Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože štular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« Samsi, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ P P LETO VI — ŠTEVILKA 10. KRANJ, 20. maja 1966 loo Razgovor s prejšnjim predsednikom DS tovarišem JOŽETOM KUŽNIKOM Ob koncu mandatne dobe, v kateri je dve leti uspešno vodil delavski svet podjetja, smo naprosili tovariša Jožeta Kužnika za kratek razgovor. Postavili smo mu nekaj vprašanj, ki se nanašajo na delo predsednika in tudi na delavski svet. Ker se občasno pojavljajo komentarji o vlogi predsednikov organov upravljanja ali družbenopolitičnih organizacij ter o delu v teh organih in delu na njihovih delovnih mestih, — so odgovori tov. Kužnika prav gotovo zanimivi. Takole nam je odgovoril. Vprašanje: Predsednik DS podjetja si bil dve leti. V tem času si menda spoznal, da takšno delo zahteva veliko volje, potrpljenja in natančnega razporejanja časa, da sploh uspeš povezovati delo v samoupravnih organih, sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami ter delo na delovnem mestu. Kaj misliš o tem in ali predlagaš način, kako to vprašanje najbolje urediti? Odgovor: Mislim, da je vprašanje postavljeno na osnovi pogojev in načina dela v našem podjetju. Res je, da predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov porabijo večino svojega delovnega časa za opravljanje funkcij in zato se pojavljajo razne kritike in pripombe zaradi tega načina dela, zato menim, da bi bilo bolje, ko bi imeli funkcionarji svoj delovni čas razporejen tako, da bi vsak dan samo del delovnega časa porabili za opravljanje funkcije. Kako naj bi to uredili, je stvar dogovora. Ravno tako sem mnenja, da bi morali v podjetju rešiti celotno organizacijo, iz katere bodo jasno razvidne kompetence DS, UO, komisij, DE in posameznikov. Ko bomo uredili to, bo tudi delo predstavnikov organov upravljanja rešeno, lažje in bolj učinkovito. Vprašanje: V dveh letih ste razpravljali o nešteto pomembnih vprašanjih, sprejeli ste vrsto oklepov. Po delni analizi o delu DS v preteklem obdobju je navedeno, da precej njegovih članov ni bilo aktivnih. Je po tvojem mnenju ta pasivnost odločilno vplivala na sprejemanje ustreznih sklepov? Odgovor: Gotovo je, da pasivnost nekaterih članov DS vpliva na vsebino in objektivnost sprejetih sklepov, kakor tudi na potek seje DS (dolge in nezanimive seje). Res je, da se nekatera pomembna vprašanja rešujejo brez večje razprave in opaža se, da večji del članov DS ne glasuje in ne nastopa v imenu svojih volilcev. Ravno tako opažam, da predloženega materiala pred sejo ne prebirajo, da ga večina sploh ne pogleda in se ne posvetuje s člani svoje DE. Zato menim, da bi morali volilci že pri predlaganju kandidatov za člane DS bolj premisliti, kakšnega predstavnika bodo imeli v DS podjetja in ali bo sposoben zastopati interese svojih volivcev in podjetja. Mogoče se prav tu kaže tudi neaktivnost družbenopolitičnih organizacij, ki še niso v celoti našle svoje vloge v pogojih samoupravljanja. Vprašanje: Samoupravljanje si utira pot, toda dosti je tudi ovir. Kako pospešiti, da bosta neposredni proizvajalec in strokovni delavec skupno reševala v samoupravnem sistemu probleme kolektiva, odločala o našem delu in razvoju? Odgovor: Res je, da veliko težav in ovir izhaja ravno iz premajhnega sodelovanja strokovnih delavcev in neposrednih proizvajalcev. Mislim pa, da bi v našem podjetju lahko ustvarili pogoje, ki bi vključili v sistem samoupravljanja res - celoten kolektiv in ne samo organe upravljanja. Struktura DS podjetja bi morala biti odraz strukture zaposlenih. Pomemben faktor, ki mogoče še bolj vpliva na kvaliteto in objektivnost dela DS je tudi v tem, da bi morali voditi pametno kadrovsko politiko, primemo izobraževati in informirati člane samoupravnih organov, kakor tudi člane celotnega kolektiva. Prepričan sem, da bodo takrat, ko bomo to dosegli, odpadli vsi komentarji, da bi morali biti člani samoupravnih organov samo strokovnjaki, ali obratno, samo neposredni proizvajalci itd. Menim, da bo takrat dobilo samoupravljanje pri nas vsebino, ne pa da bo samo šola za neposrednega proizvajalca. Takrat bo odpadla tudi pasivnost nekaterih strokovnih delavcev in bosta tako strokovni delavec in neposredni proizvajalec lahko našla pot za res dobro in tovariško sodelovanje v samoupravnem mehanizmu. 1 31 BAN J)E [pp 03 Z1 M pN<. \E V NC USB icu 0 PF ii ,U f, 7 ii /tv J p La n=u 010^ 1 A / i \ Z P »4JL- SLU L (•'\ sSI - UiJ V VTJC -: naš Takole se je gibala proizvodnja v mesecu aprilu. Planske obveznosti smo dosegli le 91-odstotno. — V prvih štirih mesecih tega leta smo celoten letni plan izvršili z 32,2 odstotka. Do konca leta nam torej ostane še 67,8 %, do izvršitve našega letnega plana. Kadrovanje poklicnih delavcev V zadnjem času često razpravljamo o produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti ipd. Pri ugotavljanju napak na teh področjih so se izluščila nekatera vpra-šanja< ki bistveno odstopajo od OBVESTILO: Zveza prijateljev mladine Kranj nas je obvestila, da bodo letos organizirali taborjenje za otroke od 8. do 15. leta. Taborjenje, ki ga pripravljajo skupaj s taborniško organizacijo, bo v Fažani pri Puli. Organizirano je z namenom, da bi omogočili bivanje na morju čimvečjemu številu tistih otrok, ki ne gredo na letovanje s starši ali v zdravstveno kolonijo. Izmene taborjenja bodo: — od 10. do 24. julija in — od 24. julija do 7. avgusta letos. Cena taborjenja (hrana, stroški prevoza, vodič idr.) za 14 dni je za otroke do devetega leta 11.000 S din, nad devet let pa 16.000 S din. Del stroškov krije Zveza prijateljev mladine (nad 11.000 in 16.000 S din). V primeru, da bo veliko prijav za taborjenje, bodo organizirali še eno izmeno, in sicer od 7. avgusta dalje. Ker je oblika letovanja, kot ga organizira Zveza prijateljev mladine, zelo ugodna tudi za člane našega kolektiva, vas pozivamo, da prijavite svoje otroke za letovanje v Fažani. Prijave sprejemajo v pisarni referenta za družbeni standard (obrat I., tel. 243) do 10. junija. Prijavite svoje otroke za taborenje v Fažani od to. julija do 7. avgusta drugih, ne manij pomembnih. Gre namreč za kvaliteto izdelkov, organizacijo dela •im nagrajevanje. Na sejah Skega sveta je bilo večkrat poudarjeno, da so na področju kvalitete precejšnje rezerve in da se moramo pri tem kolektivno zavzeti za odpravo vseh napak tar se dosledno 'držati predpisanega tehnološkega postopka. Za uspešno reševanje tega so odgovorni sodelavci, ki se direktno ukvarjajo s tam in neposredno lahko vplivaijo na odpravo vseh napak. Ko govorimo o kadrih, često nimamo prave predstave kaj ddhri kadri pomenijo in smo nato pri kadrovanju večkrat ozki din enostranski. To pomeni, da delavce nameščamo brez ugotavljanja njihovih psihičnih in fizičnih sposobnosti. Še bolj pereče pa je vprašanje celotne kadrov sike poEtike, ki temelji preveč na delu posameznikov ali samo ene službe. Menim, da je prav kadrovska politika danes tako pomembna, da lahko ko igra odločilno vlogo pri uspehu podejtja. Marsikdo si predstavlja, da 'je edina naloga kadrovanja v tem, da delavca zaposlimo na delovnem mestu — in ničesar več. Ce mislimo tako — se zelo motimo. Pred razporeditvijo delavca bi morali najprej ugotoviti njegove sposobnosti, na podlagi tega pa mu (dodeliti odgcuvatijiajoče DM.. Res je, da cela vrsta nerešenih vprašanj v podjetju takšnega načina dela ne dovoljuje in razporejamo delavce na povsem druga delovna mesta kot so sposobni ali usposobljeni. V tem vidimo sicer rešitev v trenutni situaciji, toda če problem analiziramo natanč-nje, ugotovimo da ni nerešljiv, le da bi morali, kot smo že rekli, ves postopek kadrovanja spreme- (Nadaljevanje na 2. strani) Premalo se zavedamo, da smo uporabniki kolektivnih stanovanj Eno izmed pomembnejših faktorjev za dobro počutje in nemoteno delo človeka je . nedvomno urejeno stanovanjsko vprašanje. Slabe stanovanjske razmere dnevno povzročajo številne konflikte in včasih tako stanje privede celo do obupa. Znano je, da ljudje zelo različno reagiramo na obstoječo situacijo. Poznam primere, ko posamezniki smatrajo svoj stanovanjski problem kot najtežji v kolektivu, ne oziraje se na druge. Največkrat so taki neobjektivneži že dosegli svoj cilj. Toda njihova nestrpnost in neobjektivnost se kljub rešitvi še vedno nadaljuje v obliki nerazumevanj a za probleme drugih članov kolektiva. Nekateri trde, da imajo stanovanje zasedeno, pa imajo v sobi spravljeno staro ropotijo, ob tem pa drugi1 člani kolektiva nimajo niti strehe nad glavo. So primeri, ko v prostornem, večsobnem stanovanju stanujeta samo dva člana kolektiva — pa nista pripravljena odstopiti svojemu sodelavcu praznega prostora. Vse premalo se zavedamo, da smo le uporabniki stanovanj, ki so last kolektiva, torej last nas vseh. Člani kolektiva, ki so si sami rešili sitanovanjsko vprašanje, ne zahtevajo deleža od tistih, ki jim je stanovanje dal kolektiv, ti pa bi morali pokazati več razumevanja za sodelavce, ki so trenutno brez stanovanja. Včasih so člani kolektiva dobili stanovanje brez lastne udeležbe, zdaj pa mora vsak prispvati del sredstev. Tisti, ki so dobili stanovanje od podjetijia, pa imajo premalo (ali ga sploh nimajo) razumevanja za tiste člane kolektiva, ki danes žive v slabih Stanovanjskih razmerah. Še in še bi lahko naštevali primere. Priznati moramo, da smo zelo sebični in da nimamo čuta do sočloveka in še manj do svojega sodelavca. Zato naj nam 'ne zamerijo tisti, ki jim le delno verjamemo, ko nam postavljajo svoj težki položaj kot najtežji v kolektivu. Takrat so vse obljubili in grajali druge. če pa smo tak primer smatrali za morda ne najnujnejši, so nam to početje zamerili. če bi bilo med člani kolektiva malo več razumevanja in malo manj sebičnosti in morda celo škodoželjnosti, bi bilo gotovo polovico manj stanovanjskih problemov. Z malo dobre volje bi pomagali sodelavcu, ki je v podobnem položaju, kot je bil on prej. BLAŽ STUDEN Fotoamaterji — POZOR! m m m m m m m m m m Do, sedaj so hodili v temnico obrata I razvijati filme in fotografije člani kolektiva, ki niso bili člani ljudske tehnike v naši tovarni, niti niso znali pravilno ravnati s priborom. Zato se je v temnici (čeprav ni primeren prostor za to) zaradi neznanja posameznikov kvarila oprema. To so prenašali tudi ostali člani, ki bi radi uporabljali temnico v svoje namene. Vse to je odraz malomarnosti nekaterih, ki pa imajo mogoče dovolj teoretičnega in praktičnega znanja. Poleg tega pa so posamezni uporabniki celo odtujevali razne predmete. Da bi preprečili vse te neprijetnosti in rednim ter poštenim koristnikom omogočili uporabo, kakršna mora biti, smo določili, da bodo lahko uporabljali temnico le tisti, ki bodo imeli potrdilo. Le-tega dobe pri tov. Zalarju v obratu II (to velja od 1. maja dalje). Ključ od temnice bo odslej stalno pri vratar- ju obrata I pod številko 103. Vratar bo ta ključ izročil le na podlagi potrdila. Po kon-ča|nem delu je treba ključ takoj vrniti vratarju. Na zadnji strani potrdila bodo napisani dnevi, kdaj lahko član uporablja temnico — to bo rok, da bo vratar imel lažjo evidenco. Potrdilo brez žiga in podpisa ne bo veljalo. Eno potrdilo velja samo za dneve, ki bodo napisani. S tem smo hoteli preprečiti tudi drugo neprijetnost, to je, onemogočiti