Posamezna številka Din 2.
št. u.
V Ljubljani, v nedeljo 13. januarja 1924.
PoStnlna v gotovini.
Leto 1.
/
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
, Neodvisen političen list
------  „	o	,
Uredništvo: Wolfova ulica St. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem čele uradu št. 13.633.
Za premočrtno politiko.
Moža dostojna je samo premočrtna politika. Naš narod, ki je v svojem jedru zdrav in zato možat, ljubi zato tudi samo premočrtno politike* ki gre k cilju brez ozira na levo in desno. Zgodovina našega naroda potrjuje to v polni meri. Kadarkoli je bila naša na-cijonaJna politika premočrtna, vselej smo napredovali, ker je mogel narod tako politiko razumeti in jej zato tudi slediti. Vselej pa, kadar je postala naša politika vijugasta, je izgubil tudi narod za njo svoj zmisel in naše nazadovanje je bilo neizogibno.
Danes je naša politika vijugasta in zato nazadujemo, zaito je naše javno življenje vedno na nižji stopnji. Škorci Pri vseh strankah opazujemo to, v Posebni meri pa pri vladajočih.
Pred vojno, ko so delovali še stari v’°dfcelji SLS, je bila njena politika Premočrtna in če site vprašaji tudi naj-Priprostejšega volil ca SLS, vam je vedel ta povedat!, zakaj je za SLS, ker akno Politiko je razumel.
Vprašajte pa danes odličnega pra-staša SLS, da vam odgovori z vso odkritosrčnostjo, kakšna da je politika j k* boste, da vam ne bo znal odgovoriti. In kako tudi. Eno glavnih Političnih • vprašanj damšniega dne je vprašanje notranje ureditve naše države. Ali bodi naša država republika ali monarhija, ali naj bo avtonomistična ali federalistična, ali naj bo avtonomija v utrditev države ali v nijeno Pogubo, to so vprašanja, na katere zahteva javnost odgovora.
SLS ni odgovorila jasno niti na eno teh vprašanj. V Celju je bilo rečen* da more biti pristaš SLS monarhist ali pa republikanec. Se leta 1919 je g. dr. Korošec protestiral proti &-tanju prestolnega govora v slovenskem jeziku, 1. 1923 protestira njegova stranka proti srbščini. V Sloveniji propagira avtonomijo, v Zagrebu pa snuie federalističen blok.
V Sloveniji pravi, da je namen avtonomije ohranitev slovenstva in utrditev država, v Zagrebu pa se veže z Radičem, ki daje ravno ob priliki sestanka Male antante dopisniku »Seco-la« razgovor, ki je vse prej ko v in* teresu Slovenije ki države, ki je samo Podkrepljen j« italijanskih trditev.
SLS je zapustila premočrtno politiko in zato izgublja njena agitacija na sili, pa čeprav razpolaga z najobsežnejšim materijalom.
Kot glavni nasprotnik SLS se postavlja naša demokratska stranka. In v enem oziru po pravici, ker vijugasto politiko SLS skuša razbiti s še bolj vijugasto to v tem odru je bila JDS celo tako mojstrska* da je SLS prekosila.	___
Pravi, da Je demokratska stranka. Niti en demokrat pa ni protestiral, ko je napisal minister Žerjav, da bodo dobrot deležni le tisti, ki m za demokratsko stranko delali.
V Sloveniji fe včasih »Jutro« s sil-nbn depedajenjem pisalo o zaslugah de-mofcratske stranke oa izglasovanju ustava Danes pa je »Jutro*, za revizijo ustava,
Edini zagovorniki ursdništva so dalje naši demokrati, uradniškemu poslancu pa hočejo obesiti na vrat bese-doiomstvo. AH mu naj mar besedo-lomstvo pribori ugled, Id je predpogoj uspehov poslanca?
Danes plačami od Jadranske banke, jutri njeni zagrizeni nasprotniki danes za Plavšičevo akcij* Jutri njegovi nasprotniki, danes za najbolj pretirano fconzumentsfco politiko, jutri za agrarna danes za napredni blok, jutri — Udri po naprednjaku, če ne panira, itd.
Skratka, nedoslednost je karakteristika demokratske politike in k cilju vodeča prana črta ji je nepoznana, ker Je gospodom ugasel cilj v oni za rde tako divni popreobratni dobi, ko so postali nezasluženi dediči ki so svobodo priborilL
Danes akulajo to dedščino ohraniti in to je ngh edini cilj In zato Je njih politika vijugasta.
Ml pa hočemo narodu dedščdno svobode ide priboriti ki to js naš jasen cfij ta zato j* aa&a potita« premočrtno
Rešitev Jusosiovensko-itaiijanskega
spora.
Jugoslovensko-italijanska zvezat
Senzacijonelne vesti o rešitvi reškega vprašanja. Ka] bo z Reko?
