KULTURNO POLITIČNO GLASILO PoStni urad: 9020 Celovec - Vcrlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klaeenfurt p !>■ LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 46 CELOVEC, DNE 12. NOVEMBRA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Koroški Slovenci izpričali moč svoje vitalnosti Veliko slavje je bilo v nedeljo v Glasbenem domu v Celovcu. Narodni svet koroških Slovencev je tega dne pripravil lepo uspelo prireditev, na kateri se je spomnil štirih za koroške Slovence pomembnih in usodnih dogodkov v zgodovini zadnjega stoletja: 15 let je minilo, odkar je bila podpisana avstrijska državna pogodba, pred 25 leti je s koncem 2. svetovne vojne napočil dan svobode, 50 let je od tega, ko se je večina južnokoroškega prebivalstva v plebiscitu odločila za Avstrijo in končno 100-letnice slovenskih ljudskih taborov. Zbralo se je okoli 1000 naših rojkov iz vseh treh dolin, da bi istočasno z obletnicami manifestirali enotno voljo, da hočejo živeti še naprej na tisti zemlji, ki so jo naselili že pred 1400 leti. Proslavo je popestril glasbeni program. Nedeljska svečanost je zadobila še poseben pomen z nastopom zbora naših bratov iz Italije ter tamburaškega orkestra gradiščanskih Hrvatov. br. Regimald Vospernik, predsednik NSKS: Zvesti izročilu naših prednikov in avstrijski državi Dragi rojaki! Od časa do časa je prav, da se koroški Slovenci ozremo nazaj, izmerimo pot, ki wio jo prehodili, ter dobimo novega zaleta za bodoče dni. Vsak narod, vsaka narodnostna skupina ima pravico in dolžnost, da svečano obhaja svoje praznike, da se ustavi °b zgodovinskih dogodkih, ki so usmerjali naše hotenje in našo dejansko pot skozi vsekakor dostikrat težka obdobja našega bivanja na koroški zemlji. Današnja spominska prireditev, ko se spominjamo štirih važnih dogodkov naše zgodovine, nas naj ponovno poveže v medsebojnem iskrenem hotenju, da živimo naprej na tej koroški zemlji. Naš veliki koroški pisatelj Prežihov Vo-ranc pripoveduje v svoji črtici »če Žila noj Drava nazaj potačo ...« o potopljenem zvonu v Vrbskem jezeru, ki mu je simbol koroške slovenske govorice. Takole pravi: »In ee prisluškuješ še tako pozorno, če se spustiš na gladino jezera, ne moreš v dobi sezone slišati iz jezera skrivnostnega zvonjenja potopljenih zvonov in vzdihovanja pogreznjenega mesta, katero je v davnih časih zadela kazen, da ga je zalilo jezero — ako hočeš v tem napetem, z bencinom in parfumom nasičenem ozračju slišati te zvono-l’e, moraš iti stran od jezera, v okolico, v hribe, proti Hodišam, v Logo ves, na Dho-Hco ali pa na Dvor, na Kostanje, na Strmec do Domačal, na Lipo in Žoprače ... Tam se ti zdi, da slišiš te zvonove, včasih močneje, včasih slabotneje, komaj slišno, zamirajoče ...« Če bi Prežihov Voranc danes rajžal po koroški zemlji, bi zamirajoči glas zvona ugotavljal tudi ob Baškem, ob Preseškem, raorda tudi že ob Klopinjskem jezeru. Tudi tam glasni hrup tujskega prometa vse bolj potiska v ozadje domačo besedo. Znani sodobni slovenski pisatelj Edvard Kocbek pa pravi v svojem Nemškem dnev-uiku, ko opisuje vtise na svojem prehodnem potovanju skozi Koroško: »Pridrveli smo iz predora. Rožna dolina, Krava, za njo temne gore v večeru, pred-nočna vlaga, tiha drhtavica, z neznanskimi koreninami. Zazrl sem se skozi okno in ni-Sem našel besede. Največje in najlepše slo-vensko pokopališče. V Baškem jezeru se (Dalje na 4. strani) Leva slika (prva vrsta): L. Wagncr, F. VVedenig, 'L Komfeind, dr. Štoka, R. Vouk, dr. Legi ta, T. bobnar, M. Kumer; Desna slika (prva vrsta): dr. hayerhofer, prelat Zechncr, dr. Vospernik, dipl. Budihna, dr. Inzko, dr. Zwitter. Za začetek j|e 'iz svežih grl mešanega zbora »Damiceo zadtomelia Preik>yčey)a »N-aSa pesem.« Nato jie dr. Janko- Zerzetr prisrčno- pozdravil častne goste: deželnega svetnika Leopolda Wagnerja, kot osebnega zastopnika deželnega glavarja Hansa Sirne, deželnega svetnika Herberta Sacherja, predsednika deželnega zbora dr. Mayerhoferja, stolnega dekana, prelata Aleša Zechnerja, predstavnika Jugoslavije, generalnega konzula dipl. inž. Budihno, dr. Draga Štoko, slovenskega svetovalca v deželnem ziboru Furlani j e-Julijske krajine, dr. Draga Legišo, župana v Nabrežini na Primorskem, direktorja Alfonza Kornfeinda, predsednika Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem, Ferdinanda Wedeniga, kot zastopnika Avstrijske lige za človekove pravice, vodjo manjšinskega šolskega oddelka nadzornika Rudija Vouka, strokovnega nadzornika dr. Valentina Inzka, dr. Francija Zwittra, predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, pliibarškega podžupana, ekonomskega svetnika Mirka Kumra, slovenskega kiparja Goršeta, ter zastopnike naših političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij ter naizadnje zastopnike radia, televizije in tiska. Deželni glavar, ki je bil zadržan, je na NSKS naslovil pismo, v katerem pravi: t Sehr geehrte Herren! 5 Fiir Ihre freundliche Einladung zu 1 Ihrer Jubilaumsveranstaltung am 8. No-f vember 1970 danke ich Ihnen verbind-\ lichst. In Hinblick auf die vier bedeut-1 samen Gedenktage, die Sie damit fest-i lich begehen, wdre es mir eine besondere ? Freude, daran teilzunehmen. Zu mei-? nem Bedauern bin ich jedoch an diesern 5 Tage schon anderiveitig dienstlich ge-# bunden, lucshalb ich mein Fernbleiben t zu Entschuldigen bitte. In meiner V er-i tretung wird Herr Landesrat Leopold 5 VVagner bei der Festveranstaltung an-f wesend sein. f Ich mdehte diesen Anlaft zuahrneh-\ men, um die Hoffnung auszusprechen, 4 da ji sich die Arbeit des Rates der Kdrnt-f ner Slowenen im Gesamtinteresse unse-J, res Heimatlandes erspriejllich fortent-4 unckeln und zum Wohle unserer Bevol-4 kerung ausuiirken moge. Ich luiinsche aufrichtig, dafi die Beziehungen aller 4 Karntner zueinander sich immer in hei- mattreuer Verbundenheit eng und 5 fruchtbringend gestalten mogen und da- An den Parlamentsklub der Sozialisti-schen Partei Osterreichs, zu Handen Herrn Klubobmann Dr. Bruno Pittermann, an den Parlamentsklub der Osterreichi-schen Volkspartei, zu Handen Herrn Klub-obmann Univ.-Prof. Dr. Stephan Koren! Mit Befremden und Besorgnis haben die am 8. November 1970 bei einer vom Rat der Karntner Slowenen im groBen und ausverkauften Konzerthaussaal in Klagen-furt veranstalteten Festakademie anlaBlich des 100. Jahrestages der Karntner slowe-nischen Volksversammlungen, des 50. Jahrestages der Karntner Volksabstimmung, des 25. Jahrestages der Befreiung Osterreichs und des 15. Jahrestages der Unter-zeichnung des Osterreichischen Staatsver-trages amvesenden Festgaste zur Kenntnis genommen, daB sich der freiheitliche Na-tionalratsabgeordnete Dr. Scrinzi in der Parlamentositzung vam 30. Oktober fiir die Einbringung eines Minderheitenermit-tlungsgesetzes ausgesprochen und um eine diesbeziigliche Unterstiitzung an die Regie-rungs- und die groBe Oppositionspartei ap-pelliert bat. Wir betonen nachdriicklichst, daB wir eine wie immer geartete Minderheitenfest-stellung ablehnen, weil sie kem objektives Bild ergeben kann. Wir wissen uns in der Auffassimg, daB die Minderheitenfeststell-lung ein untaugliches Mittel bei der Lo- 4 durch die jeste Grundlage fiir ein ) glilckliches Beisammensein im Lande f geiuahrleistet sei. 1 Fiir einen schonen und erfolgreichen 4 Verlauf Ihrer Festveranstaltung iiber-f sende ich Ihnen meine besten Wiinsche. J Mit dem Ausdrucke der vorziiglichen 4 Hochachtung 4 Hans Sima, l. r. Pismo je poslal tudi predsednik OVP, dr. Heirmann Withalm, ki piše: j Sehr geehrter Herr Professor! 4 Fiir die Einladung zu der Festveran-4 staltung am 8. November 1970 danke J ich vielmals. Leider habe ich bereits vor # Erhalt Ihrer Einladung meine Teilnah-\ me an der Bezirksparteikonferenz in 1 Wolkersdorf zugesagt und kann daher i nicht nach Klagenfurt kommen. Ich bit-4 te Sie, der Festversammlung meine bes-\ ten Grilce zu iibermitteln. 4 Bei dieser Gelegenheit mdehte ich f (Dalje na 4. strani) sung noch offener Fragen ist, eins mit dem fruheren Bundeskanzler dr. Josef Klaus und dem Lan deshauptmann von Karaten Hans Sima. Eine Regelung noch offener Fragen solite in Zusanunenarbeit mit den Vertretern der Karntner Slowenen ange-strebt werden. Der Rat der Karntner Slovvencn regt daher an, das osterreichische Parlament moge Moglichkeiten priifen, die eine einver-nehmliche Losung herbeifiihren konnten. Wir erklaren ausdriicklich unsere Ge-sprachsbereitschaft in allen den Artikel 7 des Osterreichischen Staatsvertrages beriih-renden Fragen, die einer Losung zugefiihrt werden sollten. Wir dtirfen bei dieser Ge-legenheit auch unserer Freude dariiber Ausdruck geben, daB in letzter Zeit ein deutlicher Fortschritt in der Lage der Siid-tiroler Volksgruppe in Italien zu verzeich-nen ist, zugleich aber darauf vervveisen, daB alle Losungsmoglichkeiten nur in Zusam-menarbeit mit den Sudtirolem selbst ins Auge gefaBt wurden. Die bei der Festveranstaltung anwesen-den 800 Gaste sin d uberzeugt, daB die Losung noch offener Probleme der Karntner Slowenen einen bedeutenden Schritt auf dem Wege der Annaherung der beiden seit vielen Jahrhunderten in einer gemeinsa-men Heimat siedelnden Volksgruppen be-deuten wurde. Darin sehen wir eine echte Aufgabe unseres Vaterlandes Osterreich. Vloga NSKS obema klubskima načelnikoma OD TEDNA DO TEDNA POROČILO O ZASEDANJU MEŠANEGA ODBORA O ETNIČNIH. SKUPINAH V Rimu se je zaključilo 17. zasedanje j-ugas lo va ns ko-ii tali jia n sk ega mešanega odbora, ki ga predvideva člen 8 posebnega statuta, ki je predložen londonskemu sporazumu od oktobra 1954. Mešani odbor je obravnaval ukrepe, ki so bili v zadnjem razdobju napravljeni v korist obeh narodnostnih skupim in je posvetilo posebno pozornost šolstvu ter položaju učiteljstva. Med zasedanji mešanega odbora so bile uresničene razne pobude, kot npr. šolski izleti, seminarji in dobava knjig za šolske knjižnice. Poleg tega so obravnavali vprašanja, ki izhajajo iz izvajanja posebnega statuta glede svobodnega kulturnega in jezikovnega, razvoja1 oibeih etničnih skupin kot tudi vprašanj la njlih zastopstva, uporabo jezika te,r aikfiivnolst din denarna podpora organizacij, narodnostnih skupin. Z zadoivoilijstvoirn so ugotoviM, da jie bil v celoti izveden program kulturne izmenjave, o kaiterem so se dogovorili na. prejšnjem zaisedainju ter so- poverili izvedencem mešanega odbora, da pripravijo nov program, pri čemer naj upoštevajo, tudi nove oblike sodelovanja na tam področju. NOVI JUGOSLOVANSKI KONZUL V TRSTU Za novega jugoslovanskega generalnega, konzula v Tirstu jie bil imenovan Boris Trampuž. Njie-ga dobro poznajo koroški Slovenci, isaj1 j,e M skoraj, šest iet generalni konzuli v Celovcu. OBISK HRVAŠKE DELEGACIJE NA GRADIŠČANSKEM Poročali smo že v našem listu (štev. 43), da je nedavno obiskala Gradiščansko delegacija izvršnega svata. Hrvaške. O tem so Hrvatske novine, glasilo- gradiščanskih Hrvatov, obširno pisale. Gradiščanski Hrvati, predstavljajo, po mnenju obeh delegacij, važen dejavnik ,za nadaljnji raizvoj dobrososedskih in prijateljskih odnosov. Seveda pa se morajo hrvaški manjšini zagotoviti vse pravice za njen popolni razvoj. Hrvaška je že izrazila konkretne kulturne želje posiamezniih ustanov za navezavo stikov z gradiščansikiimi Hrvati: Zaigrelbška 10. gimnazija