67
Poslušajte,  kaj  se zdaj na Dinaji godi.
Miiostljivi  Cesar  so  vsim narodam avstrijanskiga cesarstva, kakor ste že slišali, konstitucijo, to je, de-ležnost vsih svojih podložnih  brez razločka naroda in stanii pri osnovanji deželskih postav, pri prevdarjenji in dovoljenji potrebnih deželskih potroškov in več drugih važnih reči dovolili. Dozdanje vladanje, velikrat v rokah terdoseičnih, iakomnih, prevzetnih, za osrečenje bližnjiga merzlih velikanov, žlahtnikov in priliznjencov je nehalo, in namesto njih bodo nastopili  možje iz ljudstva, vneti za njega in dežele srečo, kteri imajo serce in glavo v pravim kraji. Pri takim vladanji se ne bode bati, de bi brezserčne spake v svoji prevzetii deležniki vladarstva postali,  in nedolžne hudobno zatirali, kakor se je meni godilo. Cas — zadnji čas je bil,   de so verli Dunajča-nje nagnjusni cvet hudobnežev prekucnili. Preljubi moji! iz med nas bodo prihodnjič možje vstajali,   še več , mi sami jih  bodemo. zmed  nas  volili,   kterim  bo zročeno razsoditi,   kakošno  vladanje  nas  bo  k nar  veči sreči peljalo, mir in edinost med sabo in našimi sosedi prihranilo, in naše domorodstvo, kar tiče razjasnjenje ljudstva in zboljšanje zemljiš, v versto nar lepših dežela vpeljalo. Dvojni zbor prebrisanih in razjasnjenih glav,  večidel od vas in po vašim pametnim previdu izvoljenih bo že to leto vkup poklican,   ki bo vaše in celiga cesarstva potrebe prevdaroval, in sklenil, kar bo k vašimu in cele dežele pridu. Kmalo bo tudi — kakor se kaže — raz-sojeno, po čim in na kakošno vižo se bo zamogel kmet svoji gosposki za večne čase desetine, tlake in vse svoje podložnosti  proti  nji  odkupiti,   de bo za gosposko in za  njega  prav.    S  tem  odkupljenjem bodo nehale vse zaveze  med  grajšaki  in  kmeti;   grajšak  in kmet bota imela po tem enake pravice vsih druzih stanov našiga mogočniga cesarstva, enake postave, enake sodbe, enako vravnanje razsodbe pravd.    Žlahtni stan ne bo prihodnjič imel nobenih posebnih pravic; samo jasne s pridobljenimi  učenostmi  obilno  založene   glave  bodo  iskane, vrata do časti in  vredniga  zaslužka  odperte  našle, z veliko oblastjo   in  častjo  obdane  službo dosegle.    Taki možje, dragi bratje, bodo z vami kot s svojimi brati govorili in se posvetovali,   zlasti   ker   bo  mogel vsakteri slovenšino umeti,   kdor  bo med nami službo iskal.    Po tem takim se nam ne bode treba sramovati sam materni jezik razumeti, marveč  si bo vsakteri verli Slovenec s tem ponositi zamogel, de bo vse svoje misli v čistim, s ptujmi   besedami  nezblojenim  maternim jeziku ,  bodi z besedo ali s pisanjem na znanje dati znal. Ali ne bo to prav in  bolje kot do  zdaj?   Vaši  otroci  se bodo po šolah branja in pisanja miliga materniga jezika narpred učili,  in  v tem  svoj   um jasnili.    Cesarske postave in druge povelja nam bojo  v  maternim jeziku oznanjene, pri sodbah (^Gerichte) bodo  vaše tožbe v vašim jeziku ravnane.   Iz vsiga tega  lahko  in  očitno spoznamo, de prihodnjič mi ne bomo več služabniki — ampak prosti bratje naših nemških  sosedov,   de  tedej  oni ne mislijo več  z  nami ravnati,   kot  mačeha   s  svojimi  pasterki, ampak  kot  mati   s svojimi  pravimi  otroci.    Ljubezen, ne pa oblast bode  zanaprej zveza Slovencov z Nemci. Te perve besede eniga svojih poslancov prejmite v znam-nje neizgovorljive sreče, ktere bomo vsi skupej v kratkim  deležni.    Verjemite  mi,   de  nas  vse prav vesele reči čakajo!
Na Dunaji 14. maliga travna 184S.            j, O.