M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O 6 MANJ ZA URADNIKE, VOJAKE IN POLICISTE, VEČ ZA UČITELJE, ZDRAVNIKE, KULTURNIKE IN SOCIALO Jože Mencinger Zgražanje zaradi »zapravljanja davkoplačevalskega denarja« je privlačno. Prav pride, ko govorimo o proračunskem primanjkljaju, javnem dolgu, preveč zaposlenih ali previsokih plačah v javnem sektorju, gradnji avtocest, »nujni« dokapitalizaciji NLB ali stavki v javnem sektorju. O tem, da zaposleni v javnem sektorju »zapravljamo« denar, ki so ga z muko ustvarili v »realnem«1 sektorju, so trdno prepričani predvsem »delodajalci«, pa celo mnogi, ki so sami zaposleni v javnem sektorju, v katerem redno dobivajo »prenizke« plače in uživajo druge dobrobiti takšne zaposlitve. Na srečo, pa ne le tistih, ki dobivamo plače iz davkoplačevalskega denarja in ki smo v javnem sektorju še kar varno zaposleni, se ne spremeni prav veliko. To je razumljivo, saj ni težko ugotoviti, da je delež javnega sektorja v BDP Slovenije povsem normalen, če je normalno to, kar je evropsko povprečje. Tudi krizna javnofinančna gibanja v Sloveniji niso nikakršna posebnost. Tako kot slovenski »normalni« proračunski primanjkljaj ni bil zelo drugačen od »evropskega«, je tudi slovenski »krizni« primanjkljaj povsem »evropski«, saj se je z »normalnega« 1.7 odstotnega v razdobju 2000-2007 povečal na 5.5 odstotnega v letu 2009; v EU27 se je istočasno z 2.2 odstotnega povečal na 6.8 odstotnega. Javni dolg se je v 2009 v Sloveniji povečal z 22.6 na 35.9 odstotkov BDP, v EU27 pa z 61.6 na 73.6 odstotkov. Bolj kot Slovenija so javni dolg lani povečale predvsem bolj »liberalne« države EU: Irska, Velika Britanija, Grčija, Latvija, Španija in Litva, to je države z majhnim deležem javne porabe v BDP, manj pa bolj »socialdemokratske«, to je države z velikim deležem2. Ugotovitev, da je delež javnega sektorja pravšen in da sta zdajšnji primanjkljaj in javni dolg v Sloveniji povsem »evropska«, še ne pomeni, da to drži tudi za posamezne dele javnega sektorja oziroma za posamezne storitve širše države. Storitev javnega sektorja ali širše države je veliko. Javni sektor je pravzaprav največje podjetje v državi in to v vsaki; rodimo se v javnih bolnišnicah; hodimo v vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in na univerzo, ki so praviloma javne; če smo brezposelni, bolni ali stari, 1 Razl ikovanje med »realnim« in javnim sektor jem je nesmiselno, saj tudi v zasebnem sektor ju delež stor i tev v BDP močno presega delež produktov. Mešetar jenje borznika ni n ič bol j » realno« od pisanja odločb uradnika. BDP je po def in ic i j i vsota dohodkov ustvar jenih v zasebnem in javnem sektor ju države. Povečuje ga vsak, k i dobiva plačo. 2 Glej : »Pr imanjkl ja j in dolg v kr iz i « , Gospodarska g ibanja, 427, avgust 2010, 4-8; 7 M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O nam država zagotavlja preživetje; kupujemo dobrine ter storitve, ki jih ponujajo državna podjetja. Država nam zagotavlja varnost. Vsaj teoretično bi mnogo stvari mogli urediti drugače; lahko bi hodili v privatne šole in bolnice, iz privatnih pokojninskih skladov bi dobivali pokojnine, privatni varnostniki bi nam varovali premoženje. Ali bi bilo to boljše in cenejše, ne vemo; za zdravstvo v ZDA porabijo približno 16 odstotkov BDP, v Evropi pol manj. Malo težje bi šlo z zagotavljanjem pravne in zunanje varnosti, a v ZDA privatizirajo tudi zapore in se vojskujejo s pomočjo privatnih družb in najemnikov. Vprašanje je le, v kakšni družbi želimo živeti. Na eni strani so družbe, ki