delo v temnici tudi ponarejevalcem ključa. Ključavnico v vratih smo zamenjali z novo. Kogar pa bomo ponovno dobili, da bo s ponarejenim ključem v temnici, bomo proti njemu disciplinsko postopali. Prosimo, da upoštevate navodila, če hočete, da boste prišli do temnice, ko pa boste uporabljali temnico, pa pravilno uporabljajte vse naprave in pribor, ki je v temnici. LOJZE ZALAR SREČKU V SLOVO Pred osemnajstimi leti si poln upov in mladostnega poleta pričel svojo delovno pot v našem podjetju. Bil si med pionirji povojnega tehničnega napredka in si pomagal graditi temelje, na katerih je v zadnjih letih zraslo podjetje do današnjega obsega. Delal si v oddelku za norme, mehanični delavnici, postal si asistent v pnevmatikami, pozneje pa prevzel vodstvo delovne enote avto-pnevmatikame. Na tem delovnem mestu si ostal vse do konca leta 1965, ko si prevzel medfazno kontrolo. Na vseh teh delovnih mestih si po svojih močeh prispeval k napredku podjetja, čeprav si naletel, ko vsak, tudi na nepredvidene težave. Kot vodja pnevmatikarne si uspel, da se je proizvodnja v tem oddelku v razmeroma kratkem času precej povečala, kljub pomanjkanju vseh potrebnih pogojev. To je seveda tudi od tebe zahtevalo precejšnjih naporov, ki verjetno niso ostali brez posledic. Vendar s svojimi skrbmi nisi nikdar obremenjeval drugih, prenašal si jih sam in le od časa do časa zaupal nekaj svojih težav najbližjim prijateljem. Da bi povečal svoje strokovno znanje, si poleg dela še izredno študiral in tudi uspešno dosegel svoj cilj. Tako si obogatil svoje praktične izkušnje z novimi spoznanji in na ta način pripravil solidno osnovo za svoje nadaljnje delo. To si dokazal tudi na svojem novem delovnem mestu, kjer si kljub začetni depresiji in nerazumevanju dosegel v kratkem času vidne uspehe. Ti uspehi pa bi bili prav gotovo še večji, če bi nas tako nepričakovano ne zapustil. Kruta usoda je pretrgala tvojo življenjsko pot v tvojih najlepših letih, ko smo to najmanj pričakovali. Omahnil si na svojem delovnem mestu kot junak na bojnem polju. Tvoj padec je vse nas, ki smo te poznali, globoko prizadel. Odšel si od nas v času, ko smo pričakovali od tebe še novih dejanj in delovnih uspehov. Prepričani smo, da nas ne bi razočaral. Bil si dober tovariš in sodelavec, poln življenjskih izkušenj, elana in načrtov za bodočnost. Ker si bil dolgo med nami, smo se tega na žalost prav zavedli šele sedaj, ko si prezgodaj odšel na pot, s katere ni vrnitve. Počivaj v miru in oprosti, nam, če nismo znali pravočasno ceniti vseh tvojih vrlin, mi pa te bomo vedno ohranili v najlepšem spominu. Dopisujte v naš časopis! (Nadaljevanje s 1. strani) niti. To pa velja za vse delavce — priučene, pdklicne in isitrdkov-ne. Specifični pogoji in način ika-drovamija sta pri poklicnih delavcih dokaj nerealna, šola itraja dve leti. V prvem letniku se na splošno seznanijo s polizdelki, preša-nkni izdelki, velopnevmatiiko in tehničnimi izdelki. V II. letniku se ispetiafeirajo za določan poklic (in. pr. izdelovalec avtopnevmati-ke), kjler imajo izmenično en teden prakso v določenem oddelku, en it eden teorijo v šoli. Talko se temeljito pripravijo za delo po normi in pri tem ne nastane vmesnega zastoja. Praviloma pa bi se moralo to povsod izvajati, vendar vemo, da to ni tako in da je praksa pokazala drugače. V letu 1964. je uspešno zaključilo šolanje isedem (7) polkOiianah gumarljev za prevleko valjev. Nekaj se jih je takoj zaposlilo, ostali pa so morala čakati nekaj mesecev, da so bila prosta delovna mesta in to me v prevleki valjev, ampak v drugih oddelkih. Kasneje so ugotovili, da tudi za tistih nekaj delavcev, kar so jih prvotno zaposlili v prevleki, nimajo dela in tako so morali fantje in dekleta na lepem posloviti od tistega, za kar so se leto dni učili in ponovno začeti spoznavati droge stroje, drugo okolje, -drugo tehnologijo. Tako danes izmed sedmih niti eden ne dala v prevleki valjev in to kljub temu, da so jih takrat, predno so se odločili so omenjeni poklic, nujno potrebovali, kljub temu, da so se leto -dni učili prav za ta oddelek itd. Ta primer pa ni edini, kajti leto pozneje (leta 1965) je ab-solviralo štirinajst fantov in deklet: za izdelovalce cevi. Po končanem šolanju so morali nekateri precej časa čakati na delovno mesto. Vsi so to z razumevanjem sprejeto, ker so jim povedali, da zanje nimajo prostih delovnih mest v tehnični hali in talko so morali iti nekateri -h klinastim jlermenom, ‘kjer je že večina kolegov iz prevleke, ostali pa so šli v službo kakovosti kot tekoči kontrolorji pri izdelovanju avtopiačev. Le pet ijdh je ostalo v cevami. Ne bi bilo nič čudnega, PRIPRAVA NARAVNEGA KAVČUKA — SEDAJ V MINUTAH Firestone je na svoji kavčukovi plantaži v Harbelu — Liberija — dal v poggm prvi stirangspress-suišilnik. NtSvo napravo je razvil Firestone. Medtem ko je bilo prej potrebno več dni za pripravo naravnega kavčuka, opravi stroj to delo v nekaj minutah. Na uro je kapaciteta stroja 1,8 ton naravnega kavčuka. -Pri novi metodi koagutoralni kavčuk operejo in razrežejo v zelo majhne kosce. Različne kvalitete kavčuka pomešajo po nekam dognanem merilu enakomernosti, .nato ga premešajo -in transportirajo k zbiralni posodi. Ta -gumijev koagulator nato potisnejo pod pritiskom skozi ekstroder, iti gumiju odstrani vodo, oziroma jo suši, ne da bi pokvaril njene lastnosti. Po sušilnem postopku pride guma v obliki kroglic na hladillm trak, ki vodi v avtomatsko stiskalnico za bale. Bale nove tovarne tehtajo približno 28 kilogramov -namesto dosedanjih 84 kg, ker se s tem manij,šim formatom laže ravna. Do sedaj, se je ta postopek odvijal takole: fcoaguliirane kavčukove krpe so