odkrižati. Ker pa seveda nočejo na vožne listke neče dovoliti, tudi teh milijonov ne dovoli in da državni zbor odobril na- gledamo, vidimo, da je vse v rokah Madjaronov in da dobiva madjaron8tvo vedno več moci. Pri zadnjih deželno-zborskih volitvah so zastopniki državnopravnega jedinstva ogrski dele- Slovencev in Hrvatov sramotno pogoreli, gaciji se še noben Hrvat ni oglasil, ne zi to združenje ne za združenje Bosne s Hrvatsko, mej tem ko so slo- i prevzeti odgovornost, jo skušajo natveziti parlamentu V ta namen se vlada skoro več ne udeležuje parlamentovih sej. V ta namen dolži a po krivici parlament, da nič ne dela in v ta namen grozi vlada vsak čas z razpustom. Gotovo je, da je v tem marsikaj resničnega, tako da Kôrberjeve grožnje z razpustom ni tako bagatelizirati, kakor delajo nekaterniki. Poslanska zbornica. Minoli petek je poslanska venski delegatje to idejo zvesto zastopali tudi tedaj, ko dalmatinskim narodnjakom to niti všeč ni bilo. zbornica razpravljala o predloga zastran jugoslovanskega vse učilišča. debati smo svoje mnenje povedali v današnjem več Hrvatje izgubljajo celo na Hrvatskem vedno Slavonija se vedno bolj germanizira in madjarizira. dr. Ferjančič in dr. Ploj. tal. Zagreb je še danes desetkrat bolj nemški kakor Ljubljana in ni tam videti prav nič napredka, a da nima članku. Izmej slovenskih poslancev so govorili dr. Šušteršič, ki se je sedaj novič prepričal, da je postal politično nemogoč teh govornikih moramo reči, da Hrvatska prav nič volje, kaj storiti za cislitvanske Hrvate i to svedoči Istra, za katero se nič ne stori. Slovenci ni nobeden dosegel res velikega uspeha, dasi so vsi trije dobro govorili, dr. Šušteršič pa je naši bodoči univerzi še silno škodoval, getnim kateri priliki je ministrski predsednik zagrozil z absolutizmom, ponedeljek in v torek se je zbornica bavila z bud-provizorijem za prve tri mesece prihodnjega leta, pri se moramo pehati za hrvatstvo v Istri. Iz našega mesa kakor smo zgoraj omenili. Zdaj se bavi zbornica z zakonskim je bila če se smemo tako izraziti izrezana hrvatska načrtu bo gimnazija v Pazinu, slovenski poslanci se morajo pehati za istrske Hrvate, ki še Laginjevega mandata niso znali ohraniti, zatirane tržaške Slovence se je upreglo, da hodijo v boj za Hrvate v Istri, dočim dalmatinski bratje zanje ničesar, absolutno ničesar ne store. očigled takemu žrtvovanju Slovencev za Hrvate načrtom o kmetskih zadrugah. Razprava o tem najbrž trajala več tednov, ker je nasvetovanih mnogo vsakovrstnih prememb. Deželni zbori se skličejo koncem meseca decembra oziroma začetkom meseca januvarija na prav kratko zasedovanje. Deželnozborske volitve v Dalmaciji. Mej stranko prava in hrvatsko narodno stranko se je naposled vender do- seglo pač naravno, da se je na Kranjskem in na Štajerskem kompromis. sporazumljenje in je bil za volitve sklenjen mej njima silno zamerilo postopanje Hrvatom danih okolnostih i Nova spravna pogajanja Vlada namerava v ko še dolgo ni upati na zjedinjenje s Hrvatsko, je bila kratkem storiti nov poskus za spravo mej Čehi in mej Nemci dolžnost Hrvatov, da so brezpogojno vstopili za jugoslovansko univerzo v Ljubljani, a te dolžnosti niso izpolnili. Nič za to. Led je vender, če ne razbit, pa vsaj in bo v to svrho sklicala zastopnike vseh čeških in vseh nemških strank na posebne konference. Uspeha ni pričakovati. Vsenemci že sedaj odklanjajo vsako spravo. nekoliko rszfcolčen in zdaj je treba delati naprej. Našim Vojna v južni Afriki. Vangleških listih čitati je poslancem pa bodi postopanje Poljakov in Hrvatov v svarilo, da ne bodo več tlake delali „prijateljem", ki nas sicer fruktificirajo, koder morejo, pa so tudi pripravljeni, nas vsak čas na cedilu pustiti. vsakovrstnih bajk o vojni v južni Afriki. Četudi se Angleži še vedno hvalijo, da napredujejo, se vender iz njihovih lastnih listov lahko posname, da je položaj zanje prav neugoden. Angleži priznavajo, da ima Botha še 16.000 mož pod zastavo, da so se v Oranje republiki in v Kaplandiji pojavile nove burske čete in da se Angležem ni posrečilo, ločiti burske od- delke, pač pa se hočejo Angieži sami zavarovati v svojih Politični pregled. Notranji položaj. — čedalje bolj se utrjuje nazor, da se v naši notranji politiki pripravlja večji preobrat. Vlada je začela najprej groziti z razpustom poslanske zbornice. Teh groženj ni nihče smatral za prav resne. Nazadnje je bil mini- utrdbah se z železnimi mrežami. Angleži zvažajo zdaj na stotine konj v Afriko, kar priča, da se pripravljajo na nov od- ločilnejši udarec na Bare. strski predsednik celo prisiljen izreči, da n o misli za sedaj na razpust, nego da želi ustavno vladati. Parlament je lepo deloval. Nikjer ni najmanjše obstrukcijske sa- \ mirno naprej pice. Kar naenkrat se je vladi zdelo potrebno, nastopiti z novo grožnjo. V torek je ministrski predsednik Korber v javni seji poslanske zbornice zagrozil z začasno odpravo ustave, torej z absolutizmom. Poslanski krogi nečejo tega prav verjeti, časopisje pa se s to novo grožnjo zelo obširno bavi. No, sedaj menda res še ni čas, pretresati vprašanje, če se upelje abso- Nekoliko praktičnih trgovskih črtic. (Dalje). Prebrisani potnik pa hoče ali je včasih tudi primoran vsekako narediti malo kupčijo. Informira se o premoženjskih razmerah trgovca in lutizem, ali če se ne upelje. Dosti važno pa se nam zdi, za- informacijah pošlje mu nekega dne po dobro dobljenih čisto neznana firma beležiti glas dobro poučenega oficijoza. Ta meni, da od- račun nenaročenega in že po železnici odposlanega blaga. s Letnik L1X. Marsikateri naših trgovcev iz gole komoditete ali ker slučajno poslano blago ravno potrebuje, taisto sprejme za poskušnjo. Zgodi se pa tudi, da trgovec ne rabi do-poslanega blaga. Mnogokrat položi tako doposlano mu fakturo mej druga pisma, tam leži nekaj dnij, mej tem pride blago, ga seveda neče vsprejeti, železnično avizo pa vrne, češ, tega jaz nisem naročil, pa tudi ne sprejmem. Odpošiljatelj tudi vsprejme nazaj in se izgovarja na potnika, ali da ni bil nič pismeno obveščen, da se mu tudi račun ni vrnil ter je mnenja, da je pravilna in upravičena pošiljatev