zagovarjajo tržno zadovoljevanje čim večjega števila potreb, na drugi družbe, ki prebivalcem zagotavljajo javno ponudbo številnih javnih in privatnih dobrin. V EU v prvo skupino poleg VB uvrščamo še Irsko in baltiške države, v drugo pa skandinavske. V prvih delež javnega sektorja običajno ne presega 35 odstotkov BDP, v drugih se je delež povzpel na 55 odstotkov. Vmes so mediteranske države, v katerih se delež javnega sektorja giblje med 35 in 40 odstotkov, in države centralne Evrope s povprečnim deležem med 40 in 50 odstotki; sem sodi tudi Slovenija. Pogled v strukturo storitev javnega sektorja omogoča funkcionalna COFOG3 (Classification of the Functions of Goverment) klasifikacija javnofinančnih izdatkov. Ta naj bi nevtralizirala vplive različnih organizacijskih oblik (število in strukturo ministrstev in drugih državnih institucij) na financiranje posameznih storitev, saj za razvrščanju funkcionalnih izdatkov uporablja finančne transakcije, ki omogočajo različne javne storitve4. Če ostajamo na ravni funkcionalnih področij, nas zanimajo deleži BDP namenjeni (1) javni upravi, (2) obrambi, (3) javnemu redu in varnosti, (4) državnim posegom v gospodarstvo, (5) varstvu okolja, (6) stanovanjski dejavnosti in prostorskemu razvoju, (7) zdravstvu, (8) rekreaciji, kulturi, neprofitnim organizacijam, društvom, združenjem in drugim institucijam, (9) izobraževanju in (10) socialni varnosti. 3 Glej Dodatek 1 4 Večino izdatkov je v posamezno področje mogoče razvrst i t i nedvoumno, občasno pa se je t reba zateči k presoj i Pr i nekater ih vrstah izdatkov t ransakci j kot enote k lasi f ikaci je n i mogoče določi t i , zato se uvrst i inst i tuci ja npr. agenci ja , urad in podobno. Posebne težave lahko nastanejo pr i subvenci jah in posoj i l ih ; osnovni c i l j takšne državne podpore je lahko, na pr imer, zagotovi t i ž iv l jenjsko raven posameznih skupin prebivalstva al i delovna mesta. Tako je v ladna subvenci ja npr. železarnam uvrščena v industr i jo , kmetom pa v kmeti jstvo. . Iz jema od tega pravi la so programi, subvenci je , posoj i la a l i podpore, k i naj b i povečal i možnost i zaposlovanja na splošno, npr. programi za povečanje zaposlovanja v gospodarsko manj razv i t ih regi jah, k i so uvrščeni v splošne zadeve. Nasprotno pa je potrebno izdatke ministrstev, k i so pr istojna za gospodarske dejavnost i , za ekonomske odnose in razvoj , za delo, za okol je in prostor, razvrst i t i med raz l ična področja funkcionalnih dejavnost i , za katere so ta ministrstva odgovorna. M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O 8 Tabela 1 Deleži javnih izdatkov po funkcionalnih področjih v BDP (v odstotkih) Slovenija (1) EU27 (2) razlika (3) razmerje (4) maksimum (5) minimum (6) javni sektor 44.97 44.11 0.86 1.02 54.87 Švedska 33.73 Litva 01 uprava 5.56 6.22 -0.66 .89 10.00 Ciper 2.91 Irska 02 obramba 1.34 1.46 -0.12 .92 2.95 UK 0.26 Luksemburg 03 javni red in varnost 1.76 1.79 -0.03 .98 2.90 Bolgarija 0.93 Danska 04 gospodarstvo 4.34 4.64 -0.30 .94 7.90 Češka 2.90 UK 05 okolje 0.83 0.72 0.11 1.15 1.43 Malta 0.21 Romunija 06 stanovanjska dejavnost 0.61 0.94 -0.32 .65 2.39 Ciper 0.14 Italija 07 zdravstvo 6.29 5.85 0.43 1.08 7.77 Francija 3.09 Ciper 08 rekreacija in kultura 1.34 1.15 0.19 1.17 2.16 Estonija 0.34 Grčija 09 izobraževanje 6.37 5.44 0.93 1.17 7.56 Danska 3.04 Grčija 10 socialna varnost 16.53 15.89 0.64 1.04 23.17 Švedska 9.33 Ciper vsota ekstremnih vrednosti 01-10 68.23 23.15 *vsi izračuni so iz podatkov Evrostata 9 