g :: LISTJE IN CVETJE :: g Mladi zvezdoznanec. V dosedanjih razmotrivanjih našega ncbesa smo si pridobili že toliko po-trebnih splošnih pojmov, da bi mogli preiti k natančnejšemu opisu nebesnih teles. Scznaniti se nam je le še z gibanjem nebesnih teles. Naravno je, da si ogledamo to gibanje spet pri našem osolnčju. Središče našega osolnčja je veličastno solncc. To solnce ima veliko dru-žino. 1. Osem velikih premičnic, ki so nam že znane. Te premičnice, razen Mcrkurja in Venere, imajo po eno ali več sopremičnic, raesecev. 2. Veliko Stevilo prav majhnih premičnic, o katerih se bomo pozneje poučili. 3. Neznano število zvezd repatic in slednjič nebroj prav majhnih delcev nebesnih teles, kateri se nam prikazujejo kot zvezdni utrinki. csa 86 »3 Vsa našteta nebesna telesa se gibljejo okrog solnca v določenih potih. Zazdaj si hočemo predočiti le pota velikih premičnic. Gibljcjo sc okrog solnca v potih, ki imajo obliko elips, katere se pa jako približujejo krogu. Te poti leže približno v isti ravnini, tako da niso dosti nagnjene druga proti drugi. Slika 5. vam kaže poti, po katcrih sc gibljejo premičnice Merkur, Venera, zemlja, Mart in Jupiter okrog solnca (S.) Bolj oddaljene premičnice: Saturn, Uran in Neptun niso več narisanc. Gibanje se vrši v smeri, ki je nasprotna gibanju kazalcev na uri, kar kažejo puščice. Koliko časa potrebujejo naši pla-neti, da obhodijo enkrat svojo pot okrog solnca? Mcrkur rabi 88 dni, Venera IV lr\'-''''' ^----------i —--^_ ''^'" ¦*» \............-f........-—j — l.ii-^^;J^-j..-j---------......;.....—|......-i w >"¦ *»»., ; ,,' m a Slika 5. 224 dni, zemlja eno leto, Mart 1 leto 322 dni, Jupiter 11 let 314 dni, Saturn 29 let 167 dni, Uran 84 let 7 dni, Neptun 164 let 280 dni. Iz tega sledi, da boste videii na pr. Jupitra na istem mestu na nebesu, kjer je zdaj, šele čez skoro 12 let. Lahko tudi izračunate, koliko obhodov raznih premičnic bi mogcl opa-zovati človck, ki se je prav zgodaj začel zanimati za nebo in za zvezde. Težko bo doživel trikratni obtek Saturna. Kako pa moremo opazovati gibanje, tek planetov okrog solnca? Merkur in Venera se nam kažeta kot danici ali kot večermci, ali vzhajata namreč pred solncem (danica), ali zahajata za solncem (večernica). Premičnice, ki so od solnca bolj oddaljene kakor zemlja, pa v času cnega svojega obhoda okrog solnca prehodijo na videz na nebesu ono pot, ki jo prehodi solnce v enem letu, so torej lahko približno tako nizko ffi? 87 S) kakor solnce pozimi, ali tako visoko kakor solnce poleti. Jupiter je n. pr. zdaj tam, kjer je solnce konec avgusta, v sozvezdju leva. Premičnice našega solnca potujejo okrog njega z matematično pravilnostja po trajnih zakonih, tako da morejo zvezdoznanci za vsako premičnico natančno izračunati, kje se bo planet v določenem času nahajal na nebesu. Na naši sliki narisane premičnice so na onih krajih svoje poti, kjer bodo okrog 21. maja 1909. Najbolje se vidi Jupiter do ene ponoči, Mart vzhaja pred jutranjo zoro, Venere ni videti, ker je še v solnčnih žarkih, Merkur se pa konec njeseca maja vidi, kjer so raztnere ugodne, kar je v naših krajih le redko, malo časa po solnčnem zahodu. Katera je ona moč, ki drži nebesna telesa, premičnice, v njihovih potih, da ne zaidejo ali se ne izgubc v svetovnem prostoru? To je svetovna privlačna sila, ki deluje med solncem in njegovimi svetovi, imenuje se težnost (gravi-tacija). Skrivnostna je ta sila, ki jo je Stvarnik položil v svoje stvarstvo, mi vidimo in čutimo njeho delovanje, a bistva njenega ne poznamo. To naravno silo je odkril zvezdoslovec Izak Newton (izg. Njuten), Anglež, rojen 1. 