in vstraja pri tem, da je trgovec « zapadel vsem pogojem, tiskanim na računu. Konečno je * treba plačati vse stroške in račun našemu malobrižnemu trgovcu. Kajti j kakor hitro prejel naš trgovec račun nenaročenega blaga, moral bi ga takoj vrniti pošiljatelju in protestirali proti takemu vsiljevanju. Navadne določbe, ki so tiskane na računih in ne j soglašajo s prej sklenjenimi pogodbami, ne vežejo trgovca iste izpolnjevati in jih, tudi brez protesta, ni primoran držati. Nasprotno pa so za prodajalca (ponudnika) kot za kupovalca (odjemalca) tudi meredajni tiski ni predpogoji in cene v veljavnih cenikih ali ponudbah, ako se po taistih naroča. Ali vzemimo slučaj: Agent proda trgovcu po stari ceni blago, katero pa ima takrat za fort, višjo dnevno ceno, trgovee je pri volji kupiti, če dobi blago po prejšnji ceni. Agent obljubi izposlovati, napiše trgovcu kupon čez kupljeno blago z opazko (kot sem imel) (kakor je bilo) posesti naročila, prodajna tvrdka od- » wie gehabt « piše » da sprejema z veseljem na znanje naročbo s pri pomnjo, o fort, višji dnevni ceni blaga in v zadovoljivem slučaju iste bode se naročilo drage volje izvršilo ročnik pa, ki ima kupon v rokah, misleč, Na kupil » neče » glihati « in nič ne odgovori da Svoj ceno čas na ročeno in dospelo blago prevzame, pri poravnavi računa pa si odtegne višji zaračunjeno diferenco od svote ljatelj takega prikrajšanja ne dovoli, ker ni Poši- dobil na m svojo ponudbo odgovora in jo smatra pravočasno, v kar je tudi opravičen, ker po prvi prodaji ni na svoje trdilo in naknadno ponudbo • y • • višji ceni po- dobil odgovora niti ugovora. Tolmačil je molčanje kot soglašanje za potrdilo k perfektno sklenjeni kupčiji Važno je znati, da prva prodaja (ponudba) še ni bila perfektna kupčija in da je kupon zgubil veljavnost kakor s predpisano agentovo ceno prodajalec (tvrdka) ni bil zadovoljen. Sama opazka (kot sem imel „wie gehabt a i pa ga še ne veže, vzame se večjemu za pomen enake vrste (kvalitete) blaga. Razvidi se torej, da se ni vedno upirati na agentov kupon, kot pravomočen ako z j istim ne soglaša prodajalec, in da agent, ki pobira samo naročila, a nima specijalnega pooblastila od svoje firme ne more še sklepati perfektnih kupčij. Enako dogajajo se premnogokrat tudi slučaji pri ne odgovarja uzorcu, opuste pa vsaka pismena pošiljatelj bode že vedel blagu obvestila ali reklamacije j češ J i Stran 493 da ne vsprejmem blaga radi tega, ker ne odgovarja uzorcu. Pomisliti je treba, da z molčanjem še ni vse rešeno ali odpravljeno in pa da se kar železniční postaji nazaj vrne in odkloni blago. Treba je vedno reklamirati naravnost pri odpošilja- telju, in z istim naj se potem doseže tudi eventuelno sporazumljenje. Čisto napačno je mnenje, da bo železnica izposlo- vala ali sama kaj pri takih spornih slučajih posredovala, ker ni ona čisto nič interesovana ali prizadeta, razun če se pošiljatev med potom pokvari ali poizgubi, takrat pa je najprvo potrebno, da se škoda po železničnih organih ceni, pretehta in potrdi, predno se blago dvigne in prevzame. Po dvignenju blaga in plačani voznini zgubi dotičnik pravico, zahtevati od železnice kako odškodn^o. Zamujeno ali prekasno došlo blago, katerega dobil naročnik (prejemnik), treba je pustiti od postajnega načelstve zamujeno vročitev potrditi, pregledati kolkováni datum (štempelj) oddajne in dospele postaje, za razvidno zakasnitev pa, katero je železnica zakrivila, vloži naj se tekom 8 dnij reklamacija z zahtevo, da povrne postavno zapadlo voznino in eventuelno povrne vsled zamude navstalo škodo. Vse natančnejše določbe o odpravi razvidijo se iz obratnega pravilnika (Betriebs-Reglement), ki se proti plačilu dobi pri vsaki železnični postaji. obče pa je pri posameznih avstro-ogrskih železničnih upravah in njih delokrogu vozni in odpravni čas še posebej po tarifih določen in razglašen ter v skupine sestavljen, kateri pa ne sme presegati naslednje maksimalne določbe: za brzovoz : 1.) odpravni čas...........l dan 2.) transportni čas za vsakih le pričetih 300 km - „ za tovorno vožnjo: 1.) odpravni čas...........2 dni 2.) transportni čas pri daljavi do 100 km . . . 1 dan 3.) pri večjih daljavah za vsakih le pričetih na- dalnjih 200 km........." . . . „ Nadalje za prehode čez druge železnice, od oddajne do končne postaje računi se, pri brzovozu . . 6 urni, pri tovorni vožnji..........12 „ prehodnji čas in to samo enkrat na celi progi. Prost pa je pri tovornih transportih dostavni čas, ako pade na nedeljo, in se isti od nedelje opoldne do ponedeljka opoldne ne šteje. Prošnje ali pritožbe treba je vedno pravočasno pošiljati naravnost dotičnemu železničnemu ravnateljstvu! Za zamude o izjavljenem zanimanju za dobavo, povrne železnica brez nadalnjih dokazov o navstali škodi radi zamude: » • pri tovornem blagu, če je znašala zamuda 1 do dnij, eno četrtinko, do 8 dni eno tretjino, in če znaša več ko 8 dni, polovico voznine; Stran 494. NOVICE Letnik L1X pri brzovozu; če znaša zamuda več kot 12 ur pododbor gospodarskega odseka, ki se je bavil do znaša več ko 24 ur eno četrtinko, do 3 dni eno tretjino, in če s to zadevo, ni bilo nikdar nobenega zastopnika polje- dni » polovico voznine. delskega ministrstva. Razpravljalo se je o tej velevažni Pri večjih odškodninskih zahtevah in deklaracijah zadevi, ne da bi se vlada za to količkaj menila. Vlada pa naj se sporazumno z železniško upravo posebej dožene je pač vedno drugačnega mnenja, kakor kmetovalci-davko- o dokazani škodi razmerno pogojena odškodnina. Ako pa je pošiljatev zamudil ali zakasnitev povzročil plačevalci in kakor ogromna večina sam prodajalec, potem naj se istemu sporoči, da se vsled Tako kakor pri terminsko kupčijo s poslanske zbornice. kmetijskimi pridelki, nas, poznajo samo v Ameriki, ki te njegove krivde blago ne more več rabiti ni vsprejeti. domovina, potem na Angleškem in na Francoskem. čilno je, da imamo v naši državi samo dve taki Ne sme pa se odlašati ali molčati z obvestilom celo do njena Zna borzi, kake prilike, ker bi se molčanje brez ugovora (zglasitve) na Dunaju in v Pešti, dočim na drugih borzah s pri smatralo za soglašanje