M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O Slika 1 Deleži izdatkov v BDP po funkcionalnih področjih 30 35 40 45 50 55 60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 8 12 16 20 24 28 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2 3 4 5 6 7 8 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2 3 4 5 6 7 8 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 JAVNI SEKTOR SOCIALNA VARNOST ZDRAVSTVO UPRAVAGOSPODARSTVO IZOBRAŽEVANJE % BDP % BDP % BDP % BDP % BDP % BDP maksimum minimum Slovenija EU27 maksimum minimum Slovenija EU27 maksimum minimum Slovenija EU27 maksimum minimum Slovenija EU27 maksimum minimum Slovenija EU27 maksimum minimum Slovenija EU27 Vir podatkov: Eurostat M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O 10 V Tabeli 1 so v prvem stolpcu povprečni deleži funkcionalnih izdatkov po področjih v razdobju 2002-2008 v Sloveniji, v drugem pa ustrezna povprečja v EU27; sledita razlika in razmerje med deleži v Sloveniji in EU27. V petem so maksimalne, v šestem pa minimalne vrednosti deležev in imena držav, ki imajo takšne maksimalne oziroma minimalne deleže posameznih dejavnosti. V razdobju 2002-2008 je na primer Švedska imela najvišji, Litva pa najnižji delež skupnih javnih izdatkov v BDP. Uprava je relativno največ stala Ciprčane, najmanj pa Irce, obrambi je največ namenila Velika Britanija, najmanj Luksemburg. V zadnji vrstici sta vsoti maksimalnih in minimalnih vrednosti deležev javne porabe v BDP; prvo, 68.23 odstotka BDP, bi dobili, če bi v vseh državah za posamezno dejavnost porabili toliko kot v državi, v kateri zanjo porabijo največ, drugo, 23.15 odstotka BDP, pa, če bi v vseh državah porabili toliko, kot v državi, ki za posamezno dejavnost porabi najmanj. Na Sliki 1 je prikazana še dinamika deležev za večja COFOG področja v razdobju 2002-2008. Tabela 1 kaže, da se deleži izdatkov za posamezne dejavnosti države v Sloveniji le malo razlikujejo od povprečja EU27; Slovenija je tako tudi po COFOG klasifikaciji javnofinančnih izdatkov zelo »evropska« država, saj razlike in razmerja med deleži v Sloveniji in EU27 kažejo, da se struktura javnih izdatkov v Sloveniji le malo razlikuje od povprečne strukture v EU27 (izjema je le stanovanjska dejavnost). Dodati velja še, da so nad EU povprečjem »dobre« dejavnosti: izdatki za izobraževanje, rekreacijo in kulturo, okolje, zdravstvo in socialno varnost, zaostajajo pa »slabe« dejavnosti, to je izdatki za državno upravo, vojsko, javni red in varnost ter delovanju države v gospodarstvu. Tako smo v Sloveniji v razdobju 2002-2008 kar za 17 odstotkov več kot v povprečju EU27 porabili za šolstvo in kulturo, kar 11 odstotkov manj od povprečja EU27 pa so nas stale storitve državnih uradnikov. Slika 1 z dinamiko deležev skupnih javnih izdatkov, izdatkov za socialno varnost, izobraževanje, zdravstvo, posege v gospodarstvo, in upravo med 2002 in 2008 kaže na veliko stabilnost deležev v opazovanem razdobju. Deleži javnih izdatkov posameznih sektorjev odražajo vrednost storitev (šolanja, zdravljenja, pokojnine, varnosti), ki naj bi jo državljanom zagotavljali zaposleni v njih. Ti za svoje delo dobijo plače, ki so stroški dela za opravljanje posameznih javnih storitev. Kolikšni so bili v razdobju 2002-2008, kaže Tabela 2. 