bi želela stik z gimnazijo v gradiščanskem .kraju Gornji Šica, kjer se. uvaja prvi -razred s hrvaškim učnim jezikom; reška gimnazija bi rada -prišla v stik z glavno šolo v Velikem Bor-štofu, Društvo književnikov Hrvaške vabi na -prvo- zaisedanje hrvaških književnikov, narodno- gledališče v Varaždinu, taimbu,raško društvo »Paijo Kolarič« iz Osijeka in cela -vrsta, drugih kullurno-umiatniiških u-stanov prav tako žalijo tesnejše sodelovanje z Gradiščansko. Radio Zagreb in studio Gradišče mislijp na zamenjavo programov. Organizirali hi sie tečaji za izboljšanje jezika iin -to za učitelje, štu-dient-e in učence, itd. GROMIKO ZAKLJUČIL OBISK V LONDONU Obisk sovjetskega. zunanjega- ministra Gromika se jie zaključil z uradnim povaibi-lom s,iiru Alecu Douglasu - Homieju in pr-e-miieiru Heaitlhu, -nia-j dbiščeta Sovjetsko zvezo. Pogovori :so- zadevali tako- vprašanja o Bližnjem vzhodu in Indokitajiski, kakor tudi osnovno temo Gromikovega potovanja. — evropske varnosti iin konference, ki naj bi ji postavila temelje. Kot se j-e izvedelo, naj bi sovjetski predstavnik zagotovil angleškima gostiteljema, da ne namerava Kremelj zaostrovati »berlinskega vprašanja« in da j-e, nasprotno, .pripravljen pristopiti k stvarnemu reševanju, ki pa mora sloneti na nujni predpostavki ohranitve »sedanjega statusa mesta«. Lahko pride -tudi do konstruktivnega sporazuma o Berlinu. Londonski razgovori so še enkrat potrdili »Brežnjevo doktrino«, ki sloni na načelu miedblokovisfceiga sporazumevanja o stalnosti in nedotakljivosti evropskih meja, kjer pa je pogoj za p-omirjevamje, notranja prevlada velesil v -svoj-ih vplivnih področjih. Angleži ,so Groimikova stališča sprejeli z nekaterimi pomisleki. Zlasti -naj bi priprava te konferance bila čimbolj skrbna in previdna. PRVI OBISK SOVJETSKEGA MINISTRA V ZAHODNI NEMČIJI Po uradnem obisku v Veliki Britaniji (giLetj jpoindčillo na. drugam .mestu) jie sovj-et-ški zu-niainjii miimister Gromiiko obiskal še ■ Zahodno Nemčijo. Razgovori med nemškim zunialnijiim ministrom Schedom in njegovim kollegom Groimilkom so Ibdili. v naj-večjii tajnosti na gradu Rranibergu. Po končanih razgovorih je Gromiiko izjavil, -da. ibo- vstop v veljavo moskovskega, sporazuma pom-emiil velik preobrat v odnosih -med olbama. -državama. Sovjetski zunanji miiinisteir jie še dodal, da ste s SchBellom govorila, o vprašanjih skupne koristi, ki pa so-,zaijeila -tudi vprašanja ode Evrope. Po svoji strani, pa je Sch-e-eil dejal, da j;e bilo ;nai razgovorih priznanoi, da jie moskovski, .sporazum pomenil normalizacijo odnosov -mad Zalhioid.no N emičijo in Sovjetsko zvezo. Scheel jie še -dodal: »Iz razgovora, ki sem gai -iimel z G.ramiilkom, imam vtis, da so Koroška demarkacijska črta in plebiscit (17. nadaljevanje) NEPOPRAVLJIVE STVARNE POSLEDICE S tem 'bi bil -opis uradnega ipoteka- Mile-sovie razm-ejiitvene komisije ina Koroškem končam. Ameriška vlada ise mu jie -uradno odrekla i-n jie kot. -protim ed niarodruopr a ve n dokument zamrl v tajnih arhivih. Toda stvarne poslledice tega čudnega podviga -so 'bile 'povsem druge. D-asii se je temu poročilu ameriška vlada uradno od-reklab jp 'poisitalio- za- nadaljnje izoblikovanje ameriške politike na mirovni konferenci, neke vrste svtopisemslko besedilo napisano po priznanih in spoštovanih ameriških strokovnjakih na podlagi nabranih podatkov, daisi ilegalno- — na licu m-esita, in ipobemtalkem zanje zanesljiv nepristranski kažipot skozi zm-edo- nasprotujoče -si literature, 'ki so j p- kopičili- eni iin drugi, bodisi, 'da- jih jie -gnalla slepa strast ali, posebni -podlitilčni .računi in iki j-e po njihovem mnenju vsa nosilla pečat nesitrokovnostd in pri-stramplsiti. Talko j,e Mileisovo 'poročilo povzročilo, diai jie ameriška politika -na tem predelu zapustila- načelno linijo, s katero je šib na .mirovno konferenco in -postala 'pri -dle)ba|talh o dpkon-čni razmejitvi -trda za-govoimiiioa -Karavank i-n Pohorja kot bodoče mejje. Ko iste- je prizadevanjem jugoslovanske delegacij e iin s -pomočjo Francije posrečilo 'podreti karavanško črto, jie Mile- sova odlioičiitev, ki j-e dvignila duh koroških Nemcev in nemčurjiev, a istočasno- om-alo-dušilia- Slovence, na- tihem glaisno- soodlo-čevaia,, da jie prišloi dlo plebisoi-ta. in tudi, da jie ‘bil pilcbi-scit -izveden pod pogoji, ki so biiilii podobni oniiim, -pod katerimi .je svoje dni Mi,les potegovali svojo nesrečno črto. Res je, uradno, je umrla nekaj d-ni -pote-m, ko j-e bila ipotegn-jema, todia iitz uradnega groba je govorila dalje m soodločevala pri razivoj.u nadailj-n-e usode koroških Slovencev. Ni -trelba. postibej poudarjati, dla jie ležala, na miizii tudi, ko. so -po drugi svetovni vojni »-reševali:« vprašanje Koroške. To študijo hočemo zaključiti z nekaj statvki. 'iz knjige »Archibald Cary Coolid-ge«, ki, sta jo napisala Hairo-Jd J. Coolidge i-n Robert H. Lord iin ki jo jie iiz-d-ala Houghitio-n Miffi-n Go. l-eta 1932. V -knjigi je opisano delovanje -prof. Gooii-dgea na Dunaju v zvezi z avstrijsko-slovenskimi -problemi po prvi svetovni vojni. Najdete jih na strani 205; »S tem, da je Coolidge sprejel to razsodništvo, je brez dvoma v skrajni meri prekoračil svoje pravice in je ravnal v nasprotju s svojimi vladnimi navodili. To je tudi edini važen dogodek, o katerem je v vsem njegovem vladnem službovanju mogoče izreči, takšno kritiko. Toda on je to storil premišljeno in z odprtimi očmi z namenom, da bi rešil stotine in morda celo tisoče človeških štiri vetlasiiile že -dosegle skupno osnovo glede Berlina.« Poleg tega j-e Scheel dejal, da je Gromiko izrazil zanimanje Sovjetske zveze za dosego pozitivne rešitve berlinskega vprašanja. NIKON O ODNOSIH MED ZDA IN SOVJETSKO ZVEZO Na jubilejnem zasedanju OZN je govoril tudi ameriški predsednik Nixon. Pozval je Sovjetsko zvezo, na,j s-e pridruži ZDA v »miroljubnem tekmovanju« za napredek miru i-n proti lakoti, -boleznim i-n človeški bedi. Nixo-n je dejal, da ne kaže podcenjevati nesoglasij med Moskvo in Wa-s-hi ngto-nom. Navedel je Štirni točke, ki. hi -lahko pomenile temelje za sovjetsko-ameriško sodelovanje: 1. preprečiti jedrski spopad, ki bi terjal na desetine milijonov žrtev; 2. omejiti ogromne stroške oboroževanja in j-ih usmeriti v delovanje za človeški napredek; 3. raizširiti trgovinšk-e in druge edinose; 4. medsebojno -tekmovanj e -za gospodarski in socialni razvoj. ZDA NISO VEDELE ZA 5000 TANKOV »Waisihiington post« jp Objavil senzacionalno vest, v kateri, pravi, -da so po upravnem maidizorsitvu ugotovi-li, -da imajo Združene ameriške -države i-n zavezniki NATO v Evropi pat -tisoč tankov več, o katerih Washingtoin ni ničesar vedel. List poudarja, -dia je itako- ogromna rezerva tankov »pire- Koroška Dejstvo je, da so se pojavili za 10. in za 26. oktober na južnem Koroškem dvojezični napisi. Dejstvo je, da se je Avstrija obvezala v državni pogodbi od 15. maja 1955, da bo napravila dvojezične napise na južnem Koroškem. Do sedaj jih še ni. Vselej se najdejo izgovori, ki zavlačujejo in preprečujejo ta korak, ki bi v močni meri doprinesel k resnični sliki južne Koroške, kjer prebivajo Slovenci. Dejstvo je, da Slovenci s polno upravičenostjo pričakujejo ta korak lojalnosti avstrijske države do svoje narodnosti. Kljub opozorilom, kljub podobnim primerom v drugih državah, pri nas oblast ni pokazala toliko duha pravičnosti, da bi dala Slovencem dvojezične krajevne napise. Če se izgovarja neki Rudolf P. v celovški -»KMinle Zeijtung« -(5. 11. 1970), dla- jje dala Jugoslavija oz. Slovenija dvojezične napise Italijanom v slovenski in hrvaški Istri, Madžarom na Prekmurskem in v Vojvodini, Šip-tarjem na Kosovem in drugim samo zara-di tujskega prometa, da bi se pač tujci laže znašli, mu samo odgovorimo, da so se pojavili tam dvojezični napisi že -takrat, ko so -bile jugoslovanske meje »zaprte«. Ugovor oz. bistra ugotovitev Rudolfa P. sita ta- življenj. ,Težko bi bilo še v večji meri prekoračiti vladna navodila', je pisal sam, ,in kar tresem se, ko premišljujem, kaj si bo mislil Lansing (državni tajnik), ko bo o tem slišal’. Na vsak način je pričakoval ,grmeč telegram’ iz Pariza. Med tem ko je on čakal na grom in blisk iz Pariza, so njegovi razsodniki opravljali težavno delo na Koroškem .. .« »Njegovo (Coolidgevo) im polk. Milesovo poročilo sta prepričali ameriško mirovno delegacijo, da je opustila svojo prvotno zamisel, s katero je prišla na mirovno konferenco, namreč, da deli Koroško po črti reke Drave, in sprejela rešitev, po kateri naj vsa Koroška ostane Avstriji... (str. 222) Ni -čudno, -če sie jie avstrijski kancler dr. Kari Renin-eir -čuiti-1 dolžnega, da .se profesorju Go-oliidgeu v posebnem ipismu, n-aiph sain-eim 19. -o-ktdbira 1920, nekaj dni po plebiscitu, .zahvala za njegove zasluge za Avstrijo: »Zahvala gre nepristranosti, širokogradnosti in modrim nasvetom tega velikega moža, ki je stal na čelu ameriške študijske komisije na Dunaju, da je na Koroškem zmagalo načelo, ki naj bi po namenih Združenih držav služilo kot mejilo za obnovo vseh avstrijskih meja. Kajti ta ameriška misija — prva med zavezniškimi — ki je prišla na Dunaj, je pred dvema letoma začela preučevati posledice zloma avstro-ogrske monarhije in pripravljati rešitev v duhu načel predsednika Wilso-na... To je še ena hvaležnost, ki jo je treba prišteti mnogim drugim, ki nas vežejo na Ameriko, odkar je od premirja naprej nudila tako ogromno moralno in materialno oporo mladi avstrijski republiki, ki je toliko trpela.« (str. 215) (Konec) seneitiilia. inajvišjie ,voj-alške in'civilne funkcionarje 'Obrambnega ministrstva ZDA«. Po pisanju lista so te -tanke uskladiš čili -v Zahodni N-em-ciji, da bi z njimi nadome-3 tulili morebitne izgube v voj-nii, Uisikladiščeni ta-nkii -niso- hiiili vikiju-čen.i v seznam oklepnih edini-c NATO (Organizacije severnoaiti-anit-skega- pakta). Zaradi tega, -nadail-juje »Wais-biington Post«, jie Pentagon mislil, dla so -atlantski zavezniki slabo oboroženi v primerjavi; s- Sovjetsko zvezo iin državami Varšavskega; pakta,. Po mnenju lista -uskladiščeni italn-ki, večina katerih so -najnovejšega -tipa, .lahko niajimianj podvojijo- moč oklepnih -eidliiniic 'članic NATO. HAILE SELASIE OB 40 LETNICI KRONANJA Etiopski cesar Haile Sela,sie je govoril na proslavi štiridesete obletnice svojega kronanja. Ostro j-e obsodil kolonialistične i-n rasistične režime v Južni Afriki, ki predstavljajo nevarnost za mir na svetu. Velesile imajo posebno dolžnost in odgovornost, da odstranjujejo politične slabosti, ki prizadevajo človeštvo. Afričani se zave-daijo, da lahko s pomočjo organ-iizacije afriške enotnosti rešijo vprašanje svoje enotnosti in solidarnosti in da se med njimi krepi ozračje prijateljstva ter razumevanja. Glede notranje politike pa -je Salame podčrtal pomen zemljiške reforme, k,i mora biti natančno preučena, da bo lahko izboljšala življenjske pogoje ljudstva. stvarnost -ko -bebasta in brezpre,dmetna, smrdita tako po izgovoiru in lastni slabi vesti, da bi bila res potrata časa in prostora, če bi se dalje spuščali v take otročarije. Sta pa značilen primer koroškega samopovzdigovanja in umivanja rok v umazani vodi tako imenovane »pravičnosti«. Češ glejte jih, samo zaradi dobičkarstva so jim dali dvojezične napise. In talko mnenje divja po Koroškem k-oit gripa v zimskih mesecih. Tudi -koroški Heimatdiens-t se je čutil poklicanega, da doda svoje mnenje. V svojem glasilu »Ruf dar Herman« (14. oktober 1970) piše na strani 2: »Also bat die Ge-schichte in Karaten noch keinen ,SchluB-stirich’ gezogen. Sie zieht ihn uniter zwei Volker n ur, wenn eines von ihnen nicht mehr besteht. So ist der Abrvehrkam-pf von 1920 im Jahre 1970 immer noch Abvvehr-kampf mit den Waffen des Herzens und des Geistes, so lange es ein deutsches Volk hier, ein -sl-ovvenisches dort gibt.