ali dovoljenje pošiljke in kot brez- delki ne poznajo terminske kupčije, ugovoren vsprejem. Kadar ge y zbornici čuje Dogodi se, da se dopošlje kupcu mnogo več blaga kaka želja v korist kakor ga bilo naročeno; preveč poslanega blaga ni dolžan prevzeti treba pa je dotičnemu vsprejemniku reklamovati ter zadevno stvar pravočasno in pred vspre- . > Ji 1 jetjem poravnati. Za domov speljano ali molče v lastno skladišče spravljeno blago in če se isto celo načae, zgubi protivno (odklanjatveno) pravico in mora se plačati. Za nevedoma ali molče spravljeno ter obveščeno blago odpošiljatelja v skladišče, ali če je blago ležalo brez vednosti skladiščnega gospodarja v njegovem skladišču, ni isti upravičen zahtevati za tisti čas nikake odškodnine bodi si za prostor, ležnino, spravnino ali shra- njevanje Ravno tako z več ali z dražje zaračunanim blagom; ne sme se načenjati popred, niti prodajati, dokler se ni zadevna stvar s pošiljateljem dognala in pobotala enotna cena. (Konec prih.) Terminska kupčija na žitni borzi. Letos se posebno veliko piše in govori o odpravi terminske kupčije na žitni borzi. Vlada se nikakor neče sprijazniti z odpravo te vrste žitne kupčije, dasi je očitno v pogubo kmetskega stanu. Vsled tega so kmetski poslanci različnih strank mej katerimi pa slovenskih kmetskih poslancev ni nikdar bilo na različne načine nastopili proti vladi Mej drugimi so provzročili dne 29 novembra v državnem zboru veliko razpravo j v ka tero je posegel tudi nemški kmetski poslanec Peschka Ker se izmej naših kmetskih poslancev ni nobeden oglasil, naj na kratko posnamemo, kar je povedal po slanec Peschka: celi Avstriji ga ni kmetijskega društva î ki se ne bil soglasno izrekel zoper terminsko kupčijo na žitni m borzi. Poslanska zbornica se je tudi že večkrat potom resolucij izrekla za odpravo te kupčije. Kar vlada predlaga, to meri samo na premembo te pogubne kupčije, kmetski stan pa zahteva, da naredi. se tej kupčiji sploh konec kmetskega stanu, takrat nima vlada nikdar časa. Zakon o margarinu še vedno ni predložen cesarju v potrjenje j mej tem ko bil zakon o zgradbi kanalov i ki na korist veliki industriji in velikemu kapitalu ter bo požrl več milijard j v šestih tednih popolnoma dognan. Za kmetske potrebe pa se nihče ne meni, ker jih vlado ne razume in tudi nima dobre volje jih razumeti. Kmetijski ministri v Avstriji se jemljejo iz vseh mogočih stanov, samo ne izmed praktičnih kmetovalcev. Imeli smo kmetijske ministre, ki so bili imeli prej oficirji in take, ki so prej službovali v trgovskem in v na učnem ministrstvu. Zdaj imamo kmetijskega ministra » ki J pa o kme je prej služboval pri upravnem sodišču tijstvu ničesar ne razume. Vladni načrt kmetovalcev nikakor ne more zadovoljiti. Stedaj ni terminska kupčija ne dovoljena, ne prepovedana, mej tem ko kmetje zahtevajo, da naj se odpravi popolnoma, pa jo hoče vlada že uzakoniti. Sramota za vsacega kmetskega poslanca, kdor bo pomagal, da vlada ta svoj namen doseže. Poučni zabavni j Oktava. Slika. Ruski spisal J. M. Potapenko. (Konec.) III. predmestju je med tem časom že pozvonilo večernicam, dijakona ni bilo doma, in dočim je koleselj pridrdral k vratom dijakonovega doma, se je bil Šakalov že predstavil svakinji, stresel raz sebe prah in zdajci že sedel na krilčeku za okroglo mizico in blagodušno popival kvas. Večerno solnce se je skrivalo za grič, no njegovi soji so se čutili v zduhu. Od reke je vel lahen hlad. Fedor Ignatjič je razpahnil suknjo naprsnik » melanholično gledajoč na rožnati oblaček, mirno plavajoč po nebu, svalčkal tolsto cigareto, a sveži ravnokar za- pričeti komad tobaka je ležal pred njim Ko je koleselj bil obstal pred vratmi, obrnil Šakalov glavo k vratom. Letnik LIX. Stran 495 0 O* ! zabobnel debelo. » gost! Kdo mogel imel ter jih nimam To vam z najčistejšo vestjo to biti? Sveti Nikolaj"! je vskliknil za tem, zazrži Ver- priznam. In celo tako vam povem (tu Vertogradov togradova, kateri je že prišel preko dvora ter se pri- pomislil: ,ako lažeš, potem laži4), povem vam, da imam bližal krilcu. D Da i to je Vertogradov! Kaj vas je pri- čisto drugo ljubico « gnalo » Anton Mihajlič? Kaj iščete tu? Celo nočno spanje » Je res" ? je z globoko nezaupnostjo vprašal Šakalov. ste sklenili prekratiti? Glej, glej čudesa"! I T 0 Naj ne bom več vodja škofovskega pevskega zbora » Samo po sebi se razumi » da je Šakalov > ne glede če temu ni tako". na svojo prostodušnost, zelo vedel, zakaj se je pripeljal Tu je Vertogradov pomislil » vcdja še vedno Vertogradov. Pač ni zaman po ravnokar vršivšem se ostanem, zato ker ni drugega « prepiru govoril tako dovtipno in ljubeznivo. Vertogradov » Oho" ! ie zabučal Šakalov. je pristopil k mizici ter grajalno stresel glavo. » Uverjam vas, Fedor Ignatjevič! In delajte vi » kar 0 In vas ni sram, i ni grešno, Fedor Ignatjič! Nu J je-li možno tako brezbožno kaznovati človeka? » hočete s svojo Marto. Ona mi itak ne ugaja ! je silno, pa nos ima velikansk ..." Tolsta 1 aj i« ? Vi lažete" ! Ona nikakor » ni tolsta, a tudi nos ima j» Kako kaznovati? Čemu kaznovati" ? je s hlinjenim ce'° ja^o lep . . . u začudenjem vprašal Šakalov. • « » Kaj? Vi ne veste 9 da je brez vas pevski zbor kakor fej te bodi, glejte, kar je isti brez vas! In brž pred samimi večernicami odhajate kazen" ? Mari to ni tem je Vertogradov nedvojbeno nameraval malce laskati se oktavistu. Šakalov mu ljubeznjivo rekel: primaknil stol ter „Kako vam drago ! Samo z menoj se peljite, Fedor Ignatjevič ! Čas gine ! Čez štirideset minut k polnočnicam pozvoni . . ." „Jaz nikakor ne pojdem ..." „Fedor Ignatjevič" ! je s prosečim glasom vskliknil Vertogradov. Ne, ne pojdem ! Resnično, nadihati se moram svežega zraka. To je za oktavo koristno. To mi je neki 0 0 Vsedite se » Anton Mihajlovič. Da ne hočete-li zdravnik pravil". kvasa ? Dajte nama še kupico, Darja Gavrilovna! poznate mojo svakinjo Amvrozija ? Tale-je". i soprogo mojega brata Saj očeta » zakaj se ne peljali « » Morda Jaz pač ne grem! Nocoj obsedim tu in pomislim danes me niti ne pro- pridem jutri k maši Pri pojavu drobne zagorele ženske se Verto- site! . . . u gradov