11 M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O Tabela 2 Stroški dela za zagotavljanje javnih storitev Delež plač v storitvah sektorja Delež storitev v BDP Delež plač v BDP Slovenija EU27 Slovenija EU27 Slovenija EU27 (1) (2) (3) (4) (1)*(3) (2)*(4) Javni sektor 25,08 25,21 44.97 44.11 11.27 11.12 01 uprava 29,09 25,04 5.56 6.22 1.62 1.58 02 obramba 53,85 53,07 1.34 1.46 0.72 0.77 03 javni red in varnost 65,71 70,82 1.76 1.79 1.16 1.27 04 gospodarstvo 11,96 14,72 4.34 4.64 0.52 0.69 05 okolje 12,50 20,63 0.83 0.72 0.10 0.15 06 stanovanjska dejavnost 13,33 15,41 0.61 0.94 0.08 0.14 07 zdravstvo 38,10 30,68 6.29 5.85 2.40 1.79 08 rekreacija in kultura 30,00 29,82 1.34 1.15 0.40 0.34 09 izobraževanje 60,63 62,66 6.37 5.44 3.86 3.41 10 socialna varnost 3,03 6,29 16.53 15.89 0.50 1.00 Vir podatkov: Eurostat V prvem stolpcu Tabele 2 so deleži stroškov dela po posameznih področjih v Sloveniji, v drugem je povprečje deležev stroškov dela za področja v državah EU27. Sledita deleža javnih storitev področij v Sloveniji in v povprečju EU27 iz Tabele 1 ter produkti deleža stroškov dela na posameznem področju in vrednosti storitev tega področja v BDP, spet za Slovenijo in EU27. To nam kaže, kolikšni so stroški dela za opravljanje posameznih javnih storitev, oziroma koliko stanejo oziroma k BDP prispevajo uradniki, policisti, vojaki, učitelji, zdravniki ….. Najvišji so stroški dela v zagotavljanju javnega reda in varnosti; v Sloveniji 66 odstotkov, v EU 71 odstotkov ter v šolstvu z 61 in 63 odstotki. Sledi obramba s 54 in 56 odstotki. Delež plač v vseh storitvah javnega sektorja je v Sloveniji malone enak kot v EU27, razlike po področjih pa so precejšnje. Precej nadpovprečen je v Sloveniji strošek dela v zdravstvu, saj v Sloveniji znaša 38 odstotkov, v EU pa 31 odstotkov. Relativno najnižji pa je v Sloveniji strošek dela v zagotavljanju socialne varnosti. Velja opozoriti, da številke o deležih plač ne omogočajo trditve, da so plače na posameznem področji javnih storitev previsoke, v drugem pa prenizke. Visok delež stroškov dela v vrednosti storitev posameznega sektorja lahko pomeni tudi, da je posamezna dejavnost premalo finansirana in da finančna sredstva omogočajo le plačila zaposlenim. Peti stolpec Tabele 2 kaže, da plače za poganjanje javnega sektorja v Sloveniji znašajo 11.27 odstotkov BDP, v EU27 pa 11.12 odstotka. Uradniki za svoje plače »poberejo« 1.62 odstotka BDP, v EU27 pa 1.58; za plače vojakov in policistov dajemo manj kot v EU27, za M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O 12 plače v zdravstvu precej več; več dajemo tudi za plače v šolstvu in kulturi. Kar pol manj kot v EU27 nas stanejo plače, ki jih dobijo tisti, ki se ukvarjajo s socialnimi transferji in socialno varnostjo. Slika 2 Deleži zaposlenih v državni administraciji, šolstvu in zdravstvu 4 8 12 16 20 24 28 32 36 BE BG CZ DK DE EE IR GR ES FR IT CY LA LT LU HU MT NL PL PT RO SI SK FI SE UK % AT zdravstvo in sociala šolstvo administracija in vojska Kako je z zaposlenostjo v javnem sektorju, kažeta Tabela 3 in Slika 2. Sektorska struktura je tu drugačna in le grobo primerljiva s COFOG klasifikacijo. Skupnemu številu zaposlenih v prvem stolpcu sledijo števila o zaposlenih v treh sektorjih: (1) državna uprava skupaj z vojsko in policijo, (2) izobraževanje ter (3) zdravstvo in socialna varnost, tem pa njihovi deleži v skupni zaposlenosti. Slovenija ima s 6.55 odstotki precej manj zaposlenih v upravi kot EU27, kjer je ta delež 8.48 odstotkov. Še večja je razlika v zdravstvu in socialni varnosti, kjer Slovenija s 6.47 odstotka zaposlenih zaostaja še bolj, saj je delež zaposlenih v zdravstvu in socialni varnosti v EU27 kar 10.46 odstoten. Precej večji kot v EU27 (7.95%) pa je delež zaposlenih v slovenskem izobraževanju (8.49%). V administraciji ima relativno največ zaposlenih Grčija, najmanj Finska, v šolstvu je največ zaposlenih na Švedskem, najmanj v Avstriji, v zdravstvu pa največ na Danskem in najmanj na Cipru. 