Naši dopisi. Iz Vodic. Naša dosedanja šola ni bila nič boljša in nič slabša, kakor so vse stare šole. Krajni šolski svet je že pred 15. leti uvidel potrebo nove stavbe, a nedostajalo rau je novcev, še bolj pa dobre volje. Obče je znano, da je potres Vodice najbolj stresal in kajpada tudi naši nad polstoletja stari univerzi ni prizanesel. Popravili so jo za silo, a ker jirn je vlada naklonila 5000 gld. podpore za novo stavbo, je začel krajni šolski svet priprave zanjo. Krajni šolski svet, na čelu mu podvzetni in vztrajni č. gosp. S. Zužek, župnik, je preskrbel prostor krog 3000 m2. To pa ni šlo tako lahko, kakor bi kdo rnislil, zakaj pri nas se svet ne dobi tako lahko, zlasti ne tako lep in prikladen kakor je sedanji. Trebalo je mnogo truda, in le načelniku gre zasluga, da je bilo mogoče postaviti šolo na tak$ krasen prostor. Vera, da mu v njegovi skromnosti ne bo všec, ako bo čital te vrste, a ,,čast, komur čast!" Nova šola je bila letos dogotovljena in preskrbljena z vso notranjo opravo. Lepa stavba je to, da raalo takih, in Vodičani so lahko ponosni nanjo. Dne 9. vinotoka popoldne je bilo vse živo krog nove šole. Nekateri so belili mlaje, drugi privezavali zastave, tretji kopali jame in postavljali ralaje; drugi so zopet pribijali vence na šolo in mlaje, katere so splela pridna dekleta, tarn na cesti pa so groraeli raožnarji ter oznanjali okoličanom, da se bliža slovesni dan. Ko smo delo dovršili, smo z zadovoljstvom zrli na krasno odičeno šolo, raz katero so vihrale velikanske cesarske in narodne zastave. Dne 10. vinotoka se je vršilo slovesno blagoslovljenje nove šole tako-le: Ob 8. uri je pel slovesno sv. mašo domači župnik. Po sv. maši je stopil pred oltar karnniški dekan in kanonik č. g. J. Oblak v spremstvu 10. duhovnikov. Po odpetera wVeni creator Spiritus" so intonirali cč. gg. duhovniki lat. lit. vseh svetnikov ter iste pevajoč odkorakali za šolsko raladino proti novi šoli. Tu je blagoslovil č. g. dekan šolo od zunaj in potem še znotraj. Na to je vstopila v lepo okrašeno šolsko sobo šolska mladina; k slovesnosti je došlo sosedno učiteljstvo in občinstvo. C. g. kanonik poprirae besedo ter v poljudnem govoru korist šole in dolžnosti otrok in staršev do nje razjasni. Za njirn se oglasi priznani govornik, domači g. župnik in kot načelnik krajnega šolskega sveta slovesno izroci ključe nove šole g. nadučitelju, rekoč nekako: Izročam vam ključe nove šole. Ne odpirajte z njimi sarao vrat šole, odpirajte raarveč srca vam izročene raladine. Učitelji ste vrtnarji, šolski prostori vrt in otroci dragocene rastline v njem. Vzgajajte te rastline tako, da vzrasto iz njih verni katoličani, vrli domoljubi in zvesti državljani. Ko je končal svoj res krastii govor po geslu wVse za vero, dom, cesarja", je prav presrčno zahvalil č. g. kanonika, da je blagohotno izvršil blagoslovljenje, svoje duhovne sobrate in učitelje pa, da so s svojo navzočnostjo povzdignili slovesnost. Domači g. nadučitelj je pohvalno omenil velikih zaslug, katere si je stekel za novo stavbo zlasti g. načelnik in krajni šolski svet sploh ter priznavši brezmejno požrtovalnost Vodičanov zaklical trikratni ,,Slava" cesarju, na kar so zapeli učitelji ,,Cesarsko". Ko je č. g. dekan oraenil še zasluge c. kr. okrajnega glavarja, blagorodnega gospoda G. Priedricha in blagoslovil še križ in nekaj podob v šoli, so se odpravili čč. gg. duhovniki h gostoljubnerau gosp. župniku, učiteljstvo pa v prostorno in priznano gostilnico Grajžarjevo. Tu se je pri okusni jedi in rujni kapljici razvila tako neprisiljena in presrčna zabava, da je bilo res veselje. Ker smo imeli v svoji sredi tudi gospo in gospodične Benedikovo, Petrovčičevo, Grajžarjevo in Krutnerjevo Mici, vse priznane pevke, se je kraalu po obedu razlegala po prijaznih Vodicah krasna slovenska pesem. Izined sosednih učiteljev so bili navzoči gg.: Mesner, Zore, Benedik, Paternost, Rojina, Slapar, Kocijančič in Božič. Da je bilo dovolj smeha, sta skrbela g. ,,Cebevar" in nSuzana", za izvrstno in jako ceno postrežbo pa gdč. Grajžarjeva. nNeka jih Bog poživi!" Vodiški. 