Beograd, 12. januarja. (Z) Na današnji seji predstavnikov Male antante je govoril naš minister zunanjih del g. dr. Ninčič o odnošajih z Bolgarsko, Grčijo in Italijo. O odnošajih s poslednjo je govoril posebno podrobno in obvestil svoje kolege, da se je dosegel popoten sporazum med obema državama ne samo v reškem, temveč tudi v vseh drugih dosedaj spornih in nerešenih vprašanjih. Naša kraljevina dobi vsled rešitve reškega vprašanja Baroš, Delto in Banchino, Italija pa Reko. Podrobni pogoji sporazuma se niso mogli izvedeti, izgleda pa, kakor se je moglo doznati iz dobro poučenih krogov, da ta pogodba o reškem vprašanju ne bo samo likvidirala spornih vprašanj, nego pojde še korak dalje. Tako trde nekateri, da se bo sklenila celo zveza z Italijo. Ta vest je izzvala veliko iz-nenadenje tembolj, ker se vsa stvar zavija v neko tajinstvenost
Beograd, 12. jan. (Z) Vest o rešitvi glavnega spornega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo in v zvezi s tem o zvezni pogodbi med obema državama se je raznesla pozno v noč. Vzbudila je v vseh krogih, posebno pa med tujimi novinarji na<jvečjo senzacijo. Te vesti so se v noči do ranega jutra javljale na vse strani 2e komunike o konferenci, ki je naglašal, da so se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo zboljšali, je vzbudil veliko pozornost in je vse pričakovalo, da se pripravlja nekaj izTedno važnega. Minister zunanjih del g. dr. Ninčič pa je Izjavil zver čer, da se nahajamo tik pred rešitvijo spora z Italijo, da bi pa obelodani enje podrobnosti stvari Škodovala Obvestil pa ni o tem niti delegacije, a tudi ni dal izjave, da Je vest brez stvarne podlage. Iz dejstva, da se je vlada vzdrževala tričetrt leta vsake izjave o vprašanju spora z Italijo, se sklepa, da gre sedaj za čisto novo podlago. Mussolini je dajal Izjave, katerih smisel se šole sedaj razume. Izjavil je namreč večkrat, da je reško vprašanje lokalnega značaja in da Italija ne more otrpniti na njem, ker Ima tudi druge interese. Iz poučenih krogov se je javljalo že dalje časa, da se Išče podlaga za novo ureditev vprašanja^ da se omogoči boljše sosedstvo med obema državama. Reško vprašanje je z ozi-
rom na ekstremne elemente zabranje-valo javno diskusijo, bilo pa Je kljub temu predmet neprestanih pogajanj med vodilnimi krogi Nazadnje je poslala Italija v Beograd generala Bor-dera s službeno misijo ter je vsekakor njegovemu dolgemu bivanju v Beogradu pripisati, da je prišlo do te rešitve. General Bordero je dopotoval v Rim neposredno pred sestankom Male antante, da poroča italijanski vladi, nato pa Je bila poslednje dni stvar izvršena. Reško vprašanje je potemtakem rešeno tako, da bi dobila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev reško liiko v zakup za dobo SO let, aneksija Ruke po Italiji Pa le neverjetna, ker }e znano stališče naSe vlade, da nikakor ne more priznati aneksije. Posebno pozornost vzbuja pasus, da se bo sklenila zveza z Italijo proti napadu od strani tretjih na Jugoslavijo. V poučenih političnih krogih so prepričani, da se je vršilo predhodno važno dopisovanje med nami in ostalimi silami v tem vprašanju, da bi se dosegla rešitev in predložila konferenci Male antante v Beogradu. V krogih državnikov Male antante vlada vsled vsega tega veliko zadovoljstva Značilna le v tem pogledu izjava g. Sebe, da reško vprašanje več ne obstoja.
Beograd, 12. jan. (Z) Romunski minister zunanjih del g. Duca je sprejel posebnega poročevalca tržaškega lista »Piccolo« ter mu izjavil glede od-nošajev Jugoslavije napram Italiji, da mu sicer niso znane posameznosti, da pa lahko ugotovi kot dejstva da je prišlo do zvtzne pogodbe. Nadaljne podrobnosti pt v interesu stvari same ne more povedati. Dalje je rekel g. Duca^ da se je v Italiji nekoč mislila da je Mala antanta naperjena proti njej, to pa je absolutno kriva kakor je to že večkrat povdarjai
Beograd, 12. jan. (Z) Posebni poročevalec dunajske »Neue Fr. Pres-se* je izvedel iz najpristojnejšega vira, da je zveza med Jugoslavijo in Italijo gotova stvar. Značilno je, da je italijanski odpravnik poslov, g. Summon-te, prisostvoval včeraj celo uro konferenci Male antante. V zvezi s tem se doznava« da bo naš kralj po zaključku in ratifikacije zvezne pogodbe med našo državo 1« Italijo posetO Rim.
Zbor zaupnikov Narodno-socijaiistitne stranke
Ljubljana, 12. jan. (D) Danes zvečer ob osmih se je vršil v Narod-nem domu zaupniškl zbor NSS, ki je Pod predsedstvom g. Ivana Deržiča razpravljal o političnih razmerah v Sloveniji in o ljubljanski komunalni politiki. Zbor je bil številno obiskan in je z velikim odobravanjem sprejel poročila referentov gg. Juvana in Rupnika. Soglasno so se sprejele te-le resolucije:
I.
Ljubljanski zaupniški zbor NSS odo-sklep načelstva, da je odposlala sfranka svoje zastopnike v konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Zaupniški zbor Povija vse pristaše NSS, da se naroče . J^evnik« in agitirajo irw.ii.cr33!, DJievnik« smatramo kot svobodno tribuno.
? Pripomogla k konsolidaciji našega javnega življenja.
II.