13 M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O Tabela 3 Število in deleži zaposlenih v administraciji, šolstvu in zdravstvu država število v 000 delež v odstotkih Skupaj uprava šolstvo zdravstvo uprava šolstvo zdravstvo EU27 182073 15435 14475 19053 8.48 7.95 10.46 Belgija 3731 430 374 461 11.52 10.03 12.36 Bolgarija 2849 239 216 147 8.39 7.58 5.16 Češka 4125 322 280 312 7.80 6.79 7.56 Danska 2550 163 211 481 6.37 8.29 18.86 Nemčija 33649 2885 2109 3913 8.57 6.27 11.63 Estonija 597 39 54 36 6.57 9.03 5.97 Irska 1749 106 133 204 6.08 7.61 11.67 Grčija 2900 385 297 200 13.29 10.23 6.90 Španija 16760 1238 1056 1150 7.39 6.30 6.86 Francija 22769 2564 1709 2832 11.26 7.51 12.44 Italija 17167 1390 1522 1347 8.09 8.87 7.84 Ciper 301 31 24 14 10.36 7.94 4.65 Latvija 998 84 81 47 8.38 8.10 4.75 Litva 1324 84 144 97 6.30 10.84 7.31 Luksemburg 188 22 15 19 11.90 8.18 9.88 Madžarska 3440 273 307 252 7.92 8.93 7.32 Malta 135 14 13 11 10.19 9.59 8.18 Nizozemska 7349 563 540 1234 7.66 7.35 16.79 Avstrija 3450 275 203 313 7.98 5.90 9.08 Poljska 11666 936 1109 806 8.03 9.51 6.91 Portugalska 3902 324 298 319 8.30 7.64 8.18 Romunija 6197 468 399 363 7.56 6.44 5.86 Slovenija 829 54 74 54 6.55 8.94 6.47 Slovaška 2044 160 161 146 7.82 7.89 7.15 Finska 2178 117 164 358 5.36 7.52 16.42 Švedska 4060 259 483 705 6.38 11.90 17.37 Velika Britanija 25169 2009 2499 3233 7.98 9.93 12.85 maksimum 13.29 Grčija 11.90 Švedska 18.86 Danska minimum 5.36 Finska 5.90 Avstrija 4.65 Ciper Vir : Eurostat in lastni izračuni M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O 14 ***** Slovenija je, kot kaže poenostavljen pregled deležev posameznih javnih storitev v BDP, stroškov dela za njihovo zagotavljanje in deležev zaposlenih v javni upravi, zdravstvu in šolstvu, povsem normalna evropska država. To najbrž ne bo prepričalo tistih, ki »vedo«, da je pri nas slej ko prej vse narobe in slabše kot v drugih državah EU27, ter da je javni sektor nujno neučinkovit, privatni pa učinkovit. Vsaj teoretično bi lahko merili tudi učinkovitost javnega sektorja, kar pa ni tokraten cilj. Seveda pri tem ne gre spregledati težav z merjenjem učinkovitosti javnega sektorja, kar ustvarja manjše ali večje pa tudi praktično nerešljive probleme. Učinkovitost socialnih transferov na primer lahko vsaj približno merimo z različnimi merili enakosti v družbi, učinkovitost policije z raziskanostjo kaznivih dejanj, učinkovitost sodišč s hitrostjo sodnih postopkov itd.. Toda ali se učinkovitost parlamenta dobro meri s številom zakonskih sprememb, največkrat nesmiselnih, ali s trajanjem še bolj nesmiselnih parlamentarnih razprav? Se učinkovitost raznih regulatorjev dobro meri s številom pravno morda korektnih, narodnogospodarsko pa škodljivih oziroma celo usodnih odločitev, učinkovitost uradnikov s številom odločb, ki povzročajo nepotrebne težave, in učinkovitost šolskega sistema z malone popolno prehodnostjo učencev in dijakov ter količino podeljenih diplom? Dodatek5 COFOG razčlenjuje izdatke države na 10 področij (označenih z dvomestnimi šiframi od 01 do 10), ki so razčlenjena na oddelke (011 do 109), teh je 69, oddelki pa na pododdelke (0111 do 1190), ki jih je 111. 