« Po mnenju tega Domovinskega sveta bo napočil mir na Koroškem šele tedaj, ko enega naroda ne bo več. Popolnoma jasno je, da so to -po mnenju in v željah teh gospodov samo koroški Slovenci. Čudno je, da se organizacija s -tako šovinističnim nemškim nacionalizmom še upa dvigati grebene in napadati »maizalške -akcije slovenskih šovinistov!« V pismu bralcev v »Kleine Zeitung« (29-oktober 1970) -obsojajo z vsemi ostrinami, ki so jih nabrali v nemškem jeziku, pojav slovenskih krajevnih napisov dodatno k nemškim v nekaterih krajih južne Koroške. To- naj1 -bi bila nezaslišana provokacija, ki jie ne mdremio -trpeti. V interesu miru na Koroškem zahtevajo nadalje domovini zvesti gospodje, naj se pristojne oblasti potrudijo na vse fcri-plje, »da bi izsledile državi sovražne storilce.« Kdaj so ipa tile gospodje dvignili svoj glas, ko so nemško-na d ona 1 ne in šovinistične tolpe -trgale slovenske napise s slovenskih ustanov (Hranilnica in posojilnica v Velikovcu, Naša knjiga v Celovcu), razstrelile in pomazale (»Karaten ist deutsch«) spomenik slovenskim žrtvam nacističnega besnenja v Št. Rupertu pri Velikovcu, pomagale Hranilnico in posojilnico v Doforli vesi s »Tschuischen raus«, potrgale dvojezične napise v bivši blaški občini? Kdaj je izsledila policija storilce? Kdaj so se že razburili, ko so šovinistični agitatorji ustrahovali slovenske sta-rše, pritiskali nanje, -tako da se niso upali prijaviti svojih otrok za dvojezični pouk. Našteli smo samo majhen delček primerov. V interesu miru na Koroškem, v interesu domovinske zvestobe je, da bi se končno prenehala na Koroškem taka razbesnela huj skarija, ki ne pozna nobene druge meje kot izgin enega od obeh narodov v deželi- Življenje zunaj Zemlje - možno Že od grškega filozofa Anaksimandra pa vse do Teilharda de Chardina je bilo mnogo filozofov, ki so zagovarjali teorijo, da je več naseljenih svetov. Človeštvo je to teorijo skoraj pozabilo, v zadnjih letih pa se je spet pojavila. Predvsem zaradi tega, ker je človek končno vkorakal v vesolje in si zdaj vedno bolj postavlja vprašanje: ali so še kje v vesolju inteligentna bitja oziroma ali ima nadaljnje raziskovanje oddaljenih delov vesoljstva še svoj smisel. Eksobiologija ali eksbiologija Najprej so o tem začeli razmišljati znanstveniki — na vzhodu kot tudi na zahodu. Lahko bi navedli veliko izjav, podobnih izjavi znanega učenjaka Lovella, direktorja britanskega observatorija Jodrell Banka, ki trdi, da »postaja problem obstoja življenja zunaj Zemlje vedno resnejši in pomembnejši«. V Sovjetski zvezi radovednost ni nič manjša, kar lahko sodimo po knjigi slavnega radioastronoma Šklovskcga »Vesolje, življenje in pamet«. V novejšem času se razvija nova znanost eksobiologija, skeptiki jo sarkastično imenujejo eksibiologijo, kar pa ne pomeni, da je neresna in nepomembna veda. Njena naloga je proučevanje, ali so kje v vesolju, ki UMETNIŠKA RAZSTAVA FRANCETA GORŠETA NA KOROŠKEM V umetniški galeriji Slama v Celovcu, Benediktinerplatz 3, bo otvoritev razstave del kiparja Franceta Goršeta v petek, dne 13. novembra, ob osmi uri zvečer. K odprtju njegove razstave, pri kateri bo umetnik osebno navzoč, vsi iskreno vabljeni. Razstava, ki jo lahko obiščete vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, v soboto samo od 9. do 12. ure, bo odprta do 28. novembra. nas obkroža, možnosti* za življenje. Izhodišče znanstvenikov je, da je življenje zunaj Zemlje lahko samo podobno življenju na Zemlji, zato gredo raziskavanja v dveh smeteh: s pomočjo biokemije skušajo prodreti v skrivnost življenja, s pomočjo astronomije pa raziskujejo vesolje,* da bi odkrili, ali so kje možnosti za zarodek žive snovi. Nedavna odkritja na teh dveh področjh pa odpirajo nove perspektive. Potrjena Oparinova in Haldanova teorija Najvažnejši napredek je dosežen pri obdelavi teorije o nastanku življenja, ki sta jo pred zadnjo vojno postavila Rus Oparin in Anglež Haldane. Po njunem mišljenju 60 bile ob nastanku Zemlje drugačne razmere kot danes. Pred 4,5 milijarde let je bila primitivna zemeljska atmosfera sestavljena v glavnem iz vodika, metana (ogljik-vodik), amonijaka (dušik-vodik) in vodne Pare. Dandanes vemo, da so najbolj razširjene snovi v vesolju prav vodik, kisik, dušik in ogljik, takoj zatem pa — helij. To dejstvo sili mnoge učenjake k šklepu, da obstaja življenje tudi drugod v vesolju. Namreč, Zemljino okolje, v katerem je nastalo življenje, ni nič posebnega — nasprot-no> tako okolje je v vesolju nekaj vsakdanjega. Pojavilo se je novo vprašanje: ali ni velika redkost, da bi se zbrali vsi odrejeni elementi v potrebni kombinaciji in potrebnih razmerah, v katerih bi lahko nastalo življenje? Izkazalo se je, da to ni nemogoče. Angleški kemik Miller je naredil leta 1953 odločilen poizkus: v steklenem balonu je rekonstruiral primitivno zemeljsko atmosfero, kot jo je opisal Oparin. Bombardiral jo je z elektriko, kot da bi oponašal bliske, ki so takrat stresali zemeljsko atmosfero. Odkril je, da je s tern poizkusom ustvaril organske spojine, in sicer aminokisline. Aminokisline obstoje danes na Zemlji v dvajsetih tipih in se reproducirajo v številne variante, so pa snov, ki ustvarja proteine, osnovno materijo vsake žive snovi. Leta 1960 je drug znanstvenik, Calvin, ponovil poizkus. Aktiviral je primitivno zemeljsko atmosfero z bombardiranjem e-lektranov, na ta način je simuliral žarče- nje, ki je tedaj ioniziralo radioaktivne minerale. Tudi on je dobil aminokisline in pa še druge osnovne organske spojine. Fox je prav to atmosfero razžaril do skrajnih meja. Rezultat je bil isti. Končno so vsi prišli do sklepa, da je položaj, ki so ga ustvarili v laboratorijih, možen tudi v vesolju. Na pravi poti Uspeh teh poizkusov je ogromen, vendar pa ne smemo pozabiti, da tako pridobljeni organski proizvodi še vedno niso isto kot — živa snov. Pot, ki vodi odtod do nastanka žive snovi, je še vedno dolga. Iti po tej poti pomeni isto kot korakati skozi vso zgodovino evolucije, osnovna značilnost le-te pa je trajanje in kompleksnost. Pri delu v okoliščinah, ki so vladale na primitivni Zemlji, napredujejo znanstveniki korak za korakom. Prišli so že daleč, končne rešitve še niso dosegli, čeprav jo že dovolj jasno vidijo. Na osnovi dosedanjih spoznanj pa lahko čisto realno trdimo, da življenje zunaj Zemlje lahko obstaja. Dr. Ernst Joseph Gorlich — 65-letnik Znani avstrijski zgodovinar in pisatelj prof. dr. Ernst Joseph Gorlich, pisec teksta uradne gradiščanske deželne himne in častni meščan gradiščanske občine Steinberg ob Rabnici, bo v ponedeljek, 16. novembra, praznoval 65-letnico svojega rojstva. Gorlich se je v svoji mladosti bavil z zgodovino in vprav zaradi tega je postal resničen prijatelj sporazumevanja med narodi. Posebno se je zavzemal za to, da bi dobili slovanski narodi tu isto mesto med evropskimi narodi, ki jim po njihovem številu pripada. V obeh Gorlichovih delih »Zgodovine Avstrije« (izdala založba Tyro-lia, Innsbruck in Znanstvena knjižna družba Darmstadt leta 1969 in 1970), je temu vprašanju posvetil posebno pozornost. Zlasti se je prof. dr. Ernst Joseph Gorlich ponovno izkazal kot dobrega prijatelja gradiščanskih Flrvatov in koroških Slovencev. Tako je izšel njegov roman »Das Madchen von Louisiane« tudi v slovenščini »Deklica iz Louisiane« pri Založbi Mladinske knjige 1966. Gorlich je sodelavec mnogih domačih in tujih revij in časopisov. Do 13. maja 1938 je poučeval na rimsko-katoliškem učiteljišču v Steinbergu; od leta 1915, ko je srečno ušel preganjanju nacionalsocialističnih krv- nikov, pa je bil profesor na dunajski Tehniški srednji šoli. Njegovi prijatelji so izdali njemu na čast majhno knjižico, s sestavki in članki pomembnih domačih in tujih osebnosti, tako tudi iz Jugoslavije. Le-to lahko dobite v upravi revije »Fakel« (A-1094 Wien, Postfacli 70). Mogoče se še ta ali oni bralec spominja predavanj, katere je imel prof. dr. Ernst Joseph Gorlich pred leti v Avstrijski čitalnici v Zagrebu (o gradiščanskih Hrvatih) in na univerzi v Ljubljani (o avstrijski državljanski in nemški ideji). B. L. VALENTIN OMAN V »GALERIJI 61« V ponedeljek so odprli v »Galeriji 61« grafično razstavo slikarja V a -lentina Omana. Umetnik razstavlja 30 jedkanic. Ljubitelji slikarske umetnosti jo lahko obiščejo v dneh od ponedeljka do petka od 16. do 18.30; trajala pa bo do 30. novembra. Obisk razstave našega rojaka toplo priporočamo! Pisatelj johannes Urzidil - umrl Zaradi nenadne slabosti je v Rimu umrl pisatelj Johannes Urzidil, eden zadnjih predstavni ko v » nemško-j udovsfco-praške « šole, ki je igrali važno vlogo v literaturi zadnjega stoletja. Urzidil se je rodil v Pragi leta 1896. Bil je judovskega porekla in leta 1941 se je moral zaradi neusmiljenega pobijanja Judov umakniti najprej v London, nato pa še v ZDA, kjer je tudii do sedaj živel. V Italijo je dospel pred nekaj dnevi, da bi imel ciklus predavanj. Že ob začetku sivoje pisateljske kariere je dobil stik s predstavniki »praške šole« (Rilke, Werfal, Brod in Meyrmk), še posebno pa s Francozom Kafko, s katerim je imel odlične prijateljske odnose. Kafka sam je večkrat podpiral prijatelja in ga nagovarjal, naj se še in še ukvarja s pisanjem; posebno pa naj se posveti romanu. Ob Kafkovi smrti leta 1924 je Urzidil pripravil nagrobni govor. Njegova najbolj znana dela, v katerih pridejo najbolj do izraza značilnosti kot so ljubezen do realizma itn istočasno povezava s sanjavostjo, ironija in racionalnost ter nekoliko metafizike, so »Praški triptih« (1960), »Žalni plašč« (1945), »Siti, Ronald« (1968). Vsa ta dela je napisal v Ameriki, ko ga jie navdajalo domotožje, ki se pozna tudii v delih. V vseh njegovih delih pride namreč na površje pisateljeva avstro-slo-vainska duša, ki se je morala vživeti v moderno ameriško mentaliteto. SLOVENCI doma in po Laetu Zlati poroki v Argentini V San Justu sta slavila zlato poroko Vinko in Marjeta Zupanc. Slavljenca sta doma iz Cerkelj na Gorenjskem. Isto nedeljo sta na svojem domu v Castelarju slavila prav tako zlato poroko inž. Gustav Za m a n e k in Ana roj. Soršak. V Argentini so umrli: Avgust Malovrh: Pokojni je bil rojen v Polhovem Gradcu, star je bil 78 let. Alojz Skoberne, star 86 let. Janez šest je umrl v 57. letu starosti v Buenos Airesu. Das sin d alte Einkaufsunden, in Eile e in Geschenk zu finden, das denen, die es schlieBlich kriegen, Arger bringt und nicht Vergniigen! DAS IST NICHT SEHR VORTEILHAFT, MEINT DIE KaRNTNER KAUFMANNSCHAFT! ZBRANA DELA KRALJA NIKOLE Založba »Obod«, imenovana tako po tiskarni na Obodu nad Reko Crnojeviča, ki je delovala tam pred skoraj pol tisočletja, tiska v šestih knjigah zbrana dela črnogorskega kralja Nikole Petroviča. Izdaja, ki je bila napovedana že za lansko leto, se je zamudila zaradi nepredvidenih težav. Tako bodo te dni dostopna javnosti dela zadnjega črnogorskega kralja. Tiskajo jih v 10.000* izvodih, v predplačilu so jih prodali že čez 7000, tako da nameravajo v kratkem natisniti novo izdajo. ARETIRALI SO JANE FONDO V Clevelandu so aretirali znano ameriško igralko Jane Fondo, ki je komaj dospela iz Toronta (Kanada) in ki je bila namen jena v Toledo (Ohio), kjer jie imela na programu vrsto prediavainij. 