Ljubljanski zbor zaupnikov NSS ugotavlja> da je pokr. uprava z rešitvijo rekurzov o ustanovi poklicnega gasilstva, o nastavljanju ^ plačevanju mestnega usluibenstva, ki sta jih vložila K. obč. svetovalec Turk In posestnik Stare, kršila avtonomne pravice ljubljanske občine. Z načinom kot je razveljavila pokr. uprava imenovane sklepe obč- sveta, so bila omalovaževana določila obč. reda, predvsem a. 29 in 26.
svetovalcem NSS se nalaga.
Zato pa smo tudi v najostrejši borbi z onrimi na levi in desni in zato bomo ta boj do konca IzveU, ker samo na sram teti Je nove« Mprtd* moda.
da bodo kot doslej vedoo, tudi v tem slučaju odločno stopili na branik za avtonomne pravice UuU lanskega mesta.
Zaupniški zbor ponovno izjavlja, da ne smatra plač mestnih uslužbencev previsokih. Regulirati bo samo neenakomerno razdelitev prejemkov na posamezne kategorije uslužbencev. Dalje izjavlja zaupniški zbor, da smatra institucijo poklicnega gasilstva za potrebno. Seveda pa mora poklicno gasilstvo delati sporazumno s prostovoljnim gasilnim društvom, ki je glavni faktor ljubljanske požarne straže. Zahtevama da mora biti za sprejem h poklicnemu gasilstvu predvsem merodajna strokovna izobrazba in se ima pri nastavljanju pred drugimi upoštevati večletne člane prostovoljnega gasilnega društva.
»JUTROVI* MISUONARJL
Po Ljubljani hodijo od hiše do hiše, posebno na periferiji mesta, agitatorji, ki zaslišavajo stranke in potem izpolnjujejo pole, ki nosijo naslov: Politični popis. Zanimajo se za vse intimnosti rodbinskega življenja in poleg tega povprašujejo, na kakšne liste so stranke naročene. Agitator)! si radi nadevajo uradni značaj, samo da lih Stranke ne poženejo čez prag. Ugotovilo se le, da agitatorje pošilja JDS In ]e njih namen agitirati za »Jutro* In »Slov. Narod«.
Opozarjamo občinstvo na to strankarsko »uradno« agitacijo, ki z lažnivimi pretvezami izvablja od strank Izjave in na nedovoljen način usiljuje demokratsko flMdtfsje*
Konferenca Male antante.
Zadnja se]a tretje konference.
Beograd, 12. jan. (Z) Danes ob 10. uri dopoldne so se sestali ministri Male antante na posvetovanje v ministrstvu zunanjih deL Po današnji konferenci so dali predstavniki posameznih držav Male antante važne izjave o položaju. Današnja konferenca predstavnikov Male antante je trajala do 12. ura
Uradno poročila
Beograd, 12. Januarja. (B) O zadnji seji je bil izdan sledeči komunike: Poslednji sestanek predstavnikov Male antante se je začel danes ob 10. uri dopoldne v ministrstvu zunanjih del. Gg. dr. Beneš, Duca in dr. Ninčič so nadaljevali razpravo o vprašanju madžarskega posojila. Potem ko so bila pretresana posamezna vprašanja, se Je soglasno sklenilo, da le treba delati na to, da se odstranijo težkoče, ld še obstojajo v tem vprašanju. Gg. dr. Beneš, Duca ln dr. Ninčič so nato sklenili, da se vrši prihodnji sestanek Male antante v Pragi mesca Junija aU julija. Vsi trije ministri so pred svofim odhodom nadaljevali razpravo o vseh vpra-
šanjih, ki obstojajo med njihovimi po« sameznimi državami.
Odhod dr. Beneša iz Beograda.
Beograd, 12. januarja (B) Včeraj je odpotoval iz Beograda češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Na kolodvoru so se poslovili od dr. Beneša g. dr. Ninčič, gospa Ninčič, gospa Pašič in več višjih uradnikov ministrstva zunanjih deL
RAZDELITEV MADŽARSKIH ARHIVOV.
Beograd, 12. januarja. (Z) Vče* raj popoldne so eksperti Male antante končali vprašanje razdelitve madžarskih arhivov ln se zedinili v sledečih točkah: 1. da se mora razdelitev arhivov bivše avstro-ogrske monarhije Izvršiti po teritorijalnem načelu, 2. da se pojem aktov mora tolmačiti v najširšem smislu in da ni nikake meje med historičnimi In administrativnimi spisi. V*e listine kulturnega značaja se morajo izročiti po teritorijalnem principu državam naslednicam, 3. vse tri države Male antante bodo skupno postopale v vprašanju razdelitve arhivov, . r
Grška vlada sestavljena.
Venlzelos — ministrski predsednik.
Atene, 12. januarja. (Z) Novi kabinet je končno sestavljen. Venlzelos je prevzel predsedništvo brez portfelja. Snoči so novi ministri prisegli Sestava kabineta pod Venizelosom Je Izzvala splošno zadovoljnost, napetost v notranji situaciji je nekoliko popustila, ko se je zvedelo, da je Venizelos prevzel sestavo kabineta. Novi ministri so možje, ki so v grškem Javnem življenju dobro znani,
Člani nove vlade.