01 JAVNA UPRAVA: Dejavnosti izvršilnih in zakonodajnih organov ter dejavnosti s področja finančnih in fiskalnih ter zunanjih zadev, Gospodarska pomoč drugim državam, Splošne zadeve, temeljno raziskovalno delo, Raziskave in razvoj na področju javne uprave, Druge dejavnosti javne uprave, Servisiranje javnega dolga Splošni transferji med javnofinančnimi institucijami na različnih ravneh države; 02 OBRAMBA: Vojaška obramba,Civilna zaščita,Vojaško sodelovanje in pomoč drugim državam,Raziskave in razvoj na področju obrambe,Druge dejavnosti na področju obrambe; 03 JAVNI RED IN VARNOST: Policija, Protipožarna varnost, Dejavnost sodišč in drugih pravosodnih organov, Dejavnosti zaporov, Raziskave in razvoj na področju javnega reda in varnosti, Druge dejavnosti s področja javnega reda in varnosti; 5 Prevod je opravi l Luka Žvar : Pr imer java javnega sektor ja držav EU (dip lomska naloga) PF juni j 2010 15 M A N J Z A U R A D N I K E , V O JA K E I N P O L I C I S T E , V E Č Z A U Č I T E L J E , Z D R AV N I K E , K U LT U R N I K E I N S O C I A L O 04 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI: Dejavnosti s področja splošnih gospodarskih zadev ter zadeve, po vezane z delom, Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lov, Pridobivanje in distribucija energetskih surovin, Rudarstvo, industrija in gradbeništvo, Promet, Komunikacije, Druge gospodarske dejavnosti, Raziskave in razvoj na področju gospodarskih dejavnosti, Druge dejavnosti s področja gospodarskih zadev; 05 VARSTVO OKOLJA: Zbiranje in ravnanje z odpadki, Ravnanje z odpadno vodo, Zmanjševanje onesnaževanja, Varstvo biološke raznovrstnosti in krajine, Raziskave in razvoj s področja varstva okolja, Druge dejavnosti s področja varstva okolja; 06 STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ: Stanovanjska dejavnost, Dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in razvoja, Oskrba z vodo, Cestna razsvetljava, Raziskave in razvoj na področju stanovanjske dejavnosti in pros- torskega razvoja Druge zadeve s področja stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja; 07 ZDRAVSTVO: Oskrba z zdravili, drugimi farmacevtskimi izdelki in ortopedskimi pripomočki, Izven-bolnišnične zdravstvene storitve, Bolnišnične zdravstvene storitve, Storitve splošnega zdravstvenega varstva, Raziskave in razvoj na področju zdravstva, Druge dejavnosti na področju zdravstva; 08 REKREACIJA, KULTURA IN DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV, ZDRUŽENJ IN DRUGIH INSTITUCIJ: Dejavnosti na področju športa in rekreacije, Kulturne dejavnost, Dejavnosti radia in televizije ter založništva, Dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih ne-profitnih institucij, Raziskave in razvoj na področju športa, kulture in dejavnosti ne profitnih organizacij in institucij, Druge dejavnosti na področju športa, kulture in drugih neprofit nih organizacij in institucij; 09 IZOBRAŽEVANJE: Predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje, Srednješolsko izobraževanje, Višješolsko izobraževanje,Visokošolsko izobraževanje, Izobraževanje, ki ga ni mogoče opredeliti po stopnjah. Podporne storitve pri izobraževanju, Raziskave in razvoj na področju vzgoje in izobraževanja, Druge dejavnosti na področju izobraževanja; 10 SOCIALNA VARNOST: Varstvo obolelih in invalidnih oseb, Pokojninsko varstvo in socialna varnost starejših občanov, Varstvo preživelih družinskih članov,Varstvo otrok in družine,Varstvo brezposelnih oseb, Reševanje stanovanjskih problemov posameznih kategorij prebivalstva, Zagotavljanje socialne varnosti socialno ogroženih in socialno iz ključenih kategorij prebivalstva, Raziskave in razvoj na področju socialne varnosti, Druge dejavnosti na področju socialne varnosti;