324eitma igralka je hčerka znanega filmskega igralca Hen,ryja Fonde in žena režiserja. Rogeorjia Vadima, živi pa navadilo v Franciji. Policija je sporočila, 'da so igralko .aretirali zaradi 'tihotapstva' din napadla.. Ni znamo, kdaj in kaj naj ibi Fonda1 pretihotapila, zdi se pa, da je tudi' skušala maipia|siti, -carinskega uradnika, 'ki j o. jie hotel aireitiiiraiti. O V španskem mestu Figucrasu so se začela dela pri adaptaciji mestnega gledališča, ki bo spremenjeno v muzej znanega slikarja Salvadorja Dalija. Na seji mestnega sveta, ki je bila pod vodstvom generala Franca, so za adaptacijo odobrili 160.000 dolarjev (ali 4 milijone šilingov). V muzeju bodo razstavljene slike tega renorn Iran ega slikarja, ki se je v Avtobiografiji sam proglasil za genija. V 4. desetletjih bo dvakrat toliko ljudi na svetu Gradiščanski Hrvati dobili svoj dom Pred dnevi so v glavnem mestu Gradiščanske Željeznem, odprli Hrvatski dom. Ob navzočnosti visokih predstavnikov oblasti, gostov iz Hrvatske, predstavnika jugoslovanskega veleposlaništva in zastopnikov izseljenske matice Flr-vatske, je na svečanosti predsednik Hrvatskega kulturnega društva dr. A 1 f o n s Kornfeind v svojem slavnostnem govoru orisal napore za gradnjo Kulturnega doma, ko je začel s to zamislijo že pred petnajstimi leti tedanji predsednik Hrvatskega kulturnega društva Franjo Leopold, ki je kupil v ta namen že zemljišče v Željeznu. Nato se je načrta lotil dr. Linzer, ki je hotel Hrvaški dom zgraditi v kraju Veliki Borištof in to s subvencijo avstrijske vlade za kulturni razvoj gradiščanskih Hrvatov, nato se je načrta lotilo vodstvo HDK z dr. Komfeindom na čelu, ki je davno željo, dati Hrvatskemu kulturnemu društvu streho, pripeljal do konca. Svoja izvajanja je predsednik zaključil z zahvalo hrvaško čutečim Gradišča-nom, ki so veliko prispevali za stroške gradnje, pa tudi ministrstvu za prosveto na Dunaju ter deželni vladi v Željeznu, ki so vedno močno podpirali HDK. »Če bi teh ne bilo, bi bile finančne težave HDK veliko večje,« je rekel govornik. V OZN so pripravili zelo zanimivo statistiko v zvezi z naraščanjem zemeljskega prebivalstva. Prišli so do zaključka, da se bo število prebivalcev na zemlji v 4 desetletjih podvojilo. Ravnatelj urada za socialne in demografske statistike pri OZN dr. Lincoln N. Day je javil tudi nekaj zelo zanimivih podatkov, ki so jih izvedenci zbrali, ko so pripravljali statistiko. Julija leta 1969 je prebivalstvo na zemlji doseglo tri milijarde 552 milijonov enot. Samo v Aziji živi 1 milijarda 988 milijonov oseb, v Evropi 468 milijonov, v Afriki 345 milijonov, v Južni Ameriki in na Karibskih otokih 276 milijonov, dalje 240 milijonov prebivalcev ima Sovjetska zveza, v Severni Ameriki je 224 milijonov prebivalcev, v Oceaniji pa 18 milijonov in 900 tisoč. Najbolj obljudena država na svetu je seveda Kitajska s 740 milijoni prebivalcev, japonska prestolnica Tokio pa je najbolj obljudeno mesto, saj je prebivalstvo že preseglo 9 milijonov oseb. Tokiu sledita New York s približno 8 milijoni prebivalcev in London s 7 milijonov in 900 tisoč. Dr. Lincoln Day je poudaril, da so do junija 1969 zabeležili porastek 69 milijonov oseb v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. Če se bodo rojstva pojavljala z enakim ritmom, bo prebivalstvo na svetu stalno naraščalo za približno jo milijojiov oseb letno, kar bo otež-kočilo mnogim državam, da bi izboljšale življenjske pogoje in standard. Dr. Lincoln Day je poročilo zaključil z ugotovitvijo, da je edina rešitev za človeštvo strogo nadzorovanje rojstev, če se hoče izogniti prehitremu naraščanju le-teh. GLEDALIŠČE V CELOVCU Petek, 13. novembra, ob 19.30 Johann StirauB: Netopir (Die Fledetrmaus) — opereta. — Sobota, 14. novembra, ob 19.30 W. A. Mozart: Don Juan (Don Giovanni) — opera. — Nedelja, 15. novembra, ob 19,30 Golim Spencer: Kot jajce jajcu podobno (Wie ein Ei dem amderen). Predstavo daje Studio oder. — Torek, 17. novembra, ob 19.30: Karneval v Riu. Gostovanje črnskega 'baleta iz Ria die J armira. — Sreda., 18. novembra, ob 19.30 J. Nestnx>y: Vražni obesek (Der Talisman); burka s petjem. — Četrtek, 19. novembra, ob 19.30 Giuseppe Verdi: Otliello; operna premiera. Koroški Slovenci izpričali moč svoje vitalnosti (Nadaljevanje s 1. strani) auch feststellen, da/3 die Osterreichische Volkspartei allen Osterreichern, welche J sich zu ihr als politische Gesinnungsge-meinschaft bekennen, offensteht und da/3 andererseits die OVP sich ehrlich t bemuht, die berechtigten Anliegen al-j ler Osterreicher kennenzulernen, um q diese in geeigneter Form zu vertreten. } Als osterreichische Partei mit osterrei-t chischer Tradition sind wir uns auch \ dessen bewu/3t, da/3 das Zusammenleben i mehrerer Volksgruppen innerhalb der # Grenzen eines Staates kein Problem sein f mufi, sondern im Gegenteil zum Beste-J hen einer fruchtbaren Gemeinschaft i beitragen kann, vorausgesetzt, da/3 wir r uns gegenseitig achten und jeder die \ gleichen Rechte und■ Pflichten als fiir . sich verbindlich anerkennt. Damit 4 mochte ich klar zum Ausdruck bringen, i da/3 sowohl ich personlich, wie auch die f Osterreichische Volkspartei auf ein gu-? les Einverstdndnis mit der sloivenischen i Volksgruppe in Karnten besonderen # Wert legen. Ich glaube, da/3 gerade das J 50/dhrige Jubilaum des Volksentschei-i des fiir ein ungeteiltes Karnten und das # 25jdhrige Juhilnvm des Bestehens der J Zuieiten Republik Osterreich gegeignete i Anldsse sind, den Blick nach vorne, auf # ein geeintes Europa zu richten und f durch ein fruchtbares Zusammenleben \ vem zwei Volksgruppen innerhalb eines 4 Landes ein europdisches Beispiel zu ge- ben. In diesem Sinne zviinsche ich Ihrer Festveranstaltung den besten Erfolg. Mit freundlichen Griiflen Dr. Herman Withalm, l. r. Opravičil se je tudi upravnik koroškega radia, prof. Goritschnig, ki je hkrati želel prireditvi najlepši uspeh. Sledili so nagovori odličnih osebnosti. Leopold Wagner je povedal tole: Verehrte Fest gasite! Sehr geiehrte Dame n uinid Heonren! Wie Sie aus dem Brief, den Ihr Sprecher zur Verleisung gehracht hait, entnehmen karanten, iat der Herr Landashauptmann vom Karnten Ham Sima leider verhindert, heUite und liier personlich anweserad zu sein. Er hait daiber mir Auftrag etrtedflst und mdeh gebeten, Ihnen die Griifie der Karntner Herbert Sacher je dejal sledeče: Herr Altlandmhauptmamn, Henr Regie-runigskollege, meine sehr geehrten D amen und Heirren! Hohe Festversammlung! Ich mochte fiir die an mich ergangene tiinladung sehr herzlich danken und Ihnen versichern, daB ich dieser Einladung gerne gefolgt bin, um mit Ihrer Festveranstaltung einen wesentlichen Teil unseres Kultur-lebens in der Karntner Heimat am heuti-gen Nachmittag mi ter 1 eh en zu konnen. Sie haiben diese Veranstaltung mit vier ge-schicbtlichen Daten und Abschnitten um-rissen: den 1 OOjahrigen Bestand der slowe-nischen Volksveirsammlungen, der 50jahri-gen VVicderkehr der Volksabstimmung, dem 25jahrigen Bestand der 2. demokratischcn Republik unseres Vaterlandes Osterreich urad 15 Jaihre osterreichischen Staaitsvertra-ges. Diese Daten sind Meilensteine in der Geschichte unseres Vatarlandes Osterreich und unserer Karntner Heimait. Und ich bin mir bewuBt, daB gerade die sIowenische Volksgruppe in diesem geschichtlichen Ab-schnitt, insbesondere in den letzten Dezen-nien — und es ist kein Zufall, daB diese Veranstaltung fiir die letzten fiinf Jahrzehn-te drei markante Punkte nennt — daB gerade in diesen letzten fiinf Jahrzehnten die slowenische Volksgruppe in unserem Lande hairte Bewahrungsproben zu bestehen hat. Ich glaube aiber auch hinzufiigen zu diir-fen, daB im Rahmen der Tatigkeit, die ich nunmehr rund zehn Jahre in der Karntner Landasregierung einnehme, es fiir mich eine Selbstversitandlichkeit war, dieses Ihr Bemiihen, im Rahmen der mir gegebenen sichtigt und es wurden diese MaBnahmen mit Fdrderungisbetragen ausgestattet, wie sie teihveise oder weitgehend im iibrigen Landesbereich nicht eingeisetzt werden. Ich habe von diesen Gegebenheiten kaum Er-wahnung geta,n, weil es fiir mich eine selbsitverstandliche Verpflichtung ist, ge-nauso als es in der Zeit meines Beginns der Landestatigkeit war, bemiiht zu sein, daB die beiden Haushaltungsschulen in St. Ruprecht bei Volkermairkt und in St. Jakob, dais O f fen tl i ch-ke i tsre chit erlangt ha-bern. Auch iiber diese Dinge ist kaum ge-redelt woirden, nicht weil es etwa unter Ge-heimkommandosache geschehen solite, sondern weil, wenn wir davon sprechen, daB wir unser Land und seine Menschen fordern wollen, es eine Selbstversitandlichkeit fiir mich und unsere Gesinnungsge-meinlschaft ist, daB hi er alle Karntner und alle Osterreicher inbegriffen sind. Und aus diesem kleinen Hinweis glaube ich auch die Barechtigung ableiten zu cliirfen, daB ich eine solehe Gesinnung und eine solclie Eimtellung selbstverstandlich auch kiinf-tig zur Leitschnur meines und unseren Handelnis m'aichen werde. Nicht das Wort dier Toleramz ist die enitscheidende Tat-isache, sondern die Tat der Toleranz. Und ich verstehe die Toleranz nicht in den wdrtlichen vokabularisch en Ubersetzungen des Duldens, sondern des aktiven Begriis-sens. Und ich begriiBe Sie aktiv als einen vvesentlichen Teil unseres Karntner Landes, 'der auch kunftig seine Gemeinschaft pflegen moge, und wir wollen zu dieser Pflege und Ihrer, Eigenstandigkeit gerne beitragen. Tridcsetčlanski mešani zbor »Danica« iz Št. Vida v Podjuni Landesreigiierung, aiber auch seine person-lichen GrtiBe zu ubarmiitteln. Ich komme diieser Aufgabe sehr gerne niach und ich diairf auch parsonilich hinzufiigen, diaB ich miich fireue, din iihrer Mitte zu sein. Die heutige Veranstaltung ist ein Spie-gelbild des Lebens in unserem Lande. Bei-de Sprachgruppen sind bemuht, in diesem Lande eine gute Heimat und eine schone Heimat zu finden. Und das, was wir, die wir in der Politik die Verantwortung zu tragen hafoen, dazu tun konnen, daB es den Menschen in diesem Lande gut und besser gehen solite, wollen wir tun. Das alles, darf ich Ihnen versichern, werden wir bemuht sein zu tun. In diesem Sinne wiinsche ich der heutige n Fesitveranstaltung ein gutes Gelingen und entbiete Ihnen auch die GruBe dieses Landes Karnten. Tamburaški orkester »Tamburica« se je v enajstih letih svojega obstoja razvil v eno izmed najboljših glasbenih skupin gradiščanskih Hrvatov. Ansambel šteje 19 članov, in sicer deset deklet in devet fantov, ki so oblečeni v prekrasne hrvaške narodne noše. Leta 1969 so priredili 65 koncertov, letos pa z našim že 53 nastopov. V teku svojega obstoja pa so nastopili že nad šest-s tokrat. Moglichkeiten bestens zu unterotutzen. Und wenn wir heute festhalten diirfen, daB maBgebliche Teile unserer Kamtiner Heimait im Grenzbereich ebenso, j;a vielleicht sogar in manchen Teilen besser verkehrs-maBig erschlassen sind, und wir von Komel beginnend bis hinauf in den Gailtaler-raum fes'thalten konnen, daB wir unsere landlichen Siedlungsraume mit guten, zeit-gemessienen Wegen auszustatten bemuht wa:ren, so kam das nicht von sclbst und un-gefahr. MaBgeblich war hier der Einsatz, daB wir die Gel der, die zur Forderung ent-vvickl u ngsf ah iger Gebiete bereitgestellt worden sind, auch fiir diese MaBnahmen zu einer echten Forderung der Infrastruktur eingesetzt haiben. Und wir haiben auch dabei die kleinere Wirtschaftskraft jener Bevolkerungsteile unserer Karntner Heimait, in denen vomehmlich auch die slowe-nische Volksgruppe ansassig ist, beriick- Dr. Drago Štoka pa je svoje misli izrazil v globokoumnem govoru: Dragi gospod predsednik, dragi koroški rojaki! V imenu Slovencev, ki živimo na Primorskem v Italiji, v okviru Furlani j e-Julijske krajine, vam prinašam prav prisrčne pozdrave z željo, da bi nam ta večer potekel vsem v najbolj prijetnem vzdušju. Samo eno misel bi rad izrazil, in sicer misel, ki jo je pred ne tolikimi leti rekel naš veliki pisatelj Ivan Cankar. Cankar je napisal: »Ko bi neki še tako velik narod moral toliko pretrpeti, kot je pretrpel naš slovenski narod, potem bi ga najbrž ne bilo več, še bilj bi mu ne peli.