Atene, 12. Januarja. (Z) Lista novega grškega kabineta je sledeča: Predsedništvo Venlzelos, zunanja dela Rus-sos, vojna Kondllls, mornarica Kanajos, pravosodje Kavardaris, notranja dela Safulis, finance Mihalokopulos, promet Kudaros, narodno gospodarstvo Sporu* des, socUalna skrb Dakijades, prosveta Matalas.
Odmevi Radičevega rovarenja.
Beograd, 12. jan. (B) Fotzor-nost beograjskih politikov, ki je bila te dni koncentrirana na sestanek predstavnikov Male antante, se Je obrnila sedaj na izjava ki jo je dal Radič italijanskemu listu »O Secolo«. Ta izjava Radiča je potrdila radikalske prvake v prepričanju, da je proti Radiču in njegovim pomagačem treba pod vzeti naj-energičnejše mere. Pri demokratih pa* ki so računali na to, da se je Radič o priliki bivanja v Londonu spametoval in da bo z njim mogoče, ako že ne delati, vsaj ustvariti neki modus vivendi, je zavladalo razočaranje. Oni uvide-vaja da je kolaboracija z Radičem in z njegovimi ljudmi v kakršnikoli obliki izključena in upajo sama da pride do razdora v Radičevi stranki samk in da bi se z morebitnimi disidenti dal doseči nekak sporazum. Splošno je uverJeti je, da je ta Radičev interviuv pomaknil ustvaritev opozicijonainega bloka v daljno in nejasno bodočnost Pričakuje se samo še, da se dr. Karošče-ca in Spahova skupina izjavita, ali sta za Radičevo revoiudjonarno politika ali pa imata' kake druge miroljubnejše načrte. Današnja »Samouprava« dona-ša Radičev interviuv ln ga kratka a ostro komentira ter pravi: Ta članek je velike važnosti, ker je z njim Ste-pan Radič prekoračil Rubikon. Mi smo ta razgovor prevedli točno po italijanskem izvimicu, ker smo vedeli, da ga ne bodo objavili hrvatski blokaškl Ustk in ker želima da se ohrani kot dragocen dokument izdajalca svoje domovine. Ta dokument bomo potrebovali zaradi Radiča samega in zaradi njegovih javnih in tajnih zaveznikov.
Preložitev francoskih volitev?
Pariz, 12. januarja. (K) Tardieu poroča v »Echo National«, da več poslancev sporazumno z vlado pripravlja zakonski načrt, ki prelaga termin, o katerem ugasnejo pooblastila sedanie zbornice, na poznejši čas in določa kot dan volitve 9. marec ln ne, kakor Je bilo začetkoma predvideno, 24. april ali 2. maj. Finančni komisiji zbornice so bili navedeni za ta predlog tehnični razlogi. Vprašanje novih davkov se mora prepustiti novi zbornici,
Denarni promet z Avstrijo.
Dunal, 12. januarja. (K) Med Avstrijo ln kraljevino Srbov, Hrvatov ta Slovencev Je obnovljen promet z vrednostnimi pismi. Najvišji znesek za vrednostna pisma lz Avstrije v Jugoslavije Je 1000 zlatih frankov( obratno pa 6000 dinarjev.
NESREČA GRŠKE KRALJEVE DVOJICE.
London, 12. jan. (Z) »Dafly Mali« poroča, da sta grški kralj in kraljica postala včeraj žrtvi avtomobilske nesreče. Njun vtomobil Je baje trčil v drug avtomobil, pri kateri priliki je btH. kraljica težko ranjena, kralj pa ie ostal nepoškodovan. Smatra se, da gre za atentat — To vest pa ie treba sprejeti z rezerva
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V Ljubljani
Drama: ob 15. url »Mogočni prstan«. Izven. — Ob 20. url »Hamlet« Izven.
Opera:	»Seviljski	brivec«.	Ljudska
predstava. Izven.
Šentjakobski sled. oder: »Male roke«. Gostovanje v Mostah.
Slov. marljonet. gledališče:	»Snegul-
člca« (Dr. Iv. Lah), »Oašperček - slikar« Ch»cc0.
Kino Matica: »Doživljali iene«.
Kino Ideal: »Zveri v kletki«. Pusto-lovna drama.
Kino Tivoli: »Pot v noč«.
Kino LJublj. dvor: »Plamen«. — Pola NegrL
V Maribora:
Narodna gledišče: ob 17. uri »Janko Jn Metka«. — Ob 20. uri: »Lumpadj — vaza. bund«. Red D.
V PONDELJEK, DNE 14. JANUARJA V LJUBLJANI:
Drama: »Oolobček«. Izven.
Opera: Zaprto.
V Filharmoniji: Koncert, baritonist dr. Klgo — prof. Ravnik, ob 8. url zvečer. Kino Ideal: »Izven megle«.
Kino Tivoli: »Pjevačlca od San Francisca«.
Kino LjubU. dvori »Plamen«. — Pol* NegrL
V Maribor«.
Narodno gledišče: Zaprto.
Nočna lekarniška alašba v Ljubila alt
Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trgu ln Kuralt aa OoapotvttaU
Dr, Ogrisi
Naš sedanji problem maiesa naroda.