1643., umrl 1. 1727. Ta učenjak je iznašel temeljni zakon težnosti, ki uravnava vse gi-banje v našem osolnčju Zakon se pa glasi: Dvoje nebesnih teles se privlačuje s silo, ki je tem večja, čim večji sta telesi, in tem manjša, kolikor dalje sta telesi. Čudno je pri tej sili, da je pri dvakratni oddaljenosti štirikrat manjša, pri trikratni devetkrat itd. Jos. Dostal. Modrost v pregovorih domačih in tujih. Novi listi in knjige. Breme (butara). Andrej Rape: Mladini, I. zvezek z Tudi-majhno breme teži, če ga moraš 8 slikami. - Sp isi Miš jako vega Jul Cka. dolgo nositi (Enakomerno opravilo utrudi. '• zvezek z n slikami. Cena vsakemu lepo Zato je pamctno, da se dela menjavajo, kjer vezanemu zvezku 1 K, po pošti 16 vin. več. je moino) ^ast m založba ,Društva za zgradbo Učiteli- Ustno brerae je iz svinca, sosedovo iz skefa konvikta«. VLjubljani 190^. - Oba go- perja. (Le prerad sii človek domišlja, da drugi spoda pisatel|a sta že v ,Vrtcu" pnobCevala veliko La^e *ive) svoje spise. (Povest ,Koščena miza* je n. pr. Tujega bremena ne poznaž. (Drugili ne ponatisnjena iz ,Vrtca" 1902.) Torej sta našim smemo soditi, ker nc poznamo njih težav. čitateljem že znana m sroo prepnčani da Bodimo zadovoljni1) bodo radiin s pridotn citali tudi ti dve zivanno Bremena, ki garad nosiš, ne čutig na ra- Pisani knjižici. (Vzklici: ,Za Boga', ,]ei\ in mah. — Labko nosi, kar si kdo sarn oprti. enakl naJ bl sž zamenjah z drugačmmi.) (Ta zivljenjski nauk si je treba izkoristiti ______ zlasti s tem, da se v neprijetnostih in težavah vdamo v voljo božjo.) RebllS. Privajeno breme ne tlači tako kot novo. . .... , ,. Veliko breme tlafii, preveliko potlaCI. (Prlobcl1 "In'ernus }- Kdor nosi najtežje breme, dobi več kot aj ob bo 3 najmanjšo plačo, — '5a tn-p-a = ---- ----- --- Kdor se bremena prav loti, ga že napol § na SJ ni odvali. (Pri težkih opravilih je treba najprej ______ dobro premisliti, kako se dajo najbolje iz- vršiti; potlej pa se jih je treba lotiti wno UoailKa. in z vso odločnostjo.) ** Drug; drugega bremena nosite. (Potrpite s (Priobčii ^intcmus"). slabostmisvojegabliinjika.Tanauksv.apo- Be,Q ko modro ko jasn0 neb stola Pavla ne velja samo Oalačanom ka~ tf fi fc k ¦ fe | ¦ ponosno če vse to tenm ga je prvotno napisal, marveč vsakemu V ¦ . ., ' H ' kristjanu.) SKUpaj vls Najtežje breme fe greh! (Relitev in imena rešilcev v prihodnji številki.) ,,Vrtec" izhaja 1. dnč vsakega meseca in stoji s prilogo vrcd za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 b - Uredništvoinupravništvo Sv. Pctra cesta št. 78 v L j u b 1 j a ti i. Izdaic društvo ,,PrlpravnIškI dom". — Urejuje Ant. Krili. — Tislta Katoliska Tiskarna v Ljubljani. C^? 88 ^