« Toda mi smo vzdržali in danes, ko gremo z očesom nazaj na vse te obletnice, ki jih praznujemo, vidimo, da smo v takih ali drugačnih oblikah znali preriniti se naprej v zgodovino, da smo znali obstati. In to naj nas opogumlja tudi zanaprej. To nam bodi v spodbudo pri vsem našem delu, kjerkoli smo, pri našem delu za čimbolj široko osveščen j e naših manjšin, zato da bi naše slovenske manjšine prišle do vseh pravic, ki ji po naravnih in božjih zakonih gredo. Te besede našega velikega Cankarja, naj nam dajo poguma, da bomo s tem bolj ponosnim srcem vstopili na delo za narodnostno in socialno delo za našega človeka. Nato je stopil na oder, od vseh navdušeno pozdravljen, slavnostni govornik, predsednik N S KS dr. Reginald Vospernik, s temo »Zvesti izročilu naših prednikov in avstrijski državi« (njegov govor prinašamo na uvodnem mestu). Prvi del je zaključila koroška himna »Nmau čriez izaro«, ki jo je z zborom »Danice« initonirala cela dvorana. Zvesti izročilu naših prednikov . . . (Nadaljevanje s L strani) svetlikajo luči, po cerkvah zvoni zdravamarijo, vlak drvi in hoče podeliti pokrajini videz blage irealnosti, toda mrak je prepoln prikazni, spomini burkajo zavest, prepustil sem se strašni premoči. Iz grenkih dišav jesenske zemlje se mi je tiho približala stara, dobra, brezimna in brezupna bolečina, tisočletna bolečina, pohujšana in izmirjena s samo seboj. Udarci in prišepetavanje, zloraba telesa, skrunjenje krvi, posiljevanje duha, strahovanje duše, madeževanje sanj, poniževanje vrednega in zasramovanje materinske besede.« Ali se nam ne vsili ob teh pisateljevih besedah malodušnost, obup? Nikakor ne. Koroški Slovenci smo sicer v teku naše težke zgodovine zgubljali vedno spet ude našega narodnega telesa, vendar moramo vedeti, da še živimo, čeprav so nas že večkrat zapisali smrti. Pred sto leti so naši predniki v mogočnih taborih izpričali svojo življenjsko voljo. Politično društvo »Trdnjava«, porojeno iz tedaj svežega mladoslovenskega gibanja, je pripravilo — po mogočnih začetkih v srednjem delu slovenskih dežel — kar tri tabore: 31. julija 1870 je bil tabor rta Bistrici pri Pliberku, 18. septembra 1870 na Žopračah v bližini Vrbskega jezera, 6. avgusta 1871 pa še na Buhljah pri Grab-štanju. Vsi tabori so zahtevali tako imenovano zedinjeno Slovenijo, to se pravi: združenje vseh Slovencev pod eno upravno streho v okviru habsburške monarhije, enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih ter gospodarske reforme, ki bi koristile slovenskim kmetom. Ne smemo prezreti de/stva, da je cepitev Slovencev v razne dežele (Koroška, Kranjska, Štajerska, Primorska) koristila v upravnih postopkih, predvsem pa pri izvolitvi političnega zastopstva edinole narodnim nasprotnikom. Člen 19 državnega ustavnega zakona je sicer garantiral popolno enakopravnost vseh v okviru Avstro-ogrske monarhije živečih narodnosti, vendar nikdar ni prišlo do pravične izvedbe tega ustanovnega določila. Slovenci so že tedaj spoznali, da morejo svoje zahteve učinkovito zastopati edinole z močno politično voljo. Celovec je v šestdesetih letih preteklega stoletja kulturno žarišče. Leta pred in med marčno revolucijo 1848 ter desetletja po revoluciji obvlada koroško duhovno življenje trojica Matija Majar-Ziljski, Andrej Einspieler in Anton Janežič..V teh letih se porodi zamisel Mohorjeve družbe, se izvrši in izgradi. V teh letih se po največji zaslugi Koroške utrdi ravnokar prebujena narodna zavest. Ker je pri tako majhnih narodih, kot je slovenski, kulturno prizadevanje vedno povezano več ali manj s politično dejavnostjo, je to moč čutiti tudi in posebno na Koroškem. Bogata je dediščina, ki so jo zapustili Slomšek, Jarnik, Majar, Einspieler in Janežič z Mohorjevo družbo in z vsemi drugimi publicističnimi, znanstvenimi in literarnimi stvaritvami. Tem možem so bili živi spomini na nekdaj samostojno in svobodno Karantanijo, ko so naši predniki ustoličevali svoje vojvode pri Krnskem gradu. Živi so bili še spomini na dni, ko so Slovenci bili naseljeni tudi po danes popolnoma nemških krajih naše širše domovine. Ali ne pričajo o tem krajevna imena slovenskega izvora od Donave do strmih pečin Karavank ter od Vzhodne Tirolske do avstrijske štajerske1 Tabori so — tako gledano — mšili važno nalogo pri procesu učvrstitve slovenske narodne zavesti na Koroškem. Pomembni obletnici slovenskih koroških taborov pa se prav letos pridruži še 80-let-nica ustanovitve političnega društva. 5-marca 1890 je namreč bil osnovalni shod, 17. aprila 1890 pa pri Sandwirtu v Celovcu prvi občni zbor »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«. Na občnem zboru, ki ga je vodil župnik in deželni poslanec Gregor Einspieler, se je zbralo nad 100 mož. Značilno je, da je občni zbor soglasno sprejel dve resoluciji, prvo o verski šoli in o pouku slovenščine v osnovnih šolah, ki so jo naslovili na knezoškofa. Drugi odstavek te resolucije se glasi: »Pri tej priliki se ne moremo premagati, da bi Vašej Milosti, ki ste tudi nam Slovencem za višega pastirja postavljeni, pred vsem ne potožili nezaslišanih šolskih razmer, katere nasprotujejo pametnemu pouku in dobri izreji naših otrok. Naši slo- venski otroci so namreč v mnogih krajih na Koroškem prisiljeni, hoditi v čisto nemške šole, v katerih se v svojem maternem jeziku niti brati ne naučijo. To ovira ves pouk, in ne v najmanjši meri pouk v krščanskih resnicah. Ako hoče katehet kak uspeh imeli, mora otroke sam najprej brati naučiti.« Dragi rojaki, tudi danes je šolstvo ena izmed najbolj bolečih ran koroških Slovencev. T udi danes marsikateri slovenski otrok ni deležen pouka v svoji materinščini. Z vso odločnostjo moramo danes koroški Slovenci spet opozoriti na nezadovoljivo stanje na področju osnovnega šolstva. Šolska oblast je leta 1949 ugotovila, da je na ozemlju dvojezičnega šolstva 6733 učencev s slovenskim materinim jezikom. Danes obiskuje samo okoli 1600 otrok dvojezični pouk. In če nam pravijo: Saj imate vse pravice, celo za enega otroka je garantiran pouk v slovenščini — potem moramo odgovoriti: Oglejte si zahteve slovenskih tabo-r°v pred sto leti glede enakopravnosti slovenskega jezika v šoli, oglejte si resolucije političnih društev v preteklem in 20. stoletju, upoštevajte dejstvo, da je slovenščina bila od nekdaj jezik hlapcev in dekel v očeh marsikaterih nemških sodezelanov. Še prav posebej pa moramo z vso odločnostjo zavrniti poizkus gotovih krogov na Koroškem, da bi nas koroške Slovence prikrajšali še za te pravice, ki jih imamo. Na delitev naših šol v slovenske in nemške nikdar ne moremo pristati. Prav posebno pa smo pozorni zaradi tega, ker zahteva tako getovsko in nacionalistično delitev taisti Karntner Heimatdienst, ki je v oktobrski številki svojega glasila »Ruf der Hei-mat« zapisal, da morajo vsi domovini zvesti Korošci nadaljevati obrambni boj tako dolgo, dokler ne bo eden izmed dveh narodov na Koroškem izbrisan. Vprašamo oblasti, vprašamo notranjega ministra, ali ne vidi v tem pisanju zelo viden primer prepovedane dejavnosti? Končno je imenovana organizacija položila svoje karte od-, prto na mizo: Njih cilj je likvidacija koroških Slovencev! Zdi se mi, da koroški domovinski službi te usluge ne bomo napraviti in da se bodo morali boriti tudi še vnaprej. *Katoliško-politično in gospodarsko društvo« je 17. aprila 1890 odslovilo tudi resolucijo političnega značaja, ki med drugim pravi: »Vlada naj ne pozabi, da notranji boji v Avstriji ne bodo prej prenehali, dokler se ne doseže resnična in odkritosrčna sprava med narodi na podlagi popolne e-uakopravnosti.« Nam koroškim Slovencem gre tudi danes za resnično enakopravnost. Formalna enakopravnost nam ne zadostuje. Gre nam zato, da more tudi slovenska ustanova kupiti vetrinjski samostan, če ga želi kupiti; gre nam zato, da oblast prav tako zasle-podjetje iz sosedne Jugoslavije odpreti na Koroškem svoj obrat, kakor so to storili in to storijo nešteti obrati iz Nemčije; gre nam zato, da oblast prav tako zasleduje in najde storilce, ki mažejo in trgajo slovenske napise, kakor je to storila v zad-n]ih tednih s tistimi, ki so opozorili na Ilegalen način z dodatnimi slovenskimi napisi na tozadevno nezadovoljivo stanje; gre nam zato, da bodo resnično in docela ter brez vsakršnih pridržkov izpolnjena tozadevna določila čl. 7 avstr. drž. pogodbe. Koroški deželni zbor je spričo bližajočega se plebiscita ob koncu septembra 1920 svečano obljubil, da bo koroškim Sloven-Cern zdaj in v bodoče varoval njih jezikov-n° in narodnostno posebnost in da bo posvetil isto pozornost duhovnemu in gospodarskemu razcvetu, kot jo bo posvetil nemškim sodeželanom. Koroški Slovenci so tedaj dejansko odločili plebiscit v prid Avstrije. Kljub temu Se je odločilo približno 15.000 koroških Slovencev za združitev z državo, kjer biva večina Slovencev. Kri tej odločitvi je treba upoštevati, da !e šlo tedaj — v dneh nove orientacije v us e j Evropi, ko se je Avstrija želela pridružiti Nemčiji — za odločitev proti Nemški Avstriji, kakor je šlo za spojitev s tisto državo, ki je obetala na najučinkovi-tcjši način ščititi narodne pravice koroških Slovencev. V tistih dneh so se na Predelskem, na Tirolskem, v Salzburgu odločali prebivalci v neuradnih glasovanjih s skorajda stoodstotno večino za priključitev k Nemčiji oziroma Švici. Nihče danes tem deželam te njihove odločitve ne očita, le Koroškem se gotovi krogi kdaj radi poigrajo z domovinsko zvestobo. Ali niso to Prav tisti gospodje, ki so leta 1938 z besni-7711 in navdušenimi vzkliki pomagali podi- Pester glasbeni program navdušil Po odmoru se je začeli pravd glasbeni program. Kot prvi se nam je predstavil mešani ,z b o r iz Rojana na Primorskem. Le-ta nam je prinesel topile pozdrave s slovenskega juga ob Jadranskem morju. Je to pomnoženi rojanski pevski zboir, ki je včlanjen v Zvezo cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem; deloval je že pred 2. svetovno vojno. Pravzaprav so bili tedaj edini cerkveni pevski zbori