vzravnal, a potem se ji poklonil, ter dejal: Vertogradov se je skoro razjokal. med tem je » Kaj še, poznava se" ! A potem je sel na ponuđeni bil čas potekel do zadnje minute. Ostalo je ravno toliko i stol in nadaljeval: „A za kvas Bog plati. Mudi se mi. da bi dosPel do večernic. Vstal je. Časa imam jako malo ..." , Vi ste trdosrčen človek! Do cela trdočen in ne Gospodinja je odzdravila m brzo šla po svojih opravkih. človeški" ! Tu mahnil z roko, sel v koleselj in se odpeljal. n Jelite, Fedor Ignatjič", je nadaljeval vodja, „da Med potoma je razsojeval s srdom : » Zastonj » se peljete z menoj"! sem se trudil, in pri tem moram še vozniku osem de » Peljem ? Zakaj pa sem prišel ? Oddahniti se setic plačati. Vražji rjoveči človek . . Da saj jutri hočem In pri tem zastran glave, kakor ste sami maši prišel, bilo vsekakor lažje. Danes, ako škof rekli. Anton Mihajlič « vpraša, rečem i da se prehladil in zbolel ! Toda i ne 0E) bodite dobri, bil sem malce jezen To se boš, Marte ti ne odstopim ! tudi hotel! Glavna stvar vsakemu pripeti, morda tudi vam Za Boga, peljite se z meno] Pomislite sami, večernice, kaj eminenca je tukaj štacuna . . . Lepa reč! Možno bo vodstvo po pustiti ter vseh Šakalovih upljuvati. Ša cerkvenemu kiju poreče? Vam seveda nič ni, vi nekoliko izpregovorite, a 6ariu se priporočim, da bo pri meni olje za cerkveno meni prede druga ! I čemu ste taki proti meni ? Oh » Bog moj » i« t Bog moj Šakalov je zmajal z glavo svečavo kupoval, takoj se priporočim. Ne, tu se je že vredno pobriniti! . . . Ko se pripeljal k stolnici, razdalo se je n Ne Í jaz tukaj vstanem Kaj meni ! Že nekako praznično zvonenje 0 Oh » prvo mnogi molilci bodo danes ne- opravíte, saj ste v drugih rečeh bolj izkušeni od mene"! zadovoljni"! je z vzdihom premišljeval. 0 In opravičeno : To je bilo izgovorjeno s tako zlobo, kakoršno bilo od Šakalova celo težko pričakovati. Vertogradov zbor brez oktave je nekako prazen. Ravno tako, kakor kaša brez začimbe . . ." seveda razumel, o kakih takih 0 drugih rečeh « govori temi mislimi je bil stopil v cerkev, kjer so že in nahajal, da je zdajci hipec za to i da 0 odstopil". bili zbrani pevci. 0 Čujte" ! je izpregovoril s prisrčnim glasom. 0 Zakaj IV. to pravite? nobenih drugih rečeh nimam nobenega Kakor brž se je razlegnilo prvo petje » Verto namena, In vam odkrito povem i Fedor Ignatjevič; nikoli gradov prvi zavihal nos: „Ni to, ni to a î si je mislil; a nisem z njo, to je z Marto Iljinično resnih namenov pri večernicah se je med farani opažal nemir. Le-ti iz Sci 496 M U Letnik L1X početka sami niso vedeli česar jim nadostaje, ali zajedno » Zbolel je, ekscelenca" ! je odgovoril Vertogradov, z Vertogradovim so čutili i da je n ne to. ne to a î Ne daleč od kora je po navadi t tala Marta Ilji- misleč pri zlagaja. tem » ako lažeš, potem se še guvernerju nična. Vertogradov je včasih pcškilil nanjo zgolj z levim očesom in cpažal na njenem obrazu lahek strah. Morebiti v vsi cerkvi nihče ni bil tako ogorčen radi odsotnosti oktave, kot ta poštena ženska. In to nikakor ni značilo dajala prednost Šakalovu pred Vertogra- » Hm! . Kaj pa » resno zbolel u » » Ne, ni mu take sile ekscelenca ..." Hm! . . . Kaka škoda, kaka škoda! . . . Ima ) ona da dovim, neobhodno že ne » t no zato bilo, da da v 7 bila boru njena duša ganjena t prisostvovala oba, da tako lepo pojde prijeten glas . . to veste, naredi takorekoč . Veste kaj ; jaz poprosim svojega zdravnika, da njemu. Kje stanuje" Vertogradov se je ugriznil v jezik. Običajna iznajd Vertogradov zadaval glas ter vzdržno mahal z roko, ljivost mu je odpovedala, on ni vedel i kaj rekel. Ali a Šakalova oktava tiho bučala, nizko nad vse glasove j pridavajoč jim mehkost, polnost, zvočnost. In bila zmočena ter ni mogla moliti kakor gledi so neprestano uhajali tja na kor rada. kjer Njeni po- navadno stal Šakalov kot menila, da ga je Vertogradov nalašč * Trlki Tgr '»TN , - ■■ k Ji i* mj to Vi H iz ljubosumnosti skril sredi diskantov, in kakor ne bi izgubljala nadej e » da se zdaj zdaj sredi mogočnih \ hrbtov ostalih basistov prikaže raven ter strojni hrbet šle koncu, a Šakalov s \ t Šakalov. Toda ne : večernice so se ni bil pojavil. * Odločno vznemirjali so se župljani. Sami ne vedo, kako so prišli na desno stran, ter napeto poslušali. No, končno je cela cerkev pojmila, česar prav za prav manjka zboru oktave. Osobito je to postalo jasno, kakor so bili zapeli tiho, tajnostno „Slava na višavah Bogu u Tu I oktava bila do cela neobhodna. Ona je bila dolžna zategniti konce stikov in dolgo globokimi svodi cerkvenemi. dolgo odmevati pod Nemir je jel postajati aktiven. Prvi se je splašil cerkveni ključar Tolst, pošten lastnik mnogih žitnih bark na Reki, uprav oni, s katerim se je Vertogradov menil pobotati glede laškega olja za svetilnice. Isti je bil poslal na kor cerkovnika vprašat, kaj se je zgodilo z oktavo. » Reci, da je oktavist bolan Bolan i je z ne trdim glasom odgovoril Vertogradov, in pri tem so se vsi pevci dvoumno spogledali. t » kaj mu » veljeno zvedeti"? vprašal cerkovnik. i • • » Kaj mu je? Hm! Preh ladil se Na prepihu stal a improvizoval vodja, in cerkovnik nesel to žalostno vest cerkvenemu ključarju. ' «t Mnogo boljših župljanov je prihajalo na kor, rahlo podrezalo katerega izmed pevcev in šepetaje povpraševalo o tem, kam je preminila oktava. Potolažili so jih z besedami Vertogradovimi o prehladu. Ali glej, nekdo je stresel samega Vertogradova. Le-ta se je ozrl z jezo Toda » kajti to je začelo presedati, ter motilo v petju, kako se je bil zavzel, ko je zagledal guvernerja, vsikdar prišel v cerkev in j Isti je jako cenil Šakalov talent. Vodja se je spoštljivo nagnil čez mrežo tako, da govo uho prišlo do ust guvernerjevih. „Zakaj pa danes vašega gospoda oktavista ni" ? z ogorčenim glasom vprašal guverner. nje hitro si je izmislil : rekel „Ekscelenca, to ne pomaga pijan, kar se pravi . . ." Kaj, se napije"? Se pripeti, ekscelenca On je, kakor » \ n U » „Kaka škoda, kako škoda" ! Guverner je odšel, a Vertogradov, vzravnavši se, čutil da mu je ves obraz potan in rudeč Zdajci v duhu preklinjal Šakalova za vse ogorčenosti, kakoršne