Nadaljni razvoj srednjeevropskega ravnovesja poglablja te dni v Beogradu svojo diploma tično formulo. S tem stolna to ravnovesje v konkretnejšo fazo in obenem se v podobi nastajajočega svetovnega ravnovesja začrtuje nova kontura,
Vojne posledice so zkomplicirale svetovno politiko, stoletne vezi v mednarodnih odnošajih so se pretrgale, obenem pa se je začela razpredati fina mreža tisočerih novih odvisnosti. Kako enostavna je bila vendar enačba predvojnega evropskega ravnovesja in med kakšnimi ugankami se stavi ogrodje n ovili meddržavnih sistemov 1 Toda rafcvoj si v svoji zmehanizirani fatalnosti klesti neizprosno svojo pot in sleherni mesec zaznamujemo kakšen nov potresni sunek v uravnoteževanju glavnih etničnih sil. Živimo v sila zanimivem razdobju ter smo priča, kako se nekdaj nad vsem svetom suvereno vladajoča Evropa pogreza v skorajda provincijalno malopomernbnost ne le v gospodarskem, temveč tudi v političnem zmislu. Seveda je politična dekadenca le posledica spremembe na deležu, s katerim je Evropa udeležena na skupnem gospodarskem napredovanju.
Trenutno je porazdeljena zemlja še na štiri imperije z odnosnimi interesnimi sferami: društvo britanskih narodov, Združene države*, francoski imperij in japonsko območje. Italijansko -Minski imperij je mrtvorojeno dete, anglosaksonske želje, pač pa se na številnih konferencah rišejo čimdalje jasnejše poteze latinsko - ameriških Zdru-čtnih držav. Samoumevno je, da se Rusija po ureditvi svojih notranjih zadev ne bo zadovoljila s podrejeno vlogo in tako bo zemeljska površina bržkone razdeljena na šest velikih interesnih skupin, ki se bodo preskupljale pač v medsebojni konkurenci zdaj v to, zdaj v ono gospodarsko pogojeno ravnovesje. Kajpak da ta sistem še dolgo ne more pomenjati končne točke razvoja*.'
Kakor priča povestnica zadnjih stoletij, sledi mirovnim pogodbam zaključujočim večje vojne, Se srdita gospodarska borba prejšnjih vojnih so-
udeležencev, v kateri so porazdeljene
ofenzivne in defenzivne vloge dostikrat ravno narobe. Velikim vojnam sledeči 4 —,7 let naraščajoči val draginje, nezaposlenosti in finančnih zmed: zaneti srdit boj za gospodarska tržišča in popolno preorientacijo političnih smernic. Zanimivo je opazovati, kako se dandanes v kompliciranejš oblila prikazujejo drug za drugim vsi oni pojavi povojne zdravitve in okrepitve, - ki so belili glave nekdanjim državnikom. Le da je ta preorientacija danes definitivno razbila že danes pretesni sredozemski in evropski okvir. Nastopa doba svetovnega političnega in gospodarskega imperijalizma, v katerem odločajo samo še večstomilijonski narodi in narodne skupine. Sistem malega in srednjega obrarta je na političnem polju zadela ista usoda kakor na gospodarskem po-priišču. Podlegel je sistemu svetovnih interesnih skupin.
V razširjeni naši domačiji nam s tem znova vstaja problem malega naroda v novi iin zapletenejši obliki. Naš položa-j v politični konfiguraciji je tak, da se moramo pridružiti kakšni iz omenjenih interesnih skupin ter si skusiti priboriti v nji takšen vpliv, ki bi nudil našemu politčnemu obstoju in na-daljnemu prospehu čim najzanesljivejše garancije. Najti pota in sredstva, da naša država sama za sebe in kot član Male antante postane nevažen činitelj v izbranem političnem koncernu ter si pridobiti v njem čim večji delež na so-odločevanju, Je zadača, ki jo posredno rešuje beograjski sestanek. Iz tega vidika je treba razplesti ogrsko, bolgarsko, reško in druga vprašanja. Usoda je obdala našo državo z vencem neprijaznih sosedov, katere silijo njih krvne in gospodarske simpatije v nam manj naklonjeni tabor. Cut previdnosti nam veli, da se ne zanašamo na njihovo lojalnost. Dosedanje izkušnje upravičujejo nado v zmožnost življenja in krepak napredek Male antante. Krepiti njene vezi, naj ostane dominanta naše zunanje politike in tako naj se rešuje problem malega naroda v kompliciranem mehanizmu svetovne politike. — Constantia. virtus fortiium. rgn.
Demokratski brodolomci.
Demokratsko časopisje še vedno Piše o možnosti diktature, ki naj bi po demokratskih načelih nasilno spremenila sedanje politične razmere v naši kraljevini. Beseda »diktatura« se prvi mah, silno čudno sliši iz »demokratskih ust, ako pa razmotrimo bledo in onega, ki jo izgovarja, nam mora biti vse jasno.
Diktatura je vsako nasilje nad narodom, ker vsebuje protiustavno polastitev oblasti, ki je v vseh ustavnih državah v rokah naroda, t. J. v rokah njegovih postavno izvoljenih predstavnikov. Ustava je najvašji državni zakon tudi v naši kraljevini. Naša ustava vse-bnje štiri člene (1, 46, 91 in 97), ki jamčijo narodu njegove nedotakljive pravice do oblasti. In kakor v vseh ustavnih državah, tako obstoji tudi pri nas pravo večine, izvoljene po svobodni volja naroda.