tisti, ki so delovali v času med obema vojnama. Zbor nam je pod veščim vodstvom H u m b e r t a M o m o 1 e zapel pet pesmi iz zakladnice slovenske zborovske literature: Adamičevo »Našo pesem«, Venturinijevo »Nocoj pa, oh, nocoj«, Gdbčevo »Hraste«, Vrabčevo »Sinoči m e je dekle vpraša-1 o « in nazadnje tudi Vrabčevo »Zdravljico« in iza svoj prikupen nastop požel navdušene aplavze pri občinstvu. Težko je reči, katera pesem je bila lepša od druge, vendar bi se le odločil za prekrasno, ponarodelo, z globoko sentimentalnostjo zapeto »Nocoj pa, oh, nocoj, ko mesec svetil bo, bo k meni ljubi moj, prišel jemat slovo«. In če ti ob spremljavi k temu zapoje še pevec z lepim glasom, potem dobi pesem še večjo veljavo. Celotna izvedba vseh pesmi je bila zelo solidna, -do popolnosti bi si želel samo še malo bolj izdelanega dinamičnega niansi-ranja. ra ti severne avstrijske meje in s tem pripravljati pot Hitlerjevemu Tretjemu raj-hu? Pred nedavnim je zastopnik tiste svobodnjaške stranke, v kateri se zbira največ bivših nacistov, v dunajskem državnem zboru napovedal, da se bo njegova stranka že v kratkem ponovno zavzemala za zakon glede ugotavljanja manjšine. Naše stališče do takega reševanja narodnostnega vprašanja je znano. Koroški Slovenci odklanjamo kakršnokoli ugotavljanje manjšine, odklanjamo pa ga še prav tedaj, kadar ga nam in avstrijski vladi ponujajo ljudje, katerih cilj je naša narodna smrt. Zvito predlaga Narodni svet koroških Slovencev, da se ob našem današnjem prazniku obrnemo ponovno s svojim stališčem na obe veliki avstrijski stranki, kar se nam zdi nujno tudi zaradi tega, ker je dr. Scrinzi, ki je zakon o ugotavljanju manjšine omenil, tudi javno apeliral na obe — na vlado in na veliko opozicijsko stranko — da bi svobodnjaški predlog podprli. Naša od današnje proslave in nje udeležencev podprta vloga obema klubskima načelnikoma v parlamentu naj bi se glasila: (vlogo NSKS prinašamo na 1. strani). Vsepovsod v svetu, kjer živijo narodnostne skupine, se danes uveljavlja načelo, da more priti le v sodelovanju s prizadetimi samimi do plodnih in za vse koristnih rezultatov. To je Evropa, ki skorajda nima države brez narodnostno-jezikovnih skupin, še. posebno občutila v letu 1945, ko so bile Hitlerjeve sanje o nemški Evropi pokopane pod ruševinami in ko smo tudi v Avstriji morali ponovno začeti graditi skupno bodočnost. Med žrtvami nacističnega nasilja smo bili tudi koroški Slovenci, izseljenci, obglavljeni Selani, v borbi za svobodo padli rojaki — in končno tudi tisti, ki so ostali doma, kjer so občutili nasilno odtujitev ter kruto ponemčevalno pest. Prav zaradi tega so majski dnevi leta 1945, ko se je na- Ni-smo se še mogli sprostiti vtisa, ki ga je na nas napravil rojanski zbor s svojim odličnim petjem, že je v dvorano pričarala pravo »ohcetno« razpoloženje »Selška folklorna skupina« s sv-ojimi nasmejanimi -oibrazi, svojim vriskanjem in rajanjem.' Za dvajset minut smo slkoro pozabili, da smo v dvorani in ne na kakšni podeželski ohceti. Sicer ni čuda, saj je več rajalcev in rajalk prišlo res od ohceti na proslavo, in se po tej celotna skupina udeležila poročne slavnosti svojih članov. Predečih so nam nekaj pristnih starih narodnih plesov. Pri Selanih zmerom občudujemo njihovo brezskrbnost pri rajanju boit pri petj-u. Pri njih se čuti, da kar živijo v tem, kar podajajo. Nič narejenega, temveč preprosto, doživeto, kakor pač pojejo naši ljudje na deželi. Tudi z narodnimi plesi je kakor z narodno pesmijo. Čim večkrat jo slišimo, pojemo, tem bolj nam je všeč. Prav zaradi tega smo hvaležni Selanom, da tako zvesto čuvajo naše stare narodne plese. Naj še tudi v prihodnje vztrajajo na tej poti in najdejo še mnogo posnemovalcev med našo mladino. Komaj so odšli rajalci in rajalke iz Sel, se je v dvorani spremenilo glasbeno ozračje, kajti nastopil je tamburaški orkester »Tamburica« iz Trajštofa na Gradiščanskem. Tamburaški ansambel, pod vodstvom Ota Kuzmiča, je ustanovil leta 1959 njegov oče, ljudskošolski ravna- la domovina ponovno rodila, dnevi veselja tudi za nas. A dokončno svobodo je naša domovina smela doživeti šele v letu 1955, ko so velesile podpisale na Dunaju avstrijsko državno pogodbo, v kateri so nam mednarodno zajamčene narodnostne pravice v členu sedem. Danes, več kot 15 let po podpisu, ponovno opozorimo pristojno oblast na dolžnosti, ki zanjo izvirajo prav iz omenjenih določil. Ob vsem tem pa, dragi rojaki, ne smemo pozabiti, da je naš nadaljnji obstoj na zemlji, kjer živimo že 1400 let, odvisen tudi od naše lastne življenjske volje. Zgodovina nam je naložila marsikatero breme: preden so v pradavnini naši predniki ustoličevali svobodne kneze, so se borili z Obri, v temnih desetletjih zavračali pozneje krutega Turka, ki je prihajal v deželo z ognjem in mečem, plačevali desetino grofu v fevdalno urejeni srednjeveški družbi, v 19. stoletju zavračali lažne argumente nemških nacionalcev in liberalcev. In vedno spet je zadonela slovenska beseda: celo v turških ječah ali na bojiščih tridesetletne vojne. Dolgo časa je bil to samo jezik za domačo rabo, dokler ga niso naši protestanti dvignili v svetlobo knjižnega ustvarjanja in cerkvene pesmi. Ponosni smo lahko na naše velike koroške može. Zvestoba Miklove Zale tudi danes ni izumrla. Zares: težka desetletja,in stoletja so šla skozi naše kraje. In vendar še doni slovenska pesem iz naših domov ob Zilji in Dravi, še se oglašajo Prežihovi potopljeni zvonovi. In še se bodo oglašali. Z veseljem se danes priznavamo kot sinovi in hčere te koroške zemlje. Z veseljem hočemo živeti z narodom sosedom v spravi in miru, vendar zahtevamo, da nas vsi v deželi priznajo kot enakopravne in enakovredne partnerje. Samo takemu odkritemu mišljenju, ki vidi v sosedu res soseda, se odpirajo vrata v bodoči evropski svet. Da bi ga tudi koroški Slovenci doživeli v resnični enakopravnosti, to naj bo danes naša iskrena želja. telj Adalibert Kuzmič, ki je umrl 28. avgusta letos, star 73 let. Vendar je prevzel glasbeno vodstvo njegov sin Oto že leta 1964. »Tamburica« pa ne igra le doma, marveč gre tudi na gostovanja. Bili so že v Nemčiji: Stuttgartu, Miinchnu, Goppinge-nu, v zadnjem času so bili teden dni v Švici: Ziirichu. Pot jih je vodila tudi na Madžarsko in v Jugoslavijo. Povsod kamor so prišli, so ondotne radijske postaje posnele njihov program, da ne govorimo o avstrijskem radiu, kjer so stalni gostje. Pri našem nastopu so igrali in peli hrvaške pesmi iz Gradiščanskega in iz Hrvaške. Zaigrali in zapeli so nam: » Svatovski d r m e ž « — poročni ples, » R u m e -no c v a t u rulet, »Sječaš 1 i se o nog sata« (Se li spominjaš one ure), »Da mi dano dečke izbirati«, »Maškar«, »Vse ptičice iz gore «, ki je najbolj ugajala in so jo morali na splošno zahtevo občinstva ponoviti. Ker potem viharni aplavz ni pojenjal, so morali dodati še eno skladbico. Očitno je, da ima ansambel v Otu Kuzmiču glasbenega vodjo, ki je znal njegove kvalitete dvigniti do take izvajalske ravni, da lahko govorimo o koncertnem muziciranju, tudi če je treba upoštevati mladost njegovih članov. Kadar imajo samostojne koncerte, tedaj nudijo občinstvu koncertna dela, npr. »Barkarolo« iz Offenbachove opere, »Hoffmannove pripovedke«, zlasti jim je pri srcu »zaključno kolo« iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«. Še bi radi poslušali tamburaške umetnike, a so jih morali zamenjati pevci in pevke zbora »Danica« iz Št. Vida. Že takoj po 2. vojni je ustanovila »Danica« svoj moški zbor. Vendar se je pevsko razmahnila šele po ustanovitvi mešanega zbora. Svojo glavno nalogo vidi zbor v posredovanju zborovske literature slovenske-1 ga naroda. Poleg številnih prireditev med koroškimi Slovenci, je nastopil zbbr že večkrat v matični domovini, kjer ima dobre stike z zborom v Zrečah. Ti pevci so imeli pripravljene samo koroške narodne in umetne pesmi: Kemjako-vo »Dva žlahtna bisera imam«, Miheličevega »P u o b č a «, Boštjančičevo »Te, te, te, dobru poznam«, Mirkovo »So še roke«, nato smo v duhu obiskali Ziljsko dolino. Od Bistrice je mehkobno priplavala »Tam, kjer teče bistra Zilja«, Devovo »Stoji h ar t e 1 c zagrajen«, Venit urinijevo »Znamenje« na Gregorčičevo besedilo in Gobčevo »Koroško «. Pevovodji H a n z e j u K e ž a r j u gre prav gotovo zasluga za presenetljivo raven, ki ga ima ta številni mešani zbor. Dinamično senčenje in odtenki zlasti v pianu nakazujejo pravilno smer komornega muziciranja. V zboru preseneča vrsta dobrih pevcev, kar napravlja posamezno pesem še privlačnejšo. Za svojo pevsko storilnost so bili pevci in pevke po vsaki točki nagrajeni z viharnim ploskanjem, in če se ne bi prireditev zavlekla tako dolgo, bi poslušalci gotovo, še radi ve trajali v dvorani ter izsilili od zbora kak dogodek. V zahvalo je prejel zbor, kot tudi vsi ostali ansambli,' lep šopek rdečih nageljnov. Vsa sijajna .proslava je trajala okoli tri ure, in ko je bil spored pri kraju, je številno občinstvo, ki je že med izvajanjem še posebej nagrajevalo s ploskanjem posamezne točke izvajalcev, izrazilo prirediteljem in izvajalcem še enkrat z živahnim odobravanjem svojo zahvalo. Tako so se vsi z najlepšimi vtisi razšli na svoje domove. V dušah vseh pa je ostal velik praznik. B. L. Mešani pevski zbor iz Rojana na Primorskem Rajalci in rajalke »Folklorne skupine iz Sel« Bi KRIŽANKA 1 2 1 3 4 1 5 6 7 8 9 10 m 11 12 ■ 13 14 H 15 ■ 16 17 m 18 m 19 20 m ■ 21 22 23 i 24 m 25 H 26 ■ 27 28 129 30 H 31 ■ 32 33 34 m 35 36 B 37 D. K. PIJ, IN PAMETI NE ZAPIJ Skoraj bi rekli, da je rak — rana našega ljudstva še vedno pijančevanje. Morda ne v -toliki meri , kakor v polpreteklih časih, vendar do kraja spametovala se v tem pogledu še vedno niismo. Le pastojmo in poglejmo v vaških pa tudi v mestnih gostilnah ob sobotnih večerih in večjih pravnikih. Tudi ■na cestah im mn avtobusnih postajah jih srečavamo mlajše im starejše, ki so pogledali pregloboko v kozarček im zapili precej svojega zaslužka, žad, pa' tudi razsodnosti im pameti, čuidmo res, da zdrav, pameten, drugače resen in zmožen človek ne pozna mere iln meje, kadar sedi v glasni družbi veselih vinskih ibratoev. Saij. namen je hil dober. Po utrudljivem delu, po nepričakovanem uspehu, ob veselem družinskem dogodku, po vsem 'tem ,in podobnem se je treba razveseliti. Veselje pa ne pride v srce in družbo brez 'pijače. Vino ogreje in razveže jezike, ob vinu -si ga privoščimo. Sami smo ga zaslužili, sami ga bomo zapili. Sicer pa enkrat, pravzaprav ni nobenkrat. Saj, o takem priložnostnem veseljačenju ob polnih Ikozaroih ne bomo govorili. Obsojamo in vedno bomo obsojali pijančevanje iz grde razvade, pijančevanje, ki ogroža narodno zdravje, družinsko srečo in ubija vsako človeško dostojanstvo. Alkohol je in ostane strup. Vsak sitruip pa zastruplja ‘im inujoo povzroča različne bolezni. To prej aili slej verjame in razume k pijančevanju nagnjen im v železno razvado vkovan človek. Todia itakrait, ko se tako ali drugače spametuje, je navadno že prepozno. Z grdo razvado je zapil svoje zdravje, večkrat tudi svojo pamet in s tem samospoštovanje. Da ne govorimo o> vsem hudem in bridkem, kar povzroča pijančevanje v naših družinah. Ne zahtevaj te vendar od nas, da postanemo čez noč abstinenti, da se odrekamo pri težkem delu potrebnemu 'kozarcu