je danes moral trpeti zavoljo oktave. No to še ni bilo vse. Brzo po guvernerjevem razgovoru so ga bili pozvali oltarj pred škofa. Tu so ga vprašali strogo čemu ni Šakalova. Ali Vertogradov se je že tako privadil svoje lastne izmišljotine, da ji je sam verjel, in odgovoril vladiki sočutje : gladko in to z glasom, v kojem se je slišalo » Bolan malce eminenca Škof, ne posebno verujoč besedam vodje in cenivši pogledal ga je zvedavo, čas molitve* ni popraševal in ga odpustil. Ta pojasnitev je bila tako lahka za Verto- V njem zgolj godbeno no vsled tega, ker učenost bil gradova, da se celo ni znojil jn šel od altarja lahkega srca. In mislil si je, da so vse glavne osebe zadovoljne glede oktave, a med tem ga še čakalo naslednje reci" ! ogorčenje. • i Po večernicah, ko že prišel s kora, ter krenil proti izhodu, meneč dohiteti v cerkveni ograji Marto, in brez konkurence spremiti jo domov in popiti pri njej čaja, pristopil njemu imenitni mož trgovske vnanjosti, v katerem je precej izpoznal trgovca s senom in slamo, Onučkina. » w m - Imam do vas prošnjo, gospod Vertogradov" ! dejal Onučkin, peljajoč ga v stran, kjer je bilo manj ljudij. „Jutri zvečer se ima moja hči omožiti 8 trgovskim sinom Vjuškinim, veste, kateri na Ribji trži s suhimi ribami Želeti je 1 da škofovi pevci peli u n Zakaj ne a î odgovoril Vertogradov z ve- seljem . . . a » kakšna bo cena a vprašal Onučkin. » Cena navadna; ako z dvema polnima koncer toma i razven „Grjadi, grjadi", katero se itak razumi i ilBI potem petdeset rubljev . . „Grjadi", potem štirideset Ako brez koncertov z enim « • I V. , „Mi želimo za petdeset, da bi vse bilo kakor sledi. Le s pogojem . . . Letnik L1X. Stran 497. » Kakšnim pa a » da na vsak način oktava bila Ker brez Štefančič v Ribnici, Fortunat Luž ar v Izlakib, Ivan Petri č v Rudniku, Josip Ki kal v Hohenegu pri Kočevji, oktave bi bila poroka nekam nepopolna a Karol Piki v Šmartnem pri Litiji. Rajko Mežan v Št. » » Hm . . . Zavezano. Vi želite oktave? « Jurju (Krško), Antonija Okorn v Kropi, Terezija če brez oktave, potem dvajset rubljev nikakor ne morem dati Škulj marju, Rihard Me gusar v Podzemlju in Ferdinand Wi-več nego gele v Starem trgu trgu pri Ložu Za nadučitelje na sedanjih v i zato ker nobene svojih mestih sta imenovana: Fran Ivane v Senožečah in polnosti ni Kakor na pr. danes. Pri tem že Konrad Maily v Toplicah pri Zagorji. Stalno so nameščeni: w * » dolžna oktava apostolja nositi To se bo posebej pla Vinko Krek v Trbojah, Hedvika Schwickert v ialo Torej * D Hm! Št. Lam- bertu, Avgust Praprotnik v Gornjem Logatcu in Mihael Salberger v Jesenicah Kompetenčním potom so premeščeni ; t • zagotovo, gospod Vertogradov"? Zagotovo, zagotovo! Je samo ob sebi nadučitelj^v Mirni peči Bernard AndoljSek v Litijo, Pavlina i a sam umevno ! je zamoml al Vertogradov / i mislil: „Oktava, oktava! A kje vzamem zdajci oktavo, če se ta bik upre še jutri nesreče ! Dobro je še da ne ve, da zavoljo njega pet in dvajset rubljev več daj Tedaj bi se pač ne dalo z njim shajati bil ogorčen Vertogradov, da ne glede na redek slučaj odsotnosti konkurence, ni šel celo čaj piti k Marti. in Noč tuhtal prespal slabo. Na različne načine kako 81 pridobil Šakalova, a ničesar ni med tem Tomšič iz Št. Ruperta v Višnjo goro in Leopoldina Tošič iz Srednje vasi v Velike Lašče. Častno svetinjo za štiridesetletno službovanje so dobili Fran Koprivšek v Motniku, Ivan Ž gave v Vrh-polju in Jurij Požar v Spodnjem Vremu. Petdesetletnico službovanja je praznoval te dni gosp. cesarski svetnik Fran Vodopivec v Gorici. Odbor za napravo oblek ubogim šolskim otrokom tukajšnjih ljudskih mestnih šol se najtopleje zahvaljuje vsem n. Tako ugibal mogel izmisliti Tako je bil tudi k maši cdšel s pove- šenim nosom. No kakšna dobrotnikom in jih uljudno vabi k razdelitvi, katera se vrši v nedeljo 15. decembra 1901 ob 11. uri dopoldne v telo- pa bila njegova radost, ko se je vadnici I. mestne deške ljudske šole (Komenskega ulice). Kranjski deželni zbor se skliče na dan 4. janu- uprav tečno pred začetkom maše zadi za korom začul varja in bo zboroval do dne januvarja, toliko, da verificira gost » sočnat kašelj ; vsi pevci so se bili ozrli ter zagledali volitve in dovoli proračunski provizorij. Tiskovna pravda. V petek in v soboto se je pred Šakalova, idočega na kor. Fedor Ignatjič se je usmilil porotnim sodiščem v Ljubljani vršila kazenska obravnava proti ter prišel Odlično so peli isti dan mašo škofovi pevci Šaka lova oktava je zvenela nekam osobito gosto in ukusno i očividno okrepčavši se na svežem zraku predmestja y Zupljani so nehali vznemirjati se, a odobreni Vertogradov izdajatelju „Slovenca" dr. Evgenu Lampe tu in proti odgovornemu uredniku tega lista Ivanu Rakovcu zaradi žaljenja na časti in poštenju. svoje trditve in Eftpnrra, k^se je^preminil v zapora, dokaza resnice za Rakovec pa na premenil kron. Vrh si je mislil » Nu sedaj šele pritisnem za Marto Po tega morata dvojeno! I štacuna bo vender moja" ! Marta je stala ne povsem mirnega srca. daleč od kora, ter molila Poslovenil Vetušekov. Zastopnik toženih urednikov je pri obravnavi oglasil pritožbo ničnosti, a je ni vložil, pač pa je vložil dr. Brejc vzKc zoper kazen, kar sta vsled tega tudi storila zastopnika obtožbe. Deželnozborske volitve na Goriškem. Volilni boj na Goriškem je dobojevan. V kmetskih občinah so bili voljeni štirje pristaši katoliške in dva pristaša narodno-na-predne stranke. V trgih je bil izvoljen vodja narodno napredne stranke dr. Turna V veleposestvu sta bila izvoljena dva kan- didata društva veleposestnikov in jeden kandidat katoliške Osebne vesti. V osmi cinovni razred sta pomak Kosi. Davčni njena profesorja v Celju gg. I. Suhač in praktikant gosp. A. Adamič je premeščen stranke. Napredna stranka ima torej tri zastopnike, katoliška pa jih ima pet, kajti dva iz veleposestva voljena poslanca sta iz Škofje Loke neodvisna, stojita pa veliko bližje narodno-napredni, kakor v Litijo. Učiteljske vesti. II. v I. plačilni razred so pomaknjeni : Iv. Kut nar v Žužemberku, Ivan Rihtaršič katoliški stranki. Slovenski akademiki iv vseučilišče. Slovenski