Sedanja vlada razpollaga s 135 glasovi od 242. Njeno poslovanje je ustavno inparlam en tarna, ker ima svojo ve-fino. Te elementarne politike' pa ne poznajo one stranke, ki so prepričane, da ne bodo nikdar dobile narodnega po-verenja za tvoritev večine. To so predvsem demokrati, ki so pri zadnjih skupščinskih volitvah padli od 96 na 48 mandatov. Izid občinskih volitev v Srbiji pa kažci, da se bo njihovo število pri
prihodnjih skupščinskih volitvah zmanjšalo še za nadaljnih 50%. Nekdaj močna demokratska stranka bo vsled svoje nedosledne in nepoštene politike v bodoče imela v narodni skupščini komaj 10% od izvoljenih narodnih poslancev.
Iz tega je razvidno, zakaj se ogrevajo demokrati za diktaturo. Demokrati so sami prepričani, da ne bodo potom narodnega poverenja nikdar prišli do izvrševanja oblasti, kar jim leži tako globoko v srcu. Ker so prepričani, da ne morejo priti s pomočjo radičevcev, klerikalcev in drugih opozieijonalcev parlamentarnim potom do oblasti, skušajo v javnosti ustvariti politično razpoloženje za razne Mussolinije, Hitlerje, Cankove in Ludendorffe, ki naj bi se protiustavno polastili državne oblasti in proglasili demokratsko diktaturo.
Toda njihovi računi so napačni. Poštena in zavedna jugoslovenska javnost se ne da prevaritl s sirenskimi glasovi demokratskih diktatorjev. Zaman bo vsa njihova javna in tajna propaganda. Jugoslovensko ljudstvo ie zdravo in noče slišati obupnih klicev potapljajočih se demokratskih korzarjev, ker pozna njihovo hvaležnost na lastni kožL
Podpirajte Jugoslov. Matico!
Dr. Fr. Zbašnik:
Nekolike sisnanle politike.
Stvari se nekaj časa sem čudovito ugodno razvijajo in sicer kar se tiče splošne, kakor tudi, kar se tiče še po-sebe slovanske politike.
Dva srečna momenta sta ustvarila sedanjo ugodno politično situacijo. Bili so časi, ko je samo za las manjkalo^ da bi se bili vsi sadovi zmage nad obolim Nemštvom v veliki svetovni borbi zrušili v nič. Še sedaj se ne morem iznebiti povsem grozote, ki sem jo občutil v tistih dneh, boječ se, da ne bi krenila Francija na napačno pot. Svojemu takratnemu duševnemu razpoloženju sem dal duška v članku »Usodne zmote« (»Sl. N«, št. 28 ex 1921), kjer sem povdairjal, da je urrteštna napram Nemčiji samo trda pest in neomajna odločnost, ter kazal na to, kako napačno bi bilo misliti, da je Nemčija v resnici strta, kako napačno verjeti, da ne bi bila v stanu zmoči bremena, ki j! je bilo naloženo po mirovni pogodbi. Tistikrat je Francija še omahovala ter kolebala sem in tja... bilo je dokaj časa čisto negotovo, ali bo vztrajala pri svojih zahtevah napram Nemčiji, ali pa se bo dala pregovoriti od Anglije in raznih drugih faktorjev ter začela popuščati, Ce bi se tila odločila za zadnje, če bi se bila dala zapeljati od svojih bolj ali manj odkritosrčnih prijateljev, če bi se bila vdala sentimentalnosti, bi bile posledice zanjo, pa tudi za ostali svet nepregledne. Francija bi morala škodo, ki jo je povzročila svetovna vojna, ali bolje rečeno nemško divjaštvo, po velikem delu sama nositi, in kar je še huje, nemška prepotentnost bi bila zopet mogočno dvignila glavo, da, Nemčija bi bila vsled tega v istini izšla kot zmagovalka iz svetovne vojne, kar ta bili njeni nekdanji nasprotniki kaj kmalu bridko občutili! Prava sreča, da se to ni zgodilo!...
Še v nekem drugem pogledu se mi je prej, nego sem sam pričakoval, izpolnila želja. Ko sem se v nekem članku ogreval za to, da stopi naša država v stike s sovj. Rusijo, in sicer eventualno tudi proti volji Franclje, sem bil omenil, da bi bilo tudi za Francijo samo mnogo koristneje, ako bi izpremenila svoje stališče napram Rusiji in skušala, pridobiti jo zopet zase. In glej„ danes je Francija na tem, da stori ta korak! Kdo bi si bil mislil, da pride francoskemu narodu že tako hitro prava uvidevnost? Kajti, da je Francija na pravi poti, priča velik strah, ki so je lotil vsega Nemštva, ko se je raznesla vest, kaj Francija namerava.
Spričo tega velevažnega in daleko-sežnega dejstva, so vse Mussolinijeve avanture skoro brezpomembne! Dvomim, da bi italijansko-Spanska pobrati-rnija v istini navdajala koga s strahom! Tudi dejstvo, da pošilja Mussolini svoje lire v nam sosedno Albanijo, nas ne more posebno vznemirjati. Enkrat se mu že mošnjiček izprazni! No, in Madžarska? Po mojem mnenju je bila napaka, da je državniki zmagoslavnih držav niso enostavno črtali z zemljevida. Splošnosti bi bili s tem mnogo koristili in škode bi ne bilo v nobenem oziru velike. Toda, če so jo pustili že živeti, naj živi, a pred očmi naj ima, da i »Tot nember!« ne velja več J Svobodno ji, da pade Mussoliniju na ljubo kakemu sosedu v hrbet, toda predno to stori, naj si dobro premisli, ker to M znal biti njen konec! Tudi na Bolgarsko steguje Mussolini svojo roko — a, to spada v drugo poglavje, to spada v snecijelTio slovansko Interesno sfero in zato o tem pozneje par besed...