vina. Ne, kaj takega prav res ne zahtevamo in ne bomo- .zahtevali. Držimo in mislimo z odločno in pametno ženo, ki je rekla -svojemu malce predobrodušnemu možu glede pijače: Pij, le pameti ne zapij. Vsak človek, zlasti še, če je tisti človek ugleden mož in družinski oče, zahteva zaise spoštovanje, večkrat kar precejšnjo mero. Zaveda se pač, da je nekaj, dla je 'avtoriteta, pred .katero je trelba sneti klobuk. Prav tako iženia. kakor otroci -takega očeta spoštuje- jo 'in ga imajo. radi. Človek mora nujno tako živeti in delaiti, da se spoštuje lahko itudi; sam, dla- njegovo življenje, nenarejeno in zahtteMahOi, vizjbuja v soljudeh spoštovanje. Nilkdlair iz bojazni in iz koristoljubja. Uglednega človeka spoštujemo, Iker je vreden spoštovan jla. Le kako, 'povejte kako, pa naj otroci spoštujejo. očeta, ki, ga vidijo večkrat, morda vsalk drugi, dan pijanega, nerazsodnega, divjega, dla ne rečemo brutalnega. S pijačo je zapil pamet in zdaj. ne ve, kaj dela. Gorje, inaid gorje, če se v takem primeru spozablja nad ženo iln otroki. Sitrup alkohola .govori iz človeka na različne načine. So pijani ljudje, pa ostanejo dobrodušni. Kanček razsodnosti jih sili, da se umaknejo iz družbe, se pr-espe in pridejo spet k sebi. če 'imajo dovolj močno vodjo, vsaj nekaj časa ne bodlo več iztirili. Druga vrsta vinskih bratcev, ki postanejo v pijanosti nadležni, klepetavi, vsiljivi in nedostojni. Takim se bomo pač umaknili. Ljudski pregovor pravi, da se jim kar s senenim vozom umaknimo-, če hočemo imeti mir pred njimi. In tretji — najhujši, ki v pijanosti podivjajo, ki zares zapijejo pamet. Ne samo, da izgublja talk človek vsako- samospoštovanje, spoštovati ga ne more niti otrok, kateri ga v takem stanju vidi in sliši. Zaman, stokrat zaman boste pričakovali ;in zahtevali od svojih domačih in tudi, od 'soljudi, da bi vas spoštovali in vas vzeli zares, vam kaj verjeli, če ,izgubljate v pijanosti, svojo pamet in človeško dostojanstvo. Saj, vse to je res, vendar pa pri nas ni tako hudo. Potem bo prav, da se s prepogostimi šilčki žganja ne privadite na opojni strup, ki bi vas utegnil vkleniti v grdo razvado, iz katere se boste težko rešili, razvado, ki bo neopazno uničevala vaše zdravje, samospoštovanje in družinsko srečo. Kot pred sto ali več leti v preteklosti Pred nekaj dnevi so se Indijanci v državnem gozdu »Lassen« v zapadni Kaliforniji skušali upreti oblastem, ki jih preganjajo. Bilo je, kot bi se povrnili za sto ali več let v preteklost, ko so bili boji med Indijanci in vojaštvom na dnevnem redu. Indijanci so branili svojo zemljo, ki je pripadala njihovim prednikom in glavarjem, vojaki pa so širili državno ozemlje. O tem se je pojavilo mnogo legend in pripovedi, vendar tudi zgodovina priča o hudih kr-, vavih spopadih, do katerih je prišlo v puščavah, gozdovih in kanjonih. Precej krvi je bilo prelite in edini »uspeh« za Indijance je bil, da so jim omejili bivanje na določene predele, kjer so morali živeti in delati, od časa do časa pa so jih obiskovali ljudje, ki so se zanimali za »posebno raso«. Dejansko je njihovd število strahovito upadlo. Tisti, ki so bili edini gospodarji ameriške celine do Kolumbovega prihoda, so tako postali etnična posebnost brez svobode in pravic, ki bi jih moral uživati vsak človek. Omembe vredna je prav gotovo tudi globoka in zelo razvita indijanska kultura, o kateri skoraj ni več sledu, ki pa po mnenju uglednih etnografov predstavlja višek starih narodov. Moderna civilizacija jo je popolnoma zatrla in zanjo se zanimajo samo etnografi in arheologi, ki raziskujejo azteške spomenike in ostanke slavnega plemena. Že junija lami jie skupina rdečekožcev začela postavljati svojie zahteve v zvezi z večjim predelom (skoiriaj miiliiijon in pol hektarjev), vendar oblasti niso 'prisluhnile njihovim zahtevam. Sedaj pa so sklenili, da zasedejo imenovainii goizd, ki jie pripadal ■njihovim prednikom in ki so jim ga. oblasti 'nezakonito odvzele za časa »strastnega, iskanja zlata«, ko jie ameriško 'prebivalstvo in tudi mino-ge Evropejce zajela »mrzlica zlata«. Pleme jie posekalo nekaj dreves in .postavilo kolibe, v katerih jie živelo, začeli pa so tudi postavljati večje leseno, poslopje, v katerem bi lahko visi udobneje živeli. Oblasti so tedaj sklenile, d'a Indijance izženejo s silo. V gozd sta se podala odreda gozdnih čuvarjev in policistov iz najbližje konŽŽsjie. Ko. :so se približali kolibam, da bi jiih začeli podirati, so Indijanci zagrabili -za palice in začeli braniti svoja stanovanja. Jasno je, da jie prišlo nato do pretepanja. Za primitivno orožje so. zagrabile tudi ženske in otroci. Mnogo je bilo ranjenih ali vsaj lažje poškodovanih, da so se morali zateči v .bolnišnico. Vojaki so seveda porušili vise koiliilbe, ki, so juh rdečcikožoi zgradili, da ib.ii v njlih stanovali. ilvanhoe 1 ■■HB 36 m................ Tudi Reginald Front de Boeuf se je ozrl na polje; pograbil je rog, zatrobil dolg in bučeč poziv in ukazal svojim ljudem, naj zavzamejo postojanke na obzidju. »De Bracy, glej na vzhodno stran, kjer so zidovi najinižji! — Ti, plemeniti Bois-Guilbert, ki te je tvoj poklic enako izvež-bal v napadanju in obrambi, čuvaj zapad-no stran! Jaz sam se postavim k mostišču! A ne trudita se vedno na istem kraju, di-čna prijatelja! Danes je treba, da smo povsod — še pomnožiti bi se morali, če 'bi bilo možno! — in priskočimo v pomoč in oporo, kjerkoli bo divjala naj hujša borba. Malo mas je, a delavnost in pogum lahko nadomestita število, ker imamo opravka samo z lopovskim i kmeta vsi.« »Oh, plemeniti vitezi,« je vzkliknil oče Ambrozij med hrupom in dirindajem, ki sta nastala Ob teh obrambnih pripravah, »ali noče nihče od vas poslušati sporočila našega prečastitega očeta v Bogu, Aymer-ja, priorja jorvaulskega? — Rotim te, žlahtni sir Reginald —« »Hodi blebetat svojo' prošnjo v nebesa,« je rekel divji Norman, »zakaj mi, ki smo na zemlji, ji ne utegnemo nastavljati ušes. — Hoj, ti tam, Anselm! Skrbi za vrelo smolo in olje, da poparimo drznim izdajnikom glave. Glej, da ne bo manjkalo strelcem pr.ščic! Razvij moj prapor z bikovo glavo — lopovi bodo kmalu čutili, s kom imajo posla!« »Ali, .plemeniti gospod,« je nadaljeval menih, trudeč se še vedno, da bi zbudil pozornost, »pomislite, da sem obljubil pokorščino dovolite mi, da opravim naročilo svojega prednika.« »Spravite oni blebetavega sivca, s poti,« je velel Front de Boeuf; »zaklenite ga v kapelico, naj zebra molitve, dokler ne mine boj. Svetci v Torquilstonu bodo iznena-idansi, ko začujiejo očeinaš in češčenomarijo; ta čast jih menda še ni doletela, odkar so ijiiih izklesali iz kaimma.« »N-e hulii svetnikov, sir Reginald,« jie rekel de B-racy; »njihova pomoč nam bo danes zelo potrebna, če hočemo razkropiti to lopovsko sodrgo.« »Prebito, malo vneto čuvali pred kristjani, med ka-tQrimi so bivali. Lepa Rebeka jie bila skrbno poučena o vseh znanostih svojega rodu; njen bistri in Nadarjeni uim je zvesto hranil te zaklade jih razširil daleč preko mejie njenih let, Njenega spala in celio dobe, v kateri j le ži-'Nla. Zdravilstva in .ranocaliniištm se je uči-a od priletne Židinje, hčere enega izmed Najbolj slavnih židovskih zdravnikov; rno-'ra starka je ljubila Rebeko kakor rodno j ate in j j, je baje zaupala vse skrivnosti, ki, Pn j:e podedovala po svojem očetu v ena-jNN letih in enakih okolnostih. Mirjam je .Nalu nato postala žrtev tedanjega fana-larnia; toda njene skrivnosti so jo preži,vele v spomdinu nadarjene učenke. . Tako je hiila Rebeka v enaki cmeri obdarjena z učenostjo in lepoto; ves njem rod jo N občudoval .in častil malone tako kakor Nekdaj blagoslovljene žene, ki jih omenja-J10 svete zgodbe. Še oče je ču til mirno svoje .neizmerne .ljubezni toliko spoštovanja do njenih zmožnosti, da je puščal devojkd več svobode, nego so je šege židovskega ljudstva navadno dovoljevale njenemu spolu, in je pogosto uklonil svojo voljo hčerinemu mnenje; pravkar smo videli tak primer. Ivanhoe je dospel v Izakovo bivališče, ne da hi se osvestil; njegovo stanje je bilo posledica silne izgube krivi, ki mu jie odtekala med napori nia 'borišču. Rebeka si. je ogledala rano in jo obložila s celili, kakršna je predpisovala njena umetnost; nato je rekla očetu, .d/a. se ni baiti za gostovo živu ljienjie, če bo moč odvrniti mrzlico, kar je bilo po tolikem krvavenju zelo verjetno, in če jie Mirjlamiin zdravilni balzam oihraindl svojo moč; upala jie, da bo mogel drugi dan brez nevarnosti odriniti z njima v York. Izak jie nekam osupnil ob tej napovedi. Njegovo Človekoljubje bi ,se bilo najrajši ustavilo' v Ashibyj.u; mislil je tud na to, da bi. pustil ranjenega kristjana v hiši, kjer je prebival zdaj,, ter obljubil njenemu hebrejskemu lastniku, da mu povrne vse .izdatke. Temu ipa se je uprla Rebeka:; povedala jje več razlogov, izmed katerih hočemo omeniti. samo diva, kii sta šla Izaku posebno do živega. Rekla jie, da ne zaupa steklenke z dragocenim balzamom za nič na svetu drugemu zclčnajvniiku, niti ako bi bil židovskega rodu, ker bi s tem nemara izdala važno-skrivnost; mimo tega je opozorila očeta, da j!e rainjleni vitez Wii.lf,red oif Iivanhoe 'poseben imiilljjemec kralja Riharda Levjiesrčnega, ki ise utegne še kdaj: vrniti, in da bi: Izak, ki je zalagal njegovega brata. Johna z de-niarjteim in tako podpirali njegove uporniške namene, v talkam primeru zelo potreboval mogočnega priprošnijlika, čigar beseda bi kajj zalegla pni Rihardu. '»Čisto resnico govoriš Rebeka,« Je rekel Izak, vdlaijajie ise: .tehtnosti njenih razlogov. »'Grešila bi pred Bogom, če hi izdala skrivnosti bl/alžene Mirjam; zakaj blagrov, s katerimi natsi olbdarjla nebo, ne smemo pre-naignjieno (razsipati drugim, pa naj bodo zlati talenti in srebrni šekli ali 'skrite tajnosti modre .zdravnice; očitm> je, da jih moramo ohraniti, tistemu, komur jih je podelila Previdnost. In resnično hi bilo bolje zame, da padem v 'kremplje silnega idumej-skega leva nego v roke moža, 'ki ga imenujejo -angleški nazarenci Riharda Levjesrčnega,, ako mu jie kaji znanega o mojih kupčijah z njegovim bratom. Zato hočem poslušati tvoj sveit in mladenič naj. potuje z nama, v York In najiina hiša mu bodi kakor rodni dom, dokler se ne .zacelijo njegove rame. In ako se Levjesrčni vrne v deželo, kakor se zdaj raznaša vest, mi bodi ta Wil-fred obrambni zid, kadar bo plamenel kraljev srd zoper tvojega očeta. In če se ne vrne več, nama Wi,lfred še vedno lahko poplača najine troske z zakladi, ki jiiih bo pridobival s silo svojega kopja in z bridkim mečem, kakor se je zgodilo včeraj in tudi današnji dam. Zakaj mladenič je dober mladenič in pomni določeni dan ter viračap kar je vzel na posodo, im pomaga Izraelcu, sinu hiše mojih očetov, kadar je v stiski sredi mogočnih razbojnikov in Beiialovih sinov.