visokošolci na Dunaju so povodom vseučiliške razprave izrekli v Št. Jurju pri Kranji, Mihael Kalan v Št. Petru na Pivki, Jos Zajec v Velikem Gabru in Fr. A u s e r v Bohinjski Beli. Iz III. v II. plačilni razred so pomaknjeni: Mihael Kos v Homcu, Ivan Remic v Št Jurju pri Ljubljani, Ivan M urn v Drašičah, Frančiška Wrus v Šiški, Frančiška Jugo vic poslancem obžalovanje, da so dr. Šu8teršiča pa so pozvali, Graški visokošolci so pozvali SVOj naj predlog odloži slabo zastopali, svoj mandat. poslance, naj store primerne korake, da se na vseučilišču v Gradcu in na Dunaju uvedejo v Kranji, Fran T r o s t v Ljubljani, Josip Bregar v Kranjski gori, Ivan Kremžar v Št. Vidu pri Zaticini. Jakob Zebre slovenska predavanja sestavljeno spomenico in so vladi doposlali v tem smislu Umrli. Umrl je dne t. m. v Vipavi gosp. Julij v Starem trgu. Anton Peg an v Suhorju ter Marija S cher z Juliani, upokojeni c. kr. kancli3t ter posestnik, v 70. letu in Julija Borovsky v Ljubljani. IV. v III plačilni svoje starosti. Pokojnik bil je vesten in marljiv uradnik. Radi razred so pomaknjeni : L Albreht pri Sv. Ani nad Tržičem, njegovega odličnega značaja bil je občepriljubljen. Z njim izgu-Apolonija Dolin še k v Št. Vidu, Edvard Bohinc v Rib- bili smo jednega istih uradnikov, kateri so v dobi nemšku-nici, Ana Praprotnik v Primskovem, Emilija Ju rman tarskih in slovenskih bojev odločno stali na strani Slovencev. v Šmartnem pri Kranji, Josip Armič v Ljubljani, Josip Bodi zemljica lahka vrlemu vzornemu možu ! Umrl je v Pavčič v Velikih Laščah, Srečko Nagu v Vačah, Anton Mariboru vodja tamošnjega okrajnega glavarstva, c. kr. namest- Sonc v Preski, Lovro Perko v Gornjem Logatcu, Fran niški svetnik gosp Franc Kankowsky v starosti 56 let. Stran 498 Letnik L1X i » — Vzorna policija nabaja se v Donaviču pri Ljubnem poročenca, in ko je izgovorila zadnje besede, zgrudila se je na Gornjem Štajerskem Pred kratkim bila sta tamkaj Slo- mrtva na tla. Prej je bila njena najsrčnejša želja, da od- venca Anton Berginjec in Ivan Tratnik zaradi javnega nasilstva dala vnukinjo ljubečemu in skrbnemu možu. Ko se jej je ta proti policiji aretovana, ter sta se radi tega morala pred želja spolnila, je pa od veselja umrla. okrožnim sodiščem v Ljubnem zagovarjati. Pri obravnavi Musolino II. Roparstvo v Abruzzih nikakor še ni pokazalo se je, da ne spadata obtoženca, ampak dotična poli- ponehalo s tem, da so roparskega glavarja Musolina ujeli, caja, ki sta ju aretovala, na zatožno klop. Berginjec in Tratnik Ropar Sabatasso uživa sedaj „slavo najpredrznejšega roparja. sta bila vsled tega oproščena, pač pa se je začela proti trem Prekosil ga je doslej le še Musolino. Sabatasso ima zbranih policajem preiskava po § 381 kaz. zak. Dne t. m. vršila okoli sebe 10 roparjev. Vsi poskusi orožništva, da bi ga ujeli, se pri v tej zadevi pri okrajnem sodišču v Ljubnem obravnava, so bili doslej brezuspešni. kateri sta priči Berginjec in Tratnik dokazala, da so Ločitev knežjega zakona. Veliki vojvoda he- Berginjca že na potu k zaporu policaji suvali in pretepali, v senski se loči od svoje soproga, rojene angleške princesinje. zaporu ga je policaj Heschl suval sem in tje, mu dal več Nemški cesar je poslal lastnega brata Henrika poravnat zaušnic, ga vlačil za lase, ter ga konečno z bikovko večkrat razpor med zakoncema, a odpotoval je brez vspeha. Oficijelno udaril. Vodja straže Graf tiščal mu je med tem usta. Drugo jutro prišlo je več policajev, med njimi tudi se poroča, da se loči veliki vojvoda od svoje žene zato, ker Graf in Polzer, mu ni in baje ne bo rodila sina. Drugi listi namigavajo. da v zaporno sobico, kjer so Berginjca zopet pretepavali. Zdrav- se je pripetil v zakonu velik škandal, in da je vsega kriva niško spričevalo potrjuje, da so rane, ki jih je dobil Berginjec, vojvodinja, ohola in mrzla ženska. Poročila sta se iz ljubezni mu bile prizadete od policajev. Ker policaji sami deloma pri- ter imata nedoraslo hčeiko. Vojvodina se misli baje po lo- znajo, da so Berginjca pretepavali, bili so obsojeni in sicer : policaj Heschl na o?em dni, Graf in Polzer pa vsak na pet čitvi aferi. omožiti iznova Morda njen drugi ženin povod vsej dni zapora To so res krasne razmere in zanimivi dodatki Preveč duhovit. Urar toliko hvalisani nemški kulturi. Artur Dauillet je pred Samomor. spoda v Tivolskem parku nekaj dnevi v Parizu pozno ponoči domov in pel na ves glas. Ljubljani sta te dni našla dva go- Dva redarja sta prihitela in mu ukazala mirovati. Ob jednem ležati na zemlji znak neznanega sta mladega človeka s strelno rano na prsih, poleg njega pa ter sta ga vprašala, kaj da zapazila, da ima mož ves krvav sveženj pod pazduho, nese. „Glavo vajinega tovariša" revolver. Gospoda sta brzo obvestila policijo, ki je poslala na je odgovoril urar. odvezal sveženj in pokazal redarjema lice mesta rešilni voz z zdravnikom. Leta je odredil, da se telečjo glavo. Redarja sta ga seveda aretirala. Přišedši pred ga je prepeljalo v deželno bolnico, ker je še živel Slučajno komisarja se po izprehodu mimo přišedši duhovnik, je pristopil nesreč- nesporazumljenje. „To so Douillet začel opravičevati, da se je zgodilo prazne besede", je rekel komisar. nežu in molil nad njim. Pri samomorilcu se ni našlo ničesar, „Ne gospod komisar", je ugovarjal .aretovanec; „zgodilo se kar bilo omogočilo takoj dognati identiteto. Ko je isti za nekoliko trenutkov prišel k zavesti, se ga je vprašalo kdo in res nesporazumljenje ; rekel sem redarjema, da nesem glavo tovariša, pa nisem zapazil, da imata oslovski in ne njunega od kod da je. Mogel je le povedati, da je Ivan Gabrovšek iz telečji glavi". Za toliko duhovitosti so moža odpeljali v zapor, Logatca, in na to je spet padel v nezavest. Sedaj je že znano, kjer ga bodo te muhe menda že minile. da je samomorilec Ivan Gabrovšek, železniški uslužbenec v Št. Petru na Krasu. Rojen je leta 1877. v, Gorenjem Logatcu, krutostjo pritiska na Poljake Poljaki v Prusiji. Pruska naučna uprava z vso na Pozanjskem, da zatrla je absolviral gimnazijske študije z odliko, bil potem dve leti njihovo narodnost. Tam so nastavljeni učitelji, ki so posebno pravnik in eno leto prostovoljec pri 17. pešpolku v Celovcu, plačani zato, na potem pa je vstopil v službo pri južni železnici, kjer je menda v Gneznu služil nad eno leto. Přetečeni teden je napravil v Trstu z mošnje sodišče je obsodilo 21 oseb poljskega naroda, večinoma da podučujejo poljsko mladino. Te dni se je Poznanjskem pripetil nečloveški dogodek : Ta- odliko izpit za železniškega uradnika in se takoj po izpitu ženske, v do dve in pol letno ječo V Vrešnu na pruskem odpeljal v Ljubljano svoje stare znance obiskat. Tu se je iz Poljskem so namreč uvedli pouk krščanskega nauka v nem- neznanih nagibov ustrelil. Umrl je v nedeljo. Konji v morju. 