odvzeli iiz pomvastih posod, jih oprali in -s pomočjo posebnih strojev izvaijaH v tanke kože oziroma plasti. Ker je ta postopek omogočil še minimalni obstanek beljakovine v surovem kavčuku, kar v vlažnotopli tropski klimi .prinaša nevarnost plesni in gnitja, je bilo treba kože obrniti ali s pomočjo določenih kemičnih dodatkov konzervirati. Šale po tem, več dni dolgem postopku, je bilo možno kože stisniti v bale in odpremiti na ladje. Nov strangspress — sušilnik omogoča Firestonu, da dobavi bolj enakomerno kvaliteto fcav- Kadrovanje poklicnih delavcev da so se morali absolventi določanega poklica kar čez noč prekvalificirati, če ne bi bilo v avto-pnevmatikami nobenega poklicnega delavca ampak so in še vedno delajo, ker imajo pač določeno prakso, drugi, ki so se specializirali za drug poklic, pa jih bodo kootrolirali, če pravilno delajo. Zanimivo je to, da so nekateri poklicni delavci, ki -so absol-virali v pnevmatiki, šli na kontrolo tehničnih izdelkov (klinasta jermena, cevi); verjetno vse v smislu rotacije. Mogoče je še kakšen iprimer, toda vzel sem dva, ki sta najbolj karakteristična. Mnenja sem, da s itakim načinom dela, pa ne glede na to, če so za ito tudi objektivni vzroki, ne bomo dosegli namena poklicnega izobraževanja, niti osnovnega smotra produktivnosti. — boljše -kvalitete. Ali se nam splača, da ga -dve leti šolamo, da investiramo določena sredstva (en učenec stane v dveh letih podjetje približno milijon starih dinarjev), da zapravljamo čas, da motimo redno proizvodnjo, ko se učenec pri-učuije itd., navsezadnje pa ga še ne zaposlimo tam, za kar se je učil, ampak ga hladnokrvno damo kam drugam, kot da ga nikoli nismo poznali, kot da ni bil učenec poklicne šole in kot da zanj niso bila potrošena nikaka -sredstva. Pri tem -se -dela velika škoda za podjetje, za celotno družbo, največ pa za prizadetega, kajti v tistem momentu se ne počuti več kot absolvent poklicne šole, nima več tiste vneme in veselja do dela, za katera se je učil -dve le- ti, ampak postane zamorjen, duševno utrujen, nizko produktiven ipd. Precejšen vpliv pa ima tudi na tiste učence, ki se med tem šolajo, vidijio te probleme in zato se ni treba čuditi, če je tako slab rezultat na Poklicni gumarski šoli. Opozoril bi šena en problem, ki se mi zdi omembe vreden glede kadrovanja poklicnih delavcev. Zelo redko se upošteva pri razporedu na -delovno mesto učni uspeh v -šoli in pri praktičnem pouku. Ta pride do izraza mogoče piri prvotnem razporedu, pa še tu ne vedno. Naj navedem primer — prišli so trije v delovno enoto: dva prav dobra, eden pa precej slabši in sta tista dva p-rav dobra bila za transporterja in kot pomožna delavca, tisti, ki je bil v šoli slabši, pa je fconfekcioniral za strojem. Prav tako se mi zdi umestno, da nekatere službe, ko potrebujejo poklicne delavce, zahtevajo izključno le moške. Karakterističen primer je služba kakovosti, ki je rajši vzela fante takoj po končani šoli, brez prakse in ne glede na uspeh, kot pa dekleta, ki delajo že štiri ato pet let v oddelkih pri strojih, pa prav talko na tri izmene in nitma delavna enota z njimi nobenih posebnih problemov. Ob koncu naj povem star pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.« Toda pri nas pa smo mi tisti, ki Janezka učimo in če ga že od začetka ne naučimo tako kot je potrebno, ne iščimo krivca drugje, ampak obsodimo enkrat tudi sami sebe. MILIVOJEVI č MILE Iz gumarske industrije po svetu čuka, in da zviša produkcijo. Poleg tega je laže ravnati z manjšimi balami in jih lepše vsfcladi-ščiti na ladji (ekonomična izraba transportnega prostora). Naprava stoji v novi tovarniški zgradbi na Firestonovem ozemlju v Harbelu, zgradba ima osnovno površino 1400 m2 in -ima dve nadstropji. NOVI SINTETIČNI KAVČUK Z VSESTRANSKIMI LASTNOSTMI Kemiičoa tovarna Shell — ZDA je razvila postopek za proizvodnjo -sintetične gume z vsestranskimi predelavmimi sposobnostmi umetnih mas. Raziskovalno delo v laboratorijih je trajalo skoraj 10 let. Novi sintetični elastome-ri omogočajo znatne prihranke pni predelovalnih stroških, ker pri teh mi potrebna vulfcanizaoija. Za- radi tega bi -lahko iz te snovi mnogo ceneje izdelovali mnogo proizvodov, ki so jih dosedaj proizvajali -le iz gume, m a -drugi strani pa bi -iz te snovi bilo možnio proizvajati tudi mn-o-go artiklov, ki so bito dosedaj izdelani in umetnih mas, kar tod izboljšalo njihovo kvaliteto -in vzdržljivost. Ena od tipičnih zvrsti teh novih snovi je Termolestic. Je elastična, prozorna, odlpoma proti obrabi, čvrsta, vodotesna in ne prevaja električnega toka. To snov je možno obarvati z vsako barvo in oblikovati v najbolj komplici-ramih modelih. Snov se posebno z uspehom uporablja v novih lepilih in pri proizvodnji posebno zahtevnih podplatov ter za -igračke, ki so praktično neuničljive. AVTOKORD IZ MEŠANICE SINTETIČNIH VLAKEN Med iskanjem vedno 'boljših materialov za avtokofd so v ZDA v zadnjem času pričeli preiskovati možnosti porabe mešanice različnih sSntetičnih.vlaken. Pri izvedenih poskusih so že ugotovili, d!a različne mešanice odgovarjajo zahtevam, -ki jih mora imeti surovima za proizvodnjo kordne tkanine. Tako je ma primer mešanica 55 delov poliestarnoh vlaken in 45 delov najlon vlaken za več kot polovico zvišala dimenzijsko stabilnost gume itn istočasno znižala effefcf, ispltoščenjia* iPtoteg teh ls|o preiskovali tudi mešanice sintetičnih vlaken z rajonom in steklenimi vlakni, pri čemer so se ravno tako pokazala zboljšanja lastnosti tkanin. Po reviji Gumi, Azbest Kunststoffe ZakaS se mladinci ter ostali člani kolektiva ne udeležujejo strokovnih predavani o gumarski industriji v svetu KMP je 7. tega meseca organiziral