« Šele pozno zvečer se je Ivanhoe zavedel svojega položaja. Poln zmedenih dojmov, kakršni običajno opremljajo prebujenje iz omedlevice, se jie vzdramil iz nemirnega sna. Nekaj časa se kar mi mogel točno spomniti, kaj jie bilo, preden se je zgrudil na borišču, niti mi mogel pametno razporediti svojih včerajšnjih doživljajev. Sledenje ran in občutek brezmejne slabosti in medlobe sta se izprepleitalla s spomini o udarcih, zadanih im dobljenih, o 'konjih, ki so drevali drug proti drugemu, o vpitju im žvemketa-nju orožja in vsem divjem hrupu ,boj ne zmešnjave. Poizkus, da bi odgrnil (posteljno zaveso, mu je uspel, čeprav ga je bolečina v rani zelo ovirala. Z velikim začudenjem je opazili, da leži v prostorni, sijajno opremljeni izbi, ki pa jie imela povsod le blazine namesto stolov in je kazala 'tudi. drugače toliko znakov jiu-trovskega okusa, da ga jte pograbil dvom, ali ga niso morda spečega prenesli nazaj v palestinsko, deželo. Ta dojiem je še oživel, ko je bleda roka odgrnila stensko opono in je vstopila slkozi skrita vrata ženska prikazen v bogatem, vse bolj jufcrovslkem nego evropskem odeJu; čmopoLt služabnik ji, je sledil. Ranjeni vitez je hotel ogovoriti zalo prikazen, toda neznanka, si j;e pritisnila vitki prst na rdeče ustnice, v znamenje, da naj molči. Njen spremljevalec je vtem pristopil in odgrnil vitezov bok; ljubka Židinja se je prepričala, da je obveza na pravem mestu in rana v povoljneim stanju. Ta posel je opravila s tako prelestno skromnostjo 'im tolikim 'dostojanstvom, da ji niti kaka bolj omikana doba ne bi mogla očitati pre-greška zoper žensko nežnočutje. Misel, da stoji mlado in zalo dekle ob postelji bolnega moža in obvezuje njegove rane, je izginila spričo te sliilke dobrodelnega bitja, ki. je z dejanskim trudom lajšalo bolečine in odvračalo prežečo smrt. Svoja kratka in redka povelja je dajala Rebeka staremu služabniku v hebrejskem jeziku; in Ruben, ki je česito pomagal v podobnih primerih, jih je molče izpolnjeval. Glasovi neznanega jezika so zveneli iz ust prelepe Rebeke z vso tisto romantično prikupnostjo, ki jo 'pripisuje domišljija čarobnim za,kletvam dobrotnih vil; uho jih ni razumelo, a srce se je ganjeno predajalo hlagozvočju izgovora in ljubkemu miku govorečega bitja. Brez nadaljnjih vprašanji je Ivanhoe molče počakal, da sta ukrenila vse, kar se je zdelo potrebno za njegovo o-knevanje; šele ko sta opravila in jie hotela mitična ranooelnica odliti, je dal vitez diuška svoji radovednosti. — »Mila devojka,« je lizpregovoril v arabskem jeziku, katerega se je naučil na svojih potovanjih po Jutro-vem, namreč, da ga 'bo dekle, kd, je stalo pred njim v katftanu in turbanu, najlaže razumelo, »prosim te, mila devojka--------« (Dalje prihodnjič) RADIO CELOVEC NEDELJA, 15. 11.: Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 16. 11.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad — Za vašo knjižno polico. — TOREK, 17. 11.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Koroška povest V. Polanšek: Obirjan — 3). — SREDA, 18. 11.: 13.45 Informacije — žena, družina, dom. - ČETRTEK, 19 11.: 13.45 Informacije - Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. (Posnetki spominske prireditve Narodnega sveta koroških Slovencev 8. 11. v Celovcu). — PETEK, 20. 11.: 13.45 Informacije — Portreti občine — 6.: Zeli — Sele (Pripravlja ekonomski svetnik Mirko Kumer). — SOBOTA, 21. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 14. novembra: 14.35 Koncert ORF — 15.30 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 15.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Kovač, krojač in lovec« — 16.20 Za otroke od 11. leta dalje: Daktari — 17.10 Klateži v živalstvu — 17.35 Za družino: Ida Rogalski — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Kuštravčki«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Heinz Con-rads v soboto zvečer — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Pobalin«, kmečka burka — 21.40 Šport — 22.10 Čas v sliki — 22.25 »Golo nasilje«, film iz življenja na Divjem zahodu. NEDELJA, 15. novembra: 15.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Lolek in Bolek« — 15.40 Za otroke od 8. leta dalje: »Gappuccetto« — 16.05 Kolesar. Pravilno zadržanje v cestnem prometu — 16.10 Za otroke od 11. leta dalje: Flipper — 16.35 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 18.25 »Kuštravčki«, lahko noč za najmlajše — 19.00 čas v sliki — vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Klasična glasba iz Berlina — 22.40 Čas v sliki. PONEDELJEK, 16. novembra 18.20 »Kuštravčki«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.50 Mož od včeraj: »Kdo je kdo?« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 FBI »Hudičev krog« (2. del) - 21.00 Poštni predal 7000 — 22.15 Pogovori — 22.45 Čas v sliki. TOREK, 17. novembra 18.00 Angleščina - 18.20 »Kuštravčki«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni-kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi FERLACHER BETONVVERK J. PAGITZ, Ferlach —Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) Kupujte pri domačinu vse poljedelske stroje, peči, štedilnike itd. Nudi v najboljši kvaliteti in najceneje Jožef Perne KLANCE 9132 Gallizien — Galicija Šport - 20.15 »Kaj sem?« - 21.00 Protokol, Halah, Zvonec, tri enodejanke — 22.05 Razgibana arhitektura — 22.35 Čas v sliki. SREDA, 18. novembra: TV v šoli: Kapucinski red — 10.30 Šele mesto dela zgodovino — 11.00 Program za delavce: Diamantni biljard — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »čudežno zelišče« — 17.10 Za otroke od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.30 Tukaj prihaja Peter — 18.00 Francoščina — 18.20 »Kuštravčki«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Dragi stric Bill »Stari prijatelji« — 19.16 ORF danes zvečer - 19.30 čas v sliki - 20.06 šport - 20.15 »No-vemberski zločin«, igra — 23.25 Čas v sliki. ČETRTEK, 19. novembra: 10.00 TV v šoli: Postavitev šolskega akvarija — 10.30 Obisk razstave — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Krščanski običaji — 12.00 Nepoznano sosedstvo: Passau in bavarski gozd — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Kuštravčki«, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Šport — 18.50 Pater Brown »Nevidni« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Spodnjih deset tisoč«, film - 22.25 Razgibana arhitektura — 22.55 Čas v sliki. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 13. 11.: 9.30 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Bratovščina sinjega galeba — 4. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Jazz portret — 19.05 V središču pozornosti — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Enooki Jack — ameriški film — 22.55 Poročila. SOBOTA, 14. 11.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 11.30 Oddaja za prosvetne delavce — 17.00 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca — 17.50 Državno prvenstvo v košarki — srečanje Rabotnički:01impija — 19.20 Po poti slovenske državnosti: Vojno gospodarstvo — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Skopje 70 — prenos festivala zabavne glasbe — 22.10 V svetu gora — 22.50 Nepremagljivi — serijski film —- 23.40 TV kažipot — 24.00 Poročila. NEDELJA, 15. 11.: 9.30 Po domače s Podpeškim oktetom in triom Burnik — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja — 11.55 TV kažipot — 13.30 Radost Evrope — Športno popoldne — 18.30 Mestece Peyton — serijski film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Mejaši — humoristična oddaja — 21.30 Videofon — 21.45 Športni pregled — 22.15 Poročila. PONEDELJEK, 16. 11.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Francoščina — 18.00 Zgodbe o Tuktuju — 18.30 Od zore do mraka — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Vsak dan en dolar — 21.40 Blejski bolnik — 22.10 Poročila. TOREK, 17. 11.: 9.35 TV v šoli - 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina — 17.15 L. van Beethoven: Druga simfonija — 18.00 Kako sta si mački kupih televizor — 18.30 Srečanje v studiu 14: Akademski plesni orkester — 19.05 Če osedlate tigra — 19.30 Lepotne maske in make up — 20.00 TV dnevnik — 20.35 In vse drugo je tišina — 22.20 Poročila. SREDA, 18. 11.: 9.35 TV v šoh - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Veliki in majhni — oddaja za otroke — 18.35 Na sedmi stezi — športna oddaja — 19.05 Narodna in zabavna glasba — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Monitor — ... Bobby Hutcherson — Harold Land na mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani — ... Poročila. ČETRTEK, 19. 11.: 9.35 TV v šoh - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Zapojte z nami: Jakov Gotovac — 18.00 Risanka — 18.30 Izbrali smo v Kranju — s festivala športnih in turističnih filmov — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — serijska oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya — nadaljevanka — 21.25 Kulturne diagonale — 22.05 L. van Beethoven: Peta simfonija — 22.55 Poročila — 23.00 Boks Frazier:Foster — posnetek. TEPPICHE SELBST KNCrPFEN (hochste Zeit fiir Weihnachten) Anleiitung, Vorlagen, Teppichsvolle. VVOLLBAR bei der Kapuzinerkirche, Klagenfurt ZIMA PRIDE! Peči na olje Vrata za garaže pri RUTARJU v Dobrli vesi Ljubitelji prosvete, pozor! V nedeljo, 15. novembra 1970, ob 19. uri priredi društvo »Rož« v farni dvorani v št. Jakobu v Rožu prosvetni večer: »NAŠA KOROŠKA V SLIKI IN PESMI« z barvnimi diapozitivi, besedilom k slikam (g. župnik Zaletel), ob sodelovanju šentjakobskega mešanega zbora z narodno in umetno pesmijo (dir. prof. Janez Kampuš). Pridite polnoštevilno na ta lepi večer! Katoliška prosveta št. Jakob v Rožu Prosvetno društvo »Rož« Katoliška mladina vabi na DEKANIJSKA MLADINSKA SREČANJA ki bodo na praznik Kristusa Kralja 22. novembra 1970, ob pol treh popoldne v farni dvorani v ŠMIHELU; ob pol treh popoldne v farni dvorani v ŠMARJETI V ROŽU; ob 19. uri zvečer v farni dvorani v ŠT. JAKOBU V ROŽU; ob dveh popoldne v farni dvorani v ŠKOCIJANU. Koroška dijaška zveza vabi na igro DNEVNIK ANE FRANK ki bo v nedeljo, dne 15. novembra 1970, ob 14. uri pri Ilgu v Kazazah in ob pol osmih zvečer pri šoštarju v Globasnici. Ljubitelji slovenski kulturne dejavnosti prisrčno vabljeni! SLIKAR GUSTAV JANUŠ V »GALERIJI SLAMA« Istočasno z Goršetovo razstavo, bo razstavljal tudi mladi koroški rojak Gustav Januš. V Galeriji Slama bomo videli 12 njegovih olj. Razstavo bodo odprli v petek, 13. novembra; rok trajanja: do 28. novembra. Odprta je vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure; v soboto od 9. do 12. ure. MANIMANTEL SELBST STRICKEN! Wir beraten Sie. VVOLLBAR bei der Kapuzinerkirche, Klagenfurt TIROLIA peči na olje 90 m3 samo šil. 1750.— AEG-avtomatični pralni stroj 4 kg že za šil. 4.600.— Tako ugodno dobite samo v trgovini S KRIVOGRAD 9143 St. Michael / Bleiburg Šmihel nad Pliberkom Tel. 04235-34 1 97 Vsakovrstne električne stroje dobite na 24 mesečne obroke brez obresti! MAJAVI PRESTOL Britanski prestolonaslednik princ Charles je navdušen in dober športnik. Posebno dobro pa smuča na vodi. Da bi to tudi dokazal, je hotel pokazati svojim prijateljem, da se da smučati celo na, kuhinjskem stolu'-»Poglejte moj prestol!« je vzkliknil princ, ko mu je uspelo s stolom dvigniti se iz vode. Toda že po nekaj metrih se je prevrnil, z majavim prestolom vred. haš UdnlU Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.- šil., letno 100,- šil. Za Italijo 3400.- lir, za Nemčijo 24.- DM, za Francijo 30.- ffr., za Belgijo 300,- bfr., za Švico 25,- šfr., za AngUj« 3.- f. sterl., za Jugoslavijo 60.- N. din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev - Odgovorni urednik: Jan«" Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.