201etni Vekoslav Cantarutti škem jeziku. Ker otroci niso hoteli ali tudi ne znali odgovarjati na nemška vprašanja, so nemški učitelji otroke zaprli v v šolo in začeli neusmiljeno pretepati nedolžne poljske otroke. službi pri Poldu Rosaro v Trstu je pred nekaj dnevi peljal Starši, niso mogli pričakati, da bi njihova deca došla iz konje z vozom na obrežje na velikem kanalu, da ondi nato- šole, so se podali pred šolsko poslopje, ker so čuli jok in vori ceglov iz neke italijanske ladije. Dokler mu voz natovo- stok svojih ljubljencev. Zato so udrli v šolo in razžalili šolske ^ » razpregel konje in je pustil samim sebi na obrežju, oblasti, vsled česar so se dogodile omenjene obsodbe. so Zoper se neopaženo približali k obali morja, in ko je to neusmiljeno in krutko postopanje se je dvignilo na avstrij- Cantarutti hitel jih ustaviti, padla sta oba v morje Nespretni skem Poljskem vse, kar še slovansko misli, nabirajo se da- kočijaž je pobegnil. Moštvo ladije se je potrudilo, da je te rovi za obsojene žrtve, in je gališki deželni maršal giof ubogi Živali spravilo na suho, katere so potem Rosarov hlev v ulici Piccardi. peljali v Potočki sam daroval 2000 kron. Poljaki v Lvovu so hoteli že parkrat naskočiti nemško poslaniško poslopje, a je policija Nikotin v avstrijskih smodkah. Dr, J. Haberman to zabranila. Vsi poljski listi se izrekajo zato, da Poljaki ne je v Brnu izdal brošuro, v kateri našteva, koliko je v avstrijskih smejo več podpirati Nemčiji prijazne avstrijske zunanje politike. Praktični princ. Princ Tosa iz Kameruna je praktičen mož. Prišel je v Nemčijo, kjer se je izučil za ku smodkah nikotina. Navaja namreč, da imajo avstrijske smodke nikotina: Britanika 1*40 odstotkov, Portorica 1*41, Operas 134, Brasil virginier 1 47, Trabuco 161, Panatelas (Havana) harja in brivca. Ko se povrne v domovino, otvori gostilno in 181, kratke smodke 188, Regalitas 2 90, viržinke 3 99 %. brivnico za tujce in domačine. Tako si nadeja praktični prine Samomor protestanškega pastorja. Protestanški prislužiti mnogo denarja. duhovnik Rudolf Gsell v Zurichu se je ustrelil, ker se mu ni bilo dovolilo ločiti, se od svoje žene. uspehe. Od veselja umrla. V Balassa-Gyarmatu se je pripetil nedavno žalosten slučaj. Gospa Ignacija Pfeiffera se je pripeljala iz Duna-Pentele v Balassa-Gyarmat poroki Električna železnica ima zaznamovati vedno večje Tako je neka bogata družba z vsakovrstnimi poskusi dosegla hitrost električne železnice 160 kilometrov v enej uri. To je največja hitrost, s katero se je kedaj kako živo bitje prepeljavalo od kraja do kraja. Dosedaj so bili poskusj z svoje vnukinje Margite Heks. Po poroki je blagoslovila novo- 120 kilometri in svet je strmel nad toliko hitrostjo, sedai pa # Letnik L1X. Stran 499 niti niti strmeti nima časa, ker vlak omenjene družbe treiši kot blisk ter povzroča s svojo hitrostjo močnejši veter name tvrdke Ogrsko monarhijo, katera je poverila nekatere Dunajske de v hipu, ko drdra mimo, kakor nevihta na morju. Seveda to da naj nekaj tega zlata pridobe za Avstrij mine tudi tisti hip, ko odrdra mimo. Poskusi s to hitrostjo v zlatu Ako se jim to posreči, bodemo imeli vže nekoliko več denarj kajti obnesli so se prav dobro, samo občinstvo je še nekako boječe bogataši raje hranij do sedaj ga je bilo jako malo videti ter se ne podaja rado v nevarnost, ki tudi ni izključena pri pirnat denar v svoji shrambah ter izdaj ker ga raje pa- tacih ekstremih Galanten redar. Iz Dublina piše: „Irish Cyclist Velikansko poneverenje. V največji banki v Liver- Neki redar je ustavil mlado kolesarico poolu na Angleškem so prišli te dni na sled velikanskemu poneverjenju Banka je prepovedani poti, ter jo je pozval ker se je vozila po naj mu pove ime in svoje bila tekom nekaterih mesecev ogo- stanovanje. Kolesarica je proseče pogledala strogega varuha ljufana za več kakor štiri milijone kron. Izvršil je ta pone- postave ter moledovala verjenja bančni knjigovodja Gaudie s pomočjo nekaterih pri- naznanite jateljev. Gaudie je imel natančen vpogled v poslovanj banke in je seveda tudi vedel, kdo ima kaj kredita, njegove Galantni mežiknil kolesarici ter Lepo Vas prosim za to, da me ne redar dejal : se, na- koliko ime in stanovanje mladih dam pa ne obotavJjaje „Zapisujem vselej z veseljem toda ga ima, saj je sam vodil dotično knjigo. Po njegovih navo- povedali pravo ime in pravi naslov, dilih so potem njegovi sokrivci ponarejali čeke tacih oseb saj ni treba da ne storil jaz sam tega tudi so imeli pri banki kredit. Čeke so potem oddajali v Londonu pri raznih druzih bankah. Kadar so te poslale čeke banki v zvezdi na večernem Zvezda treh modrih Zanimiv je pogled na dve . . , „ t ^ , jugozahodnem nebu. To sta dva planeta Liverpool, jih ie ta plačala, a Gaudie ni tega vpisal v knjige, in sicer nižji je Venera, više pa Jupiter; od tega malo naprej nego je čeke uničil. Njegovo sleparjenje se je slučajno raz- se vidi še Saturn. Jupiter in Venera sta najjasnejši zvezdi na krilo. Gaudie brez klobuka zbežal banke. Doma ie imel sicer vse pripravlj da se za slučaj, ko bo treba bežati, dol in 18 nebu in sedaj se bližate ena drugi. Venus stopa, Jupite gre maskira da je Sodi s novembra je šla ena poleg druge svojo pot. Nekaj razkritje njegovih sleparij ga je zmešalo tako, podobnega je bilo ob rojstvu Jezusovem s tem razločkom po prodajalnicah kupoval oblačil, v katerih je pobegnil, da se je takrat popolnoma združevala in tako se ie videla "1 • i • 1 PÍ 11 • v* « m m m ^ A « . . _ _ / da se je usmrtil. Sploh se je policiji posrečilo vjeti jednega samega soki so izginili drugi je skočil v morje, ostali pa brez sledu tako, da se domneva, da so se vsi usmrtili ena zvezda. Ta čudna prikazen je obrnila nase pozornost vseh ljudij, to gledali in prišli v Jeruzalem. Sedanja skupina je bila za- ker ni bilo kaj takega še nikoli videti. Tudi modri so nimiva dne 15. in 28 m. m., ko Umor v banki. V Londonu je bil te dni ravno Jupiter pred zaključkom blagajnik neke bančne podružnice v Londonu njim tudi Saturn žie na nebu zažaril od dobro gled oblečenega moža zagleda nagovorjen. Ko ga blagajnik po združene Napredek katoličanstva v Ameriki. Ameriške države so štele pred proti njem namerjen revolver. Blagajnik je sedaj jih broje 11 milijonov. Leta 1800 100 leti 50.000 katolikov hitro z roko pokril denar, a ptujec mu naglo reče denar hočem, če ne, vas ustrelim in Blagajnik je bil toliko hladnokrven, n Ravno so imele samo enega si ga sam vzamem u da hitro zasolil ro- V teh katoliškega škofa in 40 duhovnikov; danes imajo 14 nad škofov 80 škofov, 12.000 duhovnikov in nad 10.000 cerkva številkah pa ni ušteta Florida. Porto Rico niti Kuba parju gorko klofuto, a isti hip je ropar ustrelil, a blagajnika Katoliških župnih šol je sedaj v ameriških združenih državah ni zadel. Blagajniku prihitel je drugi uradnik na Ropar ga je na mestu ustrelil. Med blagajnikom unel se je na to boj za živli pomoč roparjem nad 4000 Smrtna kazen in smrt močnejčši Blagajnik bil pri Kitajcih. Kako Kitaj mo nego Ostalo osobj prišla, vega hladnokrvnostjo ropar in ko je ta to uvidel, se je usmrtil zbežalo po pomoč na policijo. Ko je policija rijo svoje hudodelce, pripoveduje nek mladi uradnik j»n zastopstvu velevlastij tedaj je bil jutro ko so oblegale čete Peking ' tr------r-----i- ťu"u,Ju n ' JIAUIV. našla je jokajočo vdovo ustreljenega uradnika in mrt- dobili smo roparja. Zmagovalec blagajnik je pa prav z angleško Še pred 10 uro bili smo na tako pravi, ko se je imela vršiti smrtna obsodba stopnice od sodišča, da prisostvujemo kakor priče mes kakor se je mela vršiti se ne bilo nič zgodilo, mirno na« žaloigra. Po kitajskih navadah je hudodelec kaznovan na ravno ker moral od daljeval dnevni zaključek; jezilo ga je govarjati přišedši policiji. Ljudsko kuhinjo za otroke so otvorili v Berolinu. Kuhinja ima po mestu mnogo podružnic. Pred jedjo pa otroci povsod lepo mojijo. istem mestu storil zločin prostor v bližini male koče tem slučaju katere so razbojniki bil ta imajo biti usmrčeni, ugrabili mlado devojko, edino dete svojih starišev Mnogo naroda bilo že zbranega in med njimi 50 manda Maroški sultan v balonu. Ljubitelj bivanj rinov tudi kot priče. Reklo se nam je, db sedemo in se po v zraku je maroški sultan. Napraviti si je dal zavezan balon pre- po- služimo vseh ugodnostih ondi In res, bilo vsega na raž- in v z vsem modernim luksusom opravljeni zračni ladiji dremlje sultan dneve v zraku. Za rešitev vladnih poslov služuj se telefona Škandal v templju Neutre j gogi za g Nagy-Topolscani je molil nedavno ravnatelj Felsenburg popoldne, ko se je zaslišalo tužno pred kratkim umrlo mater. 731etnemu bolnemu Sam polago. Trgovci s sladčicami, smodkami in pijačo hodili so med mnogobrojnim občinstvom ter ponujali svoje blago. Bilo je prav kakor ljudska slavnost, vse veselo in živahno in nikdo ni mislil na žalostni povod tega sestanka. Dasi je bilo , bila je že ura ena petje in je ljudstvo bilo V sina- odrejeno da se ob 10. uri izvrši kazen sonu Lôw-Beeru 80 molitve trajale predolgo, in ker poleg tega še v sovraštvu z rodbino Felsenburgovo živel začel opozorjeno, da se sedaj bližajo obsojeni. Bližj bližj bilo čuti petje in kmalu smo videli voz, na katerem so sedeli glasno zabavljati in grditi njegovo pokoj hudodelci in pevali. Čuden narod ! Ljudstvo dal radi tega Lôw-Beeru zaušnico mater. Felsenburg slušati to petje, odobrava ga s klici hao hao vajeno po (Dobro Felsenburga s palico a je 0 ------- — I---J ~ ' --» « «.»»Vi . nuuv. . i-j UU1U| ta pa je hotel udariti dobro)", ako namreč dobro pevajo, v tem slučaju pa ljudstvo Lôw-Beer je šel potem domov, a jedva je prišel v svoje sta novanje, ga je vsled velike razburjenosti zadela kap zgrudil poleg hčerke mrtev na tla do krvi zadel njegovega očeta, ni bilo zadovoljno s petjem in je kričalo: „jako slabo čince so se je hitro končana Uvoz zlata Iz ladij javlj Amerike odšle pel jej so pred kratkim zlato v Evropo in sicer v Pariz. Kakor se \ Zlo- na to zvezali na rokah in nogah in jeden manda- ga tolažil, da bode stvar da naj se ne boji. To so vže običajne fraze, potem peljal prvega na morišče, kjer je vže čakal rinov pristopil je k enemu ter z Dunaja, bode nekaj tega zlata tudi sa našo Avstro Vojak rabelj z dolgim mečem ter mu brzo odsekal glavo vzdigne mrtvo glavo ter jo nosi med ljudstvom i Vojak kriči in Stran 500. Letnik LIX se raduje nad takimi prizori. Tako je šlo nadalje, dokler ni bilo končano. Ljudstvo se je hitro razSlo in čez jedno uro vze ni bilo življenj. sledu o dogodkih so vničili nekaj človeških Loterijske srečke. V Brnu dne 11. decembra t. L: 86, 45, 61, 27, 41. Na Dunaji dne 7. decembra t. 1. : 72, 66 16, 53, 2 V Gradci dne 7. decembra t. 1.: 64, 78, 32, 66, 44 Tržne cene. V Ljubljani dne 13. decembra 1901. Pšenica K 9 rž K 7 proso K ječmen K 7*50 h, oves K h, turèica K 6*50 h, leča K 10 , ajda K 6 50 b, h, fižol K Vse cene veljajo za 50 kilogramov. (Glâttpr iz valjastega železa, močan sse) Je ceno na prodaj Kje? pove npravništvo tega lista i> co Blasnikova „Telika Pratika" Pratika" katero stoletja c. kr. kme- katera 9 starodavna „Pra izhaja od svojega rojstva že čez sto let je torej edino le prava tika", katero je toliko let skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei-weis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Pratika" ima na prvi strani Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj podobo Blasnikovo „Teliko Pratiko" isako zavrnite, kot nepravo. drngo Pratika 24 vin. i f» Mala Pratika a vin. v * r frn'r- k Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki