LISTJE IN CVETJE
Pametnica.
Vse, kar ima Clovek, mine, vse preide kakor sanje; dobro delo le ostane in plačilo zanje.
Gnjevoš.
Modrost v pregovorih domačih in tujih.
Čast.
Čast brez kruha ne redi trebuha, (Čast, ki ni združena z dobrimi prihodki, nima prave koristi.) — Čast brez denarja je ničla na svetu. — Kdor se s častjo masti. ga želodec ne teži.
Čast in dobra plača sta pri delu najboljša priganjača. — Zavoljo časti se veliko (dobrega) stori. (Malo je tako plemenitih Ijudi, da bl se pri svojem delovanju kar nič ne ozirali na hvalo Ijudi.)
Ta ni vreden Casti, ki jo hlastno želi.
Ta je v časti mali,  ki se sara rad hvali.
Čast je krokodil; za onim hiti, ki pred tijo beži, ter pred onlm beži, ki jo lovi. (Pra-vijo namreč, da krokodil bezi pred prega-njalci, napada pa one, ki beže pred njitn. Tako tudi časti ne dobi oni, ki se preveč peha za njo.)
Čast staršev je otrokom velik zaklad. (Ta pregovor ima dvojen pomen: otroci imenitnih staršev dosežejo navadno tudi imenitno čast; otroci poštenih staršev imajo kredit in so navadno tudi pošteni.)
Kdor časti služabnika, časti gospodarja. (Vrli gospodarji imajo vrle služabnike, pa jih tudi ne puste zaničevati. ' To vetja še zlasti o služabnikih Gospodovih.)
Kdor hoče dobjti čast, naj je ne išče v mehki postelji. — Čast je zelišče, ki se pri-deluje samo pri trnju. (Dospeti do časti ni lahka reč.)
Čast se ne pokoplje. (Vrli Ijudje ostanejo v častnem spominu še dolgo po smrti.)
Čast redi umetnije. (Mnogi slavni umet-niki bi se ne trudili toliko, ko bi jim ne bilo za čast.J
Čast in dobro ime se hitro izgubi, pa težko zopet dobi.
Čast izgubljena, vse izgubljeno.
Čast, komur častl — Čast je Casti vredna. (Kdor je vreden časti, naj se mu čast ne krati.)
Čast je plačilo čednosti. — Čast je senca čednosti. (Z brezmadeznim čednostnim živ-Ljenjem. se najgotoveje pridobi čast.)
Slaba čast za leva, če miši lovi.
Lestva časti nima železnih opor (klinov). — Čast je kakor obleka. (Se hitro zanosi iti raztrga) — Čast je kakor sneg (ki kmalu skopni). — Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni.
Kogar bolj časte, kot je vreden, tega za-sramujejo ali pa goljufajo.
Kdor častno pade, kmalu vstane. (Če je nesreča nezadolžena.)
Ako me nočeš častiti, vsaj ne sramoti me.
Kdor zastavlja svojo čast, mu ni varno posoditi.
Kdor druge časti, je sam časti vreden.
Reki:  S tem  si bo pridobil,. tnalo Casti.
Rešil je le polovico Časti. (Če je bil pri sodniji oproščen, pa je sodtia razprava raz-odela mnogo nečastnega.)
Je v enaki časti kot Poncij Pilat v veri.
V Kotu pri Igu je 24. t. m. umrl Franc Možek, rojen 11. avg. 1888. Pokojnik je bil tih in skromen, res blag in nepokvarjen mla-denič, ki je moral šolo opustiti radi bolezni (jetike). Bil je naš priden sotrudnik, s podpisom Mokriški. Kaj Ijubke so njegove pesmi, ki razodevajo marljivega opazovalca mladinskega življenja doma, v cerkvi in v prosti naravi. Bog mu obilno poplačaj njegov trud in nje-govo veliko potrpežijivost v trpljenjul
Naloga iz latovščine.*
a)  Prevedite v navadno govorico: »Last-čate, lomurkote lastčate, — lukajtute lamimate lazjate  lednostprete/   jejete lekelrete  lattate, lokote losote lagate lalipeljate lislicenavite.
b)  Zapišite v latovščini: Nekdo je vprašal svojega prijatelja, kaj takrat misli, kadar nič ne misli? Prijatelj rau odgovori, da misli, kako bi odgovoril tistetnu, ki ga nlč ne vpraša.
Šaljivo vprašanje.
(Priobfil »Internus*.)
Kdo ima v šoli najbolj trdo glavo?
(Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.)
* Z ozirom na razpravico v št. 0, str. 103: Poudarja se enakomerno: Lastčate I6murk6te itd.
,,Vrtcc" izhaja 1. dni vsakega meaeca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol lcta 2 K 60 h — Uredništvo  in upravništvo Sv. Petra cesla ši. 78 v Ljubljani.
Izdaje društvo ,,Prlpravnlškl dom". - Urejuje Ant. Kržli. - Tiska Katolilka Tiskarna v Ljubljaoi.