zanimivo predavanje o gumarski industriji na Madžarskem ter o znamenitostih njenega glavnega mesta. Mladinci, ki so bili zadolženi za organizacijo tega predavanja, so svoje naloge opravili zadovoljivo. Poženel Dominik je bil poslan na Madžarsko, da se je tam spoznal s proizvodnjo gumijevih amortizerjev. Tako smo njega zaprosili, da nam je povedal o svojih vtisih iz te dežele in kako so mu omogočili spoznati njihovo proizvodnjo gumijastih vzmeti. Povedal nam je, kako izdelujejo te vzmeti, kje se vse rabijo in dodal svoje mnenje, da bo morala tudi SAVA v bodoče razmišljati o proizvodnji teh artiklov. Veliko zanimivega nam je povedal o tem, kako živijo gumarski delavci, kakšen je njihov standard, o pogojih dela in o njihovem življenju. t V drugem delu predavanja nam je pripovedoval o znamenitostih BUDIMPEŠTE, o življenju tega zgodovinskega mesta, o običajih ter o ciganski glasbi, saj so cigani pravi mojstri violine. Tovariš Poženel nam je o vsem tem tako živo pripovedoval, da je nam, ki še nismo videli tega mesta, sedaj že bolj znano in mislim, če bi ga kdaj obiskali, da bi nam bilo manj tuje in celo malce domače. Tovarišu Poženelu se v imenu 20 udeležencev od 1700 vabljenih iskreno zahvaljujem in mu želim, da naj to, kar je spoznal za dobro in novo, z uspehom vključi v proces dela v naši tovarni. Z nekaj skopimi stavki sem skušal opisati to, kar smo dve uri poslušali. Saj to ni □ le golo predavanje, tem- več se je razpletlo v prijeten razgovor med poslušalci in predavateljem. Sedaj vprašam še vas, v prvi vrsti pa mladince, ali se še splača organizirati takšna predavanja za 20 ljudi? Odgovor na to lahko dam sam: »Ne!« Mi mogoče lahko poveste, ali v eni izmed prihodnjih številk odgovorite, kaj naj organiziramo in kakšne metode naj pri tem uporabljamo? Večina, ki se tako zavestno izogiblje vsakega dela v zvezi z mladino, bi odgovorila: IZLET. Vsem ostalim, ki si še želijo tudi kaj drugega, ne samo izlet, pa bom za koristne nasvete hvaležen. Tistim, ki ne bodo k uspešnemu delu mladinske organizacije ničesar doprinesli, svetujem, naj se nikar ne skušajo uveljavljati s kritiziranjem. JOŽE ČOPEK ljubim jih s hrupom in sumom, ta velika mesta — skoznje v svobodo gre, skoznje v bodočnost gre cesta .. (O. Župančič) Čeprav v Sloveniji nimamo vele-mest na tudi naša večia in velika llko zaradl PosIedlc družbeno go- Ucl L Ll Lil 1 leto cl X VV I el Jll V dl IV el i i -j i v * ’ J n Irt* -n a e-r» trači Spominjam se priletne posest- zaupanjem zateče v mestno oko- skrbno vrže v objem njegovim va-nice, ki je po materini smrti osta- lje. Zavoljo pretiranih pričakovanj bam in nasladam, la na domačiji čisto sama. Na po- so prizadeti posebno tisti, ki so se mnogo huje lahko v večjih novma vprs.S3.iijs, zsksj neki po- q /ivlieniu v mcsitii imeli čisto • vi •! . ■. , ,. v , ™=.v. rki „ prodaJ» - , "„d£ M.TL ^ v “ “ « *!-«* * **’ mnogo več zapeljivosti? ki jt^zava-desetletja, otrok nisem imela in ajem "P0?0*11^ sproščenost, ki jaj0 k nepremišljenosti, posebno mater sem pokopala. Ko sem pri- človeka tako rekoč odvezuje ka- v najbolj čustvenem obdobju — bajala iz službe, sem še doma ga- kršnih koli nravstvenih obvez, nekako od 15. do 19. leta. Vendar ra Is in sc §aram, vendar zemlje Prav taksno pojmovanje mestnega mlada ženska tvega pri tem mno-živa prodati ne morem! Nemara življenja prendkaterega zapelje v go vex lkot n;en moxk; vrstnik bo tistim za mano to lažje, ko nepravilna in »prelahka« razmerja. Lkakor ^ zanjo tol^co huje,V meno ne o vec . ..« Tako se vse globlje in globlje po- jjkor manj je bila pripravljena Koga bi ne ganila tolikšna nave- greza nravstveno tudi sam, če se za mestno življenje, saj jo v »očar-zanost na rodno grudo.. slepo vdaja svoji razbičani spol- ijivem« mestu prav lahko doleti Toda kako je pozneje tistim, ki nos ti. mnogo hudega. Naj omenimo tu so tako zlahka zapustili svojo do- v -• j t; veliko mesto ie :Sam° spolne bolezni in neželeno maco zemljo in se vsega prepu- vec]jel zlas“ Pa vellKo mesto, je - t . , stili mestnemu živlieniu’ za mladega človeka kar prezape- nosečnost,^saj eno au arugo uteg " v . " Ijivo, da bi se nerazgledan mogel ae ™ adl zenski preprečiti pot do Na to vprašanje pa je laze odgo- odreči njegovim užitkom ki ved- 'končnega cilja, do vsaj zadovolji-vonti kdaj pozneje, ko nekoč no seveda niso brez posledic. Ne- Y,efa’ če že ne srečnega zakona, mladi lahko vse tisto, kar so st zmemost, neučakanost in hlasta- Take brodo omke se morajo po-obetali od mesta m njegovih vred- nje za dvomljivimi doživetji mar- vecidel zadovoljiti s prav not, strnejo tudi ze s svojimi do- sikdaj občuitno motijo njegov du- skromnimi razmerami, v katerih zivetji m spoznanji v njem. ševni razvoj> tako da sčasoma Pa malone komaj še životarijo, ne Mnogo, dostikrat kar preveč, si prične dvomiti tudi o naj večjih ^ razviti vse svoje spo- in velika mesta »svojo miselnost, mlad človek obeta od svoje odlo- vrednotah življenja Čedalje manj sobnosti, ki so še nedavno tega svoj čas«, pa tudi svoje groze čitve, da bo pretrgal z življenjem mu je mar za ustaljeno in smo- * "" in v tem oziru m izvzeto nobeno na vasi, pa se skoraj z otroškim trno življenje, pa se raje brez-mesto pri nas, ne drugod. Marsikdo zbeži z dežele ne to- t iliiili: Mesto ie za mladega človeka lahko nevarno Prav gotovo drži, da imajo večja obetale toliko .., (Nadaljevanje prihodnjič) . , , J . spodarske preobrazbe naše vasi, mesta dan za dnem od blizu m ___________, ,_________T_ „__ daleč privabljajo mlade ukaželjne ljudi. Nekateri se v mestu že REKREACIJA - NEZORAHA LEDINA Že daijj časa imamo pri nas v je zmožen nasledinji dan normail- tovanni