Zmaga Francije v reparacijskem vprašanju je večje važnosti, kot je bila zmaga na bojnem polju! Pomen te
zmage bo popolnoma jasen Sele čez leta, ko bodo znane mahinacije^ ki jih je v tem boju uporabljala Nemčija in njeni skrivni prijatelji. 2e danes pa je gotovo, da so šele s to zmago dani pogoji za trajno konsolidacijo političnih razmer v Evropi!
Še vse v lepši perspektivi pa se ka>-že razvoj razmer, ki se tičejo v prvi vrsti slovanskih plemen, slovanskih držav!
Ko sem bil začel nekako pred tremi leti propagirati slovansko vzajemnost, so bila dotična moja izvajanja marsikomu malo da ne v posmeh. Prav r6sni možje so zmajevali z glavo nad njimi in jih smatrali za utopije. Seveda, tistikrat je bilo prijateljstvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo še v prvih povojih in Češkoslovaška in Poljska sta sa bili takrat malo dia ne v laseh. In danes? Koliko manjka še med njima do popolnega prijateljstva? Moja trdna vera me ni varala 1 In ko sem bil začel povdarjati, da mora Poljska prej ali slej priti do spoznanja, da ji je obstoj zagotovljen samo tedaj, ako ji stoji ob strani prijateljska Rusija, sam nisem mislil, da bi moglo priti to, kar sem smatral sjj».o na sebi za možno, že tako kmalu, kot je na veliko presenečenje marsikoga v resnici prišlo. Poljska je priznala sovjetsko Rusijo in dokumentirala s tem, da si želi z njo prijateljskih razmer! Ne vem če se svet, zlasti pa slovanski, v polni meri zaveda velikega pomena in neprecenljive vrednosti tega dejstva za slovansko stvari To je nedvomno eden najvažnejših dogodkov v zgodovini Slovanstva! S tem je odstranjena veL';a nevarnost, ki je še nedavno ob-stojala, da bi nastal namreč trajen razkol med Rusijo in ostalim Slovanstvoml In to je jako mnogo! S tem so skoro da že uresničene misli, ki sem jih razvijaj v člankih, ki so Izšli pod naslovom: »Ali se da panslavizem uresničili?« Kakor videti, ni zdaj več daleč čas, ko bo igrala Rusija v političnem življenju narodov zopet ono vlogo, ki ji po njeni velikosti gre. In če se drugi narodi, če si celo Poljska in Francija nič Več ne pomišljata!, stopiti z Rusijo v normalne razmere, ali naj mi, Jugo-sloveni, še dalje vztrajamo na svojem negativnem stališču napram nji? Da, celo Vatikan, hoče priznati sovjete! In mi naj bi se ne mogli še vedno odločiti za to? Kdor se temu protivi, se pač ne zaveda, zakaj tu gre, ta ne ve, da tu ne gre za odobritev boljševiških metod, temveč za vse kaj drugega...
Umejem srčno bol ruskih izseljeni-kov, ki so sl želeli drug izid, ki so sanjali o drugačni Rusiji. Toda pomislijo naj, da se z golim čakanjem in opazovanjem iz daljave ne doseže ničesar! Kolikega pomena bi bilo, ako ti razni ruski pa tri jot je, ki begajo brezsmotreno po svetu; živeli baš zdaj v sto ji domovini, ko se pojavljajo tako važne divergence v vrstah ruskih komunistov! Kaj vse bi doma lahko storili za dobro rusko stvar! Mi, ki pri stvari nismo tako neposredno prizadeti, pa ne smemo prezreti tudi, da je bila carska Rusija vse prej kot vzorna država! Da treba Rusijo na novo graditi, morda ni tako obžalovanja vredno, kot se na prvi hip vidi! Da bi le bila postavljena nova zgradba na zdrav in trden temelj!... Da bi le bili njeni graditelji možje na pravem mestu!...
Zoper priznanje sovjetske Rusije se je izrekel dr. Kramaf že prej enkrat ki pred kratkim zopet v nekem članku, ki ga je objavil pod naslovom: »Pred sestankom ministrov Male antante.« Ob priliki njegove prve tozadevne izjave), sem jaz v svojih »političnih raz-
motrivanjih« (Sl. N. št 153 ex 1923)
povsem pritrdil razlogom, iz katerih se z nejevoljo obrača od boljševizma. Na« vzlic temu pa mu ne morem pritrditi, ako noče nič slišati o stikih z boljše-viško vlado. Ljubezen in spoštovanje no igrata pri tem nobene vloge! Dr. Kramaf prezira, da gre pri celi stvari še za kaj drugega, kot za golo priznanje boljševiške vlade. Res ie, ako se po-vdarja, da je bila Nemčija dvakrat premagana. A treba vedeti, da zmaga še vedno ni popolna in da ne. bo popolna tako dolgoi, dokler ne bo Nemčija premagana še tretjič! Premagana pa bo tretjič tedaj, ko se posreči, izviti ji iz njenih grabežljivih rok plen, ki si ga je v Rusiji v vseh mogočih oblikah nagrabila. To je tisto važno, ki sem jaz že davno opozarjal nanje! Boj za ta plen pa ne bo lahek — zato pa: »Vsi na krov!« Treba bo mnogo truda, predno se iztrebi vpliv, ki ga ima v Rusiji zdaj Nemštvo!...
