Politični ogled. — Miflistrski svet se peča sedaj s proračnnom za prihodnje leto. Ssoro gotovo je, da državni zbor letos iopet ne bo mogel odobriti proračuna, ampak se bo moral zadovoljiti z začasnim proračanom. Sklican po državni zbor komaj še-le meseca oktobra, koncem Heptembra pa bodo začele zborovati delegacije in deželui zbori. Gosposka zbornioa bo imela ta teden odsekovo sejo, v kateri je na dnevnem redn zvišanje aradniških plač. Posvetovanja odsek ne bo skončal, ampak preložil nadaljno posvetovanje do drage poloviee oktobia. Vlada je odseka že naznanila, kaj se ji na zakonn za nradniške plače ne dopada. Bnsinski poslanec Bačinski, ki je pri vojaških predlcgih govcril celo nod, je na nekem shodu izjavil, da bodo v odseku za gališke vodne kanale Rasini nadaljevali obstrukeijo. Nam Slovencem to ne prekriža načrtov. — Listi poročajo. da bo za novega poljedeljskega ministra imenovan čeSki diž. poslaaec Viskovski ali pa knez Schwarzenberg. — Berchtold, avstrijski zunanji ministert bi rad pomag|al, cJa bi nastal na Balkanu mir ter je pozval evropske vele/vlasti, naj se posvetujejo, kako bi se mir najložje dosegel. Velevlasti so Berchtoldovemu predlogu pritriclile. Sedaj je pa Berchtold predložil velevlastim natančen ' naičrt, po katerem bi se naj razmere v TurSiji uredile. O tem načrtu, ki bi po zar trdilu avstrijskih/ držlarvipikov bil najprimerne[ši za dosego miru ; in pomirjenje narodnosti podi turStkim jarmom, se bodo vršila tekom bližpjega časa pogajanja in razgoviori. Vse bo strogo tajno in bo javnost le malo zvedela o podrobnostih. KakSen bo konec, se da le malo reBi. — V soboto tine 31. avgusta je bil Berchtold sprejet od cesarja v Išlu v avdijenci. — V Istri se je začelo veselo katoliško narodao gibaBje. Mladina je že organizirana v katoliškem tabora. Sedaj se zahteva, da se tndi politična organizacija iztrga iz objema liberalcev. Pod pnhlo besedo sloge si prisvaja par liberalnih advokatov nadvlado nad celo Istro. Sed»j začne ljndstvo spoznavati, da je liberalizem v Istri Ie meglica, ki se bo ob prvem žarku solnca razpršila. — Na HrTaŠkem še vedno ni npati Da skorajšnji preobrat. Čavaj je bil pri cesarjn v Tšln in se sedaj po listih hvali, da še ne pride tako kmala konec njegovemu komisariatn. Tako misli Cuvaj, toda vedno še obstoji prislovica, da človek cbrača, Bog pa obrne. To nasilno vladanie na Hrvaškem nam pri vseh slovanskih narcdih na Balkann hudo škodnje, ker naši neprijatelji opravičeno dokaznjejo, kako slsbo se Slovanom v Avs^riji godi. Pri nas se tako rado ozira na Nemce, ki nimajo Avsfriji nič ved dati, toda mi jnžni Slovani ?e lahko pridobimo svoji Avstriji na jngn novih prijateljev, novega vpliva in novib dežel. Toda z na mi bi se moralo boljše postopati, da lahko rečemo bratom izven Avstrije: Glejte, kako dobro se nam godi. SliSi se, da nameravajo tudi v Dalmaciji nekatere dij&ke, ki so govorili navdušeno o Jukičn, postaviti pred sodišče. — NeodTisna Poljska. V Zakopsnih so zborovale poljske napredne stranke, ki so pod vodstvom poslanca Sliwinskega prcglasile, da hočejo z izobrazbo in organizacijo poljskega Ijndstva izvojevati neodvisnost Poljske. Izjaviii so se za npor, ki naj bo v prvi vrsti naperjen proti Rusiji. List BWieck Nowi", ki poroča o tem sklepn, pristavlja: nŽivimo v časih, ko se pripravljajo važni zgrdovinski dogodki, ki se bodo najbrže odločiii na poljskih tleh in ko se bode šlo za to, da se odloči asoda Poljakov. Potrebno je, da se pripravijo Poljaki na boj, ki se bo mogoče moral izvojevati z orožjero, da Ee deseže Deodvisna Poljska." — Te dni je objavilo peterbnrSko „ Novo Vreme" daljši članek, v katerem se izvaja, da bo imela Rusija prvo vojsko z našo državo in ž njo zvezano Rnnonnijo, ko zasede avstrijski prestolonaslednik prestol, in da to vojsko, na katero pritiskajo v Avstriji in v Ogrski vplivni jndje in pa Poljaki, zadržnje le še oeear Frane Jožef. Ta list sanja, da se bo šlo za to, da se obnovi nekdanje poljsko kraljestvo pod vlado HabsbaržanoT, io da bo Avstrija odškodovala Nemčijo tako, da ji odstopi več nemških dežela. List celo Bodi, da Avstrija kmala ndari, ker bo Rusija čez 20 let premogočna, da bi bilo misliti na nepešno vojsko proti njej. — Nemski cesar je obolel na aeki rratni bolezni, ki je že njegovega očeta spravila v grob. Vendar si ne da miru ter se hoče vkljnb prepovedi zdravnikov ndeležiti vojaških vaj v Švici. — Srbski princ Jnrij, ki se je vsled hnjskanja proti Avstriji povodom priklopljenja Bosne in Hercegovine moral odpovedati prestolonasledništvn, je živel sedaj v Parizn in je kazal zadnje čase znake blaznega razbnrjenja ter je postal nasilen. Dodeljeni mu častnik je prišel večkrat v neraren položaj in je napoaled odpotoral v Š?ico ter od tamkaj brzojaril, naj ga odpokličejo. Zadnji čas ga je prino napadel, da je moral pred njim zbežati. Princa Jurija so v Pariza prepeljali v živčno zdravilišče. — Nemiri T Tnrčiji. Dne 27. avgnsta ob 5. nri popoldne je prekoračil neki tnrški oddelek pod Kodranom črnogorsko mejo in streljal na črnogorske delavce. Turki so streljali iz svojih utrdb na Črnogorce in na hiše ter na črnogorsko stražo v Trebinjakn. Crnogorci so Turke iz Črne gore kmaln prepodili. — V Albaniji se je sprl zmerni albanski voditelj Hasan z Izo Boljetincem, ki ima še vedno zbranih 15.000 oboroženih Albancev in zahteva, da zasede turški prestol zopet prejšnji snltan. — V Mitrovici je bil umorjen mladoturški stotnik Sedil bej. — V Armeniji so pričeli Kurdi zopet moriti Armenoe. V vilajetu Van je bilo nmorjenih 7 Armencev in oplenjenih 5 vasi. — Italijansko-tnrška vojska. Mirovna pogajanja r Švici za odpravo vojske so se baje prekinila, ker ni upati uspeha. — Glavni italijanski poveljnik v Tripolisu, general Kaneva se je pretečeni teden vrnil v Rim, kjer je bil zelo bladno sprejet. Kaneva bodo nadomestovali v Tripolisn trije generali, dokler mn italijanski kralj ne bo izbral srečnejšega naslednika. — Dne 31. avgusta so Tarki pri Misraki y Tripolisu napadli italijansko četo, a so po večurnem boja bili poraženi. LaSki isti poročajo, da so imeli Turki 100 mrtvih in ranjenih. — Med Japonsko in Rnsijo se vrše pogajanja radi Mandžnrije. Ce se ne zedinita Ru8 in Japonec, utegne priti zopet med njima do vojne. — Pogreb japonskega vladarja je stal nad 2 milijona. Pokopali so ga opolnoči. Voz s krsto so peljali 4 črni voli, ki so jih prej po običaja Japoncev imenovali za dvorjane.