Ikomiisdijo za šport in re- no delati. V mnogih tooliefldtiivdh so to že poskusili in pirišli so do zavidanijta V razvitih državah -imajo nena- vredniih uspehov. Naj vam napisan zaikon, da ob sobotah in ne- vedem -samo primer v tekstiilni to- V mesto hočem! Tam se bom ceiv. da bi vsaj za nekaj časa ipo- deijah^ preživijo družine v naravi, vami Vantefcs. V oddelku šivallni- sprostii, tam bom užival, tam je zabilii na vsakdanje skrbi, ki jih Takšn-kn izletom pravimo piknik, ca so- ženske po končanem delu tarejo. marveč kratko malo zato, ker bi le še hotel od življenja kaj imeti«. kmalu kar dobro prilagodijo nove- tuf^V^mega^Sčas^ kon«?j 5T?woE vrste čiTvrf^dav-mu oziroma drugačnemu načinu ... . živijenjja, medtem ko se drugi na mestno okolje navadijo le počasi . , , . , , , ., in s težavo, nekaj pa se jih v njem moja svoboda, moja bodočnost!« do kraja izpridi Nekoč so ljudje bezal, za mest- Kako -se bodo mladi ljudje znašli na.?b“dja’ k^ Je tod bd? vaf: jen. Imamo nogometno, rolko-v večjem oziroma velikem mestu, nejse ka'kor kje na P°dezelju, ki metno, odbojkarsko, strelsko in v b . tt imaTnr) fiedali ,.v., trv",'.— J ' je mnogo odvisno od njihove nrav^ 60. f venomef. ogrozalc r£fle še več -sekcij, ki- kar marljivo de- ko v^deLcevTLTob ma “ ,™'tu.re-,lkl Jcze stvene vrednosti, ki jim jo je dala ^^^e^lTd^Tuga^lZ ^ Tod-a žalostna -je ugotovitev, ^ ^StgSirS “k- ^ojTz^L o^tn domača hiša posebno v prvih sed- a\Te mnn J dm~ nadLe moranja v odbojki, malem no- tudilsneŽ se J p*^al. ^ ne- Tudi piri nas smo poskusili ne- odhajale domov utrujene zaradi Šport je pri nas še kar razšir- 'koč tak pik-niilk, a se enoličnega in hitrega dela. U-vediU je na žalost spremenil v vse dru- so dnevno telovadbo za vse dfe-go, le v počitek ne. Jiavke v tem oddelku pod vod- rriih iZt-h r • v ta in še mnoge druge nadloge, mih letih njihovega življenja. Zna- Č Tudi danes doživljamo beg s vrsto let, a nadomestila za staraj- g°metu, rokometu, namiznem teni- kaj časa -so opazili, da se je pro->deželja v mesta. Turkov in še ni. Upam da se bo sedaj ko je su m se v ktden panogi, kjer mo- duktivmost zvečala za 15%, dbrat-i™1"" v kuge sicer ni več> toda ljudi žene prevzela vse delo -sindikalna orga- [ajo delovati vsi udi. Tekmovali ne nezgode so se zaradi utruje- domace družine, najbolj vpliva na v mesta neka praznota, ki jo ču- nizacija o-bmilo na bolje. Jahfco_ med enotami, prostor pa nosti zmanjšale, a -delavke jkolek- žTvi olrOk v^de^samo^v^rogu vodetet]* v mesta. Turkov in v o-i i mo o i oblikovanje njegove mlade osebnosti. Z druge strani seveda pa ti jo »tam zunaj«, neka svojevrst- bi se z malo dobre volje že našel, tiva niso zapuščale oddelek u-tnu-Po-glavje zase je rekreacija. En- Marsikdo bo rekel, da dela ali jene. pa gara za strojem do-na jasno, kaj razumemo pod to volj -in da komaj čaka, da se -lah- Mansikdo se bo temiu članku J lil v aiivvj LUl UICA v mj uivijv^ , . _-i _ i - v. j • • lici j 'klor govorimo, da moramo obdelovali in branili dolga sto- trajati zmeraj toliko časa, da se gibe lin to je utrudljivo, medtem Skrbeti za -delovnega človeha, da letja. tudi odpočiješ. Ne vem pa, če je ko bi n. pr. pri odbojki deloval ijnoramo izkoriščati stroje, ne de-uvol ..u.tt.juv.jd, ^ v Vsi seveda niso takšni, najmlaj- t-o tudi rakreaoij-a, da se avtobus ves organizem in bi za stroj pri- I-s-^a,^ugotovimo, da vsepovsod to srečnega trenutka, ki odloča ko- še pa je v veliki meri zares pre- ne ustavi v naravi, ampak navadno šli ponovno sveži, čeprav bi 15 ne'drži.-Poskusimo to plat rakirea-mu v prid ali v nesrečo. Toda sla po denarju, po čim več- pred kalkšno gostilno in se ljudje minut skakali za žogo. Za stro- C1^e v sailnem kolektivu. Verja- upoštevati moramo tudi obdobje, jem zaslužku, kajti živeti hočejo: šele pozno vnnej-o domov, a na- jem bi bili potem bolj sprošče- mem’ ,da °|dztv ne bo- vel-ilk. V za- 1 ’ ' '' slednji dan na delo, sveda, -kd-oa' ni. v katerem pride mlad človek iz svojega bolj ali manj patriarhalnega okolja v razgibano mestno življenje. Ker se ta prihod vsaj povečni ujema z obdobjem spolnega zorenja, ko mladega človeka skoraj vsega prevzema čustvenost, ki mu marsikdaj niti ne dopušča zrelega preudarka, je mladi »prišlek« še tem bolj ogrožen. Njegov nadaljnji razvoj spolnega zorenja v domačem (podeželskem) okolju namreč bi potekal počasneje in zanj ugodneje kakor v mestu, polnem raznovrstnih dražil, ki mu vznemirjajo spolno domišljijo. Vsi tisti, ki se odločijo bodisi za gimnazijo ali za strokovne, višje ali visoke šole, so neprimerno na boljšem kakor mladinci (mladinke), ki gredo v uk ali pa jih sprejmejo -razne industrijske in vajenske šole. Prvi le še kako obvladajo ali vsaj poskušajo uravnovesiti svoj spolni nagon ob št diju predmetov, ki jih že sami po sebi navajajo k -lepemu in dobremu, obenem pa tudi k spoštovanju naravnih zakonov nravstvenih obvez, medtem ko -drugim njihovi zgolj strokovni predmeti le ne morejo dati tiste poglobljene duhovnosti, ki bi jih mogla navajati k plemenitim, -se pravi kulturnim užitkom. Seveda je med enimi in drugimi vse polno izjem, pa tudi zares -srečnih naključij, ki mlademu človeku pomagajo prebresti najnevarnejša leta spolnega zorenja, namreč obdobje med 14. in 18. življenjskim letom, ko -se dogodki tako rekoč prehitevajo. Kdor ni bil deležen še pravočasne in primerne spolne poučitve ter spolne vzgoje, se v tem obdobju le težko znajde. Marsikoga zajame vrtinec življenja in ga zlepa ne izpusti. Največ so tega krivi slabi zgledi in neugodni vplivi (mestnega okolja, ki sprejema mladega človeka. udobno, moderno, imenitno. (Dalje na 4. strani) SPREMENJEN DELOVNI KOLEDAR MAJ ČET PET A * SO« NfcO 1«» im 10 II 12 13[H 17 18 19 20 21 24 25 26 27 28 31 /\ FfUZKIK SEPTEMBER hir «m: ti:'r m šob m:i> jpos 2 9 13 14 15 16 JI M J sni: ter ter. -ni 1 2 3 4 8 9 10 11 14 15 16 17 18 21 22 23 24 25 28 29 30 7 JULIJ AVGUST SRK ter PET SOB MII POR TOR. SRE IXT PET sro 1 2 X A 5 6 7 8 9 K n 12 13 14 15 16 K m ^ 7 - A B B i>v Z4 IL.v f) — 7 U E v (3 ranšpin 6 X .8 9 10 14 12 13 K 15 16 17 18 19 IB a 22" 23 24 25 26 27 X 29 30 31 hedeua. PROSTA. SOBOTA. m - OKTOBER SRE ČET PET SOB REV IRIS KOIZKrtVNI DOPUST NOVEMBER snk ter m sob sni pon . i 1 7 R 20 21 22 23[24g 27 28 29 30 3 E 12 26. 