In potem je še — Bolgarija! Obeta se oster nastop od strani Maile antante proti nji. Nezaupljivost do Bolgarije je vsekakor upravičena. Jaz sam sem že pisal o tem; jaz sam sem s povdarkom opozarjal na nelepe poteze v značaju tega slovanskega plemena. Nezaupljivost do Bolgarskei, pravim, je upravičena. In vendar mi veli moj čut, da bi bilo bolje, ako bi se nastopilo drugače napram nji, kot se morda namerava. Jaz bi rekel: dajte Bolgarski svoboden izhod na morje in vse bo morda dobro! S tem jo odtegnete italijanskemu vplivu in jo rešite bržčas tudi za Slovanstvo. Kajti Slovanstvo potrebuje tudi njo, ker šele z njo je popolnoma sklenjen slovanski — obroč!...
Dve točki sta še, dve vprašanji: Rusija ir. Bolgarska! Ako se rešita še ti dve vprašanji ugodno za Slovanstvo, potem zaori lahko od vzhoda do za*-hoda in od juga do severa iz polnih pis mogočna himna:
»»Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije!*
iz stope Italije.
V krasni pokrajini rimske okolice so razprostira nad Lago dl Nemi borna Italijanska vasica Nemi. Ostanki rimskega vodovoda, in gradič Orsinijev priča o njeni boljši preteklosti. Imenovana |e po gaju, ki ie btl nekdaj posvečen boginji Diani. Leta 1885. so bili Izkopani ostanki starega poganskega svetišča, v Jezeru pa se nahajata dve stari cesarski ladji.
2e v Srednjem veku so ribiči nemiške-ga jezera potegnil iz vode razne dragocenosti in leta 1446 je bilo ugotovljeno, da se nahajata na dnu Jezera dve krasni cesarski ladji, ki Jih omenjajo rimski pisci. Ladji sta bili last rimskih cesarjev Tiberija in Cali-gule. Na vzpodbudo kard"nala Colonne Je skušal slavni inženir Alberti potegniti dra-gocen zak ad iz vode. Vsled pomanjkljivih tehnicn.h naprav pa se mu je posrečilo Izvleči samo poedine okraske ladijskih kro-VOi^l let pozneje je obnovil ta poizkus arhitekt De Marchi. Toda tudi njegovi napori so ostali brezuspešni. Ugotovil Je samo, da sta ladji spojeni z obrežjem s svinčenimi vodovodnimi cevmi. Cevi imajo žig
c,es£r!? C,a'iP’e' Se Parkrat so Italijani skušali rešiti dragocene zgodovinske zaklade, toda šele leta 1895 so potapljači spravili na dan nekaj važnejših reči. Da bi potegnili Iz vode tudi še popolnoma ohranjene zadnje dele, bi bilo treba 150.000 lir stroškov, tega pa tedanja Italija ril premogla. Šele sedaj se je ustanovil odbor, ki si je nadel nalogo zbrati denarna sredstva, ki so potrebna za tehnične naprave za dviganje ladij. Pokroviteljstvo Je prevzei Mussolini in njegovo Ime jamči, da bosta ladji, ki sta nekdaj služili zabavi rimske aristo. kracije zagledali beli dan.
Vzpostavitev vojaške kontrole ▼ Nem« čliL Z 10. januarjem je zopet pričela poslovati vojaška kontrola, IzvTgila se bo v vseh večjih mestih. Berlinska vlada je poročila vojaški komisiji v Berlinu, da le ukrenila vse potrebno za ugoden potek kontrole. Mnenja pa Je, da je izvedba kontrole v onih slučajih, ki bi dovedli do stika kontrolnih organov z vojaškimi oblasti nepotrebna. ker }e Nemčija glede razorožitve Izpolnila obvezno versailleske mirovne po-pdbe. Omejila nal bi se samo na kontrolo izdelovanja orožja v tovarnah.
Povest o dveh urah.
(VVatches of the Night Iz knjige: Plain
Tales frorn the Hill s.)
. Kar je v bramanovih knjigah, to je v bramanovem srcu.
Niti ti ne jaz ne veva, da je b«k> toliko zla na svetu.
Indijski pregovor.
To se je začelo z navadno šalo, ki Pa je šla predaleč in je postala res-
iOSt.
Platte, subalteml častnik, je imel, ser je bil reven, waterburysko uro na Driprostem jermenčku.
Polkovnik je imel tudi waterbury-sko uro toda za verižico je Imel jermenček, ki se z njim pripne podbradna veriga pri brzdi. Taki jermenčki so naj-<>oljše verižice za k uri. Močni so in era tki. Med pripetnim jermenom in navadnim usnjatim trakom ni velike raz-Ske» med eno waterburysko uro ln Irugo pa nobene. Vsakdo v postaji je »oznal, polkovnikov pripetni jermen. On ii bil dober jahač, pač pa jo rad videl, Se so ljudje verjeti, da je bil kdaj in pripovedoval je fantastične historije o ovski uzdi, h kateri je spadal zlasti ta, trmen.