7j Groriškega. Med goriškirn uciteljstvora vlada velika nevolja in ogorčenost. In to po vsi pravici. Težko smo pričakovali zadnjega zasedanja našega dež. zbora v trdni nadi, da nam prinese kak poboljšek, ali žal, odšli smo praznih rok. Svoj čas se je učiteljstvo goriškega okraja poklonilo po posebni deputaciji sedanjerau knezonadškofu ter pri tej priliki prosilo tudi blagohotne naklonjenosti in podpore. Knezonadškof je deputacijo sprejel jako prijazno ter obljubil svojo podporo in pomoč. Bili srao torej takorekoč gotovi, da se nam izboljša prežalostno naše stanje, zakaj s knezonadškofovim glasom imajo naši poslanci večino v deželnem zboru in torej lahko doženo deželno-šolski zalog in s tera izboljšanje naših plač. Toda pri zadnjem zasedanju deželnega zbora sta bili na dnevnem redu edino le dve točki, in to menda najvec radi tega, ker se je vedelo, da slovenski poslanci ne vstopijo v deželni zbor. Ali so poskušali naši poslanci dobiti nadškofa na svojo stran? In reciino, da to zasedanje ni bilo namenjeno drugim razpravam — kaj pa v bodočern zasedanju? Ali se naši poslanci ganejo v tem zmislu, ali ostanejo zopet doina? Kdo bo torej kriv, če uoiteljstvo zopet uič ne doseže? Saj si pač ne moremo raisliti, da bi nadškof ne glasoval za izboljšanje našega žalostnega stanja. Zato je pred vsem potrebno, da smo o tej točki na čistern do prihodnjega občnega zborovanja, ki se ima sklicati v kratkera. Zato naj odbor uoiteljskega društva goriškega stori potrebne korake in dobi v tej zadevi pojasnilo, da bomo vedeli, kaj imamo pričakovati od našega deželnega zbora. Ako bi se moglo doseči izboljšanje doma, bi ne bilo treba hoditi na Dunaj, kakor se naraerava. Odbor učiteljskega društva naj pa v tem času pridno dela, da se zborovanje priinerno izvrši,*) ia doseže sporazumljenje vseh učiteljskih društev na Goriškem. ,,Sl. N.li Iz učiteljskih krogov goriških. Odkar se je zacelo učiteljstvo na Goriškem nekaj bolj gibati in oglašati za svoje pravic, je zapihal v nSoči" kaj neprijazen veter proti učiteljstvu. rSoča" nara sicer privošči izboljšanje plač, ali da bi pri tem naši davkoplaoevavci nič ne trpeli. To je res Salomon II. Tudi mi učitelji bi želeli take re- *) Se je vršilo dne 3. t. m. Uredn. šitve, ali vemo dobro, da je to nemogoče in da se s takim zavijanjem učiteljstvo sarno za nos vodi, ker nekdo mora poseči v. rnošnjiček in ta nekdo je edino le davkoplačevavec. wSoča" nas naravnost zasmehuje, češ, ne more biti še tako hudo, saj ni še nobeden učitelj umrl za lakoto. Tovariši, razmišljujte, ali iraate še povod zmatrati ,,Sočo" za učiteljstvu prijazen list? Učitelji, kakor volilci, imajo pravico zahtevati od svojih poslancev, da se poganjajo za izboljšanje njihovega gmotnega stanja. Pravico imajo tudi zahtevati od njih račun o delovanju, in nobeden poslanec se ne srne čutiti žaljenega, ako volilci vprašajo po njegovem delovanju. Ali ,,Soča" rni vendar-le to predbaciva, ker sem se drznil obrniti se do poslancev z vprašanjem, ali so "skušali pridobiti si v deželnem zboru večino, kakor so to laški poslanci storili in svoj namen tudi dosegli. Mi bi vsaj vedeli, pri čem srno in bi ne tavali še vedno v negotovosti. Vsak slepec mora spoznati, da edino ta bi bil pravi pot in o tem se ranogo govori in kaj različno sodi. Ali pri ,,Soči" je že od nekdaj tako, da je vsakdo obsojen, kdor se drzne samostojno misliti in delovati, ne da bi se strinjal ž njo. Vsa modrost je le v BSoči". Vsi drugi naj bi ji tlačanili in robotali, kakor smo baš učitelji na Goriškem do sedaj delali. Ko je prišel čas plačila, nas pa zasrnehuje! Lepa hvala! aSl. N.u