1 X ji:: 4 5 6 i 8 X iti 11 12 13 14 15 K 15 18 19 20 21 22 % n 25 26 27 28 29 ii A 2 3 4 .5 8 9 10 II 12 15 16 17 18 19 22 23 21 25 26 .DECEMBER. TOR ti o specialnih napravah: mora imeti gasilec kot posameznik plinskih, električnih in strojnih, dovolj tehničnega znanja in pri- vedati moraijo, kako jih je treba sotnost duha, da obvlada nastalo izklopiti, da se prepreči nevarnost V," m o. m Vviiti n iV 1 -\T _ . v • i • • _ •_ X „ — Tx~ T, i -; 1 -------- ------, —- — izklopiti, 'da se prepreči nevarnost xv.cn ipins/povan situacijo, ki ne more biti nikjer v za življenje in požar. Da bi gasilec čenja vprašanje, ki ga pri nas. do-naprej predvidena. Gasilec mora razumel -:1- —*—i— ; -i al^ii n; cm n rosmeiie obravnajvaill ea Volitve v samoupravne organe so za nami. Sedaj imamo nove člane delavskega sveta in upravnega odbora, za katere še ne vem, kako se bodo obnašali na sejah. Mene je predvsem zanimalo kdo bo izvoljen za predsed. delavskega sveta in upravnega odbora. Zdajle, ko vem, katera dva sta, hodim okrog njih, kot maček okoli vrele kaše. Veste — včasih je pa le dobro, če imaš take ljudi za prijatelje. Sicer sta oba nova predsednika fejst fanta, ampak oženjena, tako jih tudi osvajati ne bom upala. Bom pa pač morala pometati pred njihovima pragoma, da ne bosta v kakšnih smeteh hodila. Jaz jima dajem vso podporo, če drugače ne, jih pa z metlo podprem. Prejšnja predsednika sta se kar precej postarala, tako da nista nič več fletna, ko sta brez funkcije. Upam, da jih bomo že skritizirali, če sta ga kaj »svirala«, prej smo bili raje tiho, če je bilo kaj narobe. Dobro bi bilo, če bi pri nas imeli takega čudodelnika, ki bi znal čudeže delati, kot je bil včasih Mojzes. Saj nam zmerom kaj manjka: surovin, ljudi, vode, morale, malice, mleka, čaja, največkrat pa ZAHVALA Ob nenadni in prerani izgubi našega ljubega moža in očka ZALAZNIK SREČKA najprisrčnejša zahvala: tov. Perper Marjanu dipl. ing., tov. Rudolf Stojanu, tov. Bertoncelj Ediju, dr. Vadnjal Jaku za pomoč, da bi mu ohranili dragoceno' življenje. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ustmeno in pismeno izrekli sožalje, vsem številnim darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se sindikalni podružnici »SAVA« za vso izkazano pomoč v teh težkih urah. Posebna zahvala predsedniku sindikalne podružnice in bivšemu sodelavcu avtopnev-matikame za ganljive besede v zadnje slovo. Iskrena zahvala celotnemu kolektivu Tovarne »SAVA«, posebej še finančnemu sektorju, vsem bivšim sodelavcem avto-pnevmatikame in sodelavcem SK, ki so nam nudili nesebično in vsestransko pomoč in oporo ter sočustvovali z nami in nam s tem lajšali našo neizmerno bolečino. Vsem iskrena hvala! 12. maja 1966 Družina Zalaznikova P. S. uredništva Ker prispevek tov. čuhaleva na- v.-—.mj'O. c." - __,_____________ ... .L,™.,-, silo prirode in spoznal stoj' nismo resneje obravnavali, ga biti psihološko in fizično priprav- sestavine posameznih snovi, gor- objavljamo v celoti. Menimo pa, Ijen za intervencijo, ker terja de- jjjve tekočine in pline, mora da .bi morali o rekreaciji med delo pri gašenju požara vedno ve- imeti nekaj teoretičnega znanja, loroiim. časom v naši tovarni te- nke fizične napore. On mora biti za to so potrebni tečaji. Poleg te- melffiteja obravnavati tudi pogo-hladnokrven in samoiniciativen, da ga vsega mora gasilec vedeti še ite 'dela in ugotoviti, katera delov-bi imeli ljudje, ki so ogroženi, čim marsikaj o tehniki gašenja poža- na mesta so .monotona«, /ato več zaupanja vanj. rov in reševanja ljudi. Iz vsega smo se namenih, da bi v eni pn- Gasilec mora imeti dovolj prak- tega lahko ,sklepamo, da se mora hodnjoh številk »Save« o tem vec ličnega znanja, ker dela v pogo- gasilec, pa naj si bo poklicni ali Pisala, jih, ko mora na ogroženih mestih prostovoljni, vseskozi izobraževa- največkrat sam odločati o ukre- ti. pih, ki so za nadaljnje širjenje po- IVAN PETRIČ Seminar za izprašane gasilce Upravni odbor prostovoljnega redno obiskovali predavanja in jim industrijskega gasilskega društva je komisija priznala in to pisme-naše tovarne je sklenil, da orga- no, potrdilo izprašanega gasilca, mizira tečaj za izprašane gasilce in S tem je UO društva dokazal, da s tem dvigne izobrazbeni nivo na- tudi on skrbi za svojo pomladitev šib gasilcev. z željo, da ohranijo našo skupno Da bi bili seznanjeni o tej akci- imovino. Tečaj so opravili nasled-ji vsi člani kolektiva, smo to že nji tovariši. objavili v eni zadnjih številk amfor- Kepic Jože, Božič Anton, Kraner matorja. V tem informatorju smo Marjan, Derlink Rajko, Klemenčič objavili namen tečaja ter kdaj in Jože, Leskovec Ivan, Koncilja An-kako naj bi tečaj potekal. ton, Tomše Janko, Jerič Stane, Prijavilo se je kar 39 članov ko- Brolih Valentin, Juhant Janez, GIo-lektiva, ki so si želeli pridobiti zna- bočniik Anton, Davrič Miodrag, Mr-nje o gasilstvu. Od teh prijavljen- velj Anton, Bertoncelj Janez, Bla-cev jih je pet odstopilo, dva zaradi gojevič Branko, Bajt Janko, Ko-bolezni. Tečaj je trajal od 12. 4. pač Milan, Globočnik Janez, Mar-do 30. 4. letos. Obiskovalci so ho- kič Lovro Prijatelj Franc, Žun Ev-dili na tečaj v prostem času in so gen. Bizjak Slavko, Kožar Janez, žrtvovali nekateri več dni kljub Čeferin Marjan, Coren Janko, Sti-obilici dela doma (grade lastna bil Jože, Katrašnik Jože, Jugovič stanovanja). Matevž, Zupančič Avgust, Mileč Na tečaju so bili predavatelji iz Danijel, občinske gasilske zveze oziroma Vsem izprašanim gasilcem UO zaveda za požarno varnost in iz društva iskreno čestita z željo, da našega gasilskega društva. Zadnji bi pridobljeno znanje v nevarnih dan predavanja pa so imeli izpi- trenutkih čim bolje uporabil j ali. te. Izpite so naredili vsi, ki so LOJZE ZALAR Enaka analitska ocena -neenak zaslužek Živela sta dva enako stara sodelavca z enako izobrazbo in torej z enakim osebnim dohodkom. Zaposlena sta bila pri istem podjetju. Na začetku je vladala med njima popolna, enakost. Toda ta enakost ni bila stalna, kajti eden od njiju, imenujmo ga kar Janez, je hitro napredoval, medtem ko je drugi, torej Jože, ostal na starem položaju. Jože je bil zato nezadovoljen, toda ne sam s seboj, temveč s svojim šefom ki je bil po njegovem mišljenju nepravičen. Zato se mu je nekega dne pritožil (v tem podjetju namreč ni bilo komisije za OD in ni bila v veljavi analitska ocena.) Šef ga je pazljivo poslušal in se takoj odločil, da mu bo to razliko razjasnil. »Tovariš Jože,« je rekel, »pojdite v podjetje Kovinotehna in poglejte, koliko 3 mm jeklene pločevine bi se dalo pri njih nabaviti.« Kmalu pride Jože nazaj s sporočilom, da imajo samo nekaj pločevine, široke 3,5 mm. »Koliko?« je vprašal šef. . Jože posadi ponovno klobuk na glavo, se napoti nazaj in kmalu poroča, da je te pločevine samo 1500 kg. »Koliko pa stane?« Jože odide že tretjič in izve tudi ceno. Tedaj pravi šef Jožetu: »Vsedite se, prosim, ne govorite nič, toda toliko bolj poslušajte!« Nato pokliče Janeza in mu naroči isto kot Jožetu. Kmalu pride ta nazaj in poroča: »Govoril sem z vodjem prodaje tov. Mačkom. Kovinotehna ima trenutno na zalogi samo 1500 kg 3,5 mm jeklene pločevine po 250. din kg. Pri nakupu preko 1000 kg te pločevine prizna firma 5 % količinskega rabata. Pločevina je brezhibna, kot je razvidno iz prinesenega vzorca. Željeno pločevino pa podjetje na podlagi sklenjenih pogodb lahko dobavi v 14 dneh in stane 260 din/kg, vendar lahko pričakujemo tudi znižanje cene. Firma pa ima na zalogi tudi 1 mm bakreno pločevino, katere cena je primerna. Ker je naša zaloga te pločevine majhna in je nabava ugodna, priporočam, da jo takoj kupimo.^ Zato nisem prinesel s seboj samo nekaj vzorcev te kovine, temveč sem istočasno prosil še za program dobave polizdelkov, ki so za. nas interesantni.« »Hvala,« reče Sej. Potem pokliče Jožeta k sebi. »Ali ste to slišali?« ga je vprašal. »Sedaj lahko veste, zakaj vaš kolega dobiva večji osebni dohodek.« P. S.: Na žalost bi se kaj takega zelo težko zgodilo pri nas. Vreteno 1. premer kroga 2. grška črka 3. čas, termin 4. vrsta vzorca 5. muslimansko sveto pismo 6. reka v SRH 7. omama 8. gora v BiH, znana iz NOB 9. žensko ime 10. domača žival 11. podredni veznik 12. kadar 13. Predlog denarja. Tako da menim, da bi bilo vse v redu, če bi en Mojzes malo pomahal s kakšno palico. Verjetno pa bi jo pri tem kdo po glavi dobil. Kako se nekaterim gre za nazive, je razvidno tudi iz ene izemed vlog, ki so jo obravnavali na drugi redni seji DS. V tej vlogi je bilo navedeno, da je nek tov. ob svojo avtoriteto, če je njegov podrejeni tudi rejeret. Čudno se mi zdi ,da je ta želja po nazivu vodij tako velika. Istočasno se mi pa vsiljuje misel, da imamo še preveč vodij, tistih, ki bi se zanimali za delo, pa bolj malo. Jaz se bom tudi pritožila in zahtevala, da me imenujejo za vodjo metle, ker me drugače sploh nočejo poslušati; kje in kako bom potem pometala, sploh ni važno. V naši EOS se sploh ne znajo organizirati, pa kot vem, so v tej službi organizatorji zaposleni. Verjetno bi jim bila potrebna pomoč za dobro organizacijo te službe. Mogoče pa bi jim pristajal tale izrek, ki zadnje čase kroži med našimi člani kolektiva: »žabe nikdar ne bodo glasovale za to, da naj se jim mlaka posuši«. Lepo vas pozdravlja Micka Gumica V kratkem se bo pričelo tekmovanje v malem nogometu. Svoje ekipe so prijavile sledeče enote: mehanična delavnica II, stiskama II, SOP, kadrovska služba, obrat I in gumarska šola. Torej — 6 ekip — vsekakor malo, toda udeležba igralcev iz ostalih enot (vsaj! pričakuj jemo) bo tem bolj številčna in tekmovanje bo, zavoljo zadostnega števila le-teh, nemoteno potekalo — in prepričan sem, uspešno- končano. Kot nekakšna generalka tekmovanja med enotami pa je v soboto, dne 30. aprila ob 10. uri bilo srečanje med moštvoma obrata I in obrata II. Tekma je bila odigrana tudi v počastitev našega delavskega praznika — 1. maja. V lepem sončnem vremenu sta se na našem igrišču na Gašteju sodniku Gazvodi obe moštvi predstavili v teh postavah: obrat I: Zorman, Milosavljevič, Režek, Selan, Davrič, Zupan, Stare, obrat Tekmovanje v malem nogometu II: Bukovšek, Gerbajs, Cicmil, Feher, Kožar, Fon, Tomažič; strelci za obrat I: Stare 4, Zorman 2, Selan 3; za obrat II: Feher 2 ter Tomažič 1. Tekma se je pričela in končala v vidni premoči moštva obrata I kot tudi rezultat pove. Res da moštvo obrata II ni nastopilo v najboljši postavi (ker so nekateri igralci odšli domov ali pa na izlete) toda zmaga pbrata I je popolnoma zaslužena in bi lahko bila še večja. Pomembnejše od rezultata pa je dejstvo, da je bila tekma zelo lepa in se je končala v pravem športnem vzdušju, tako da se je piščalka zelo dobrega sodnika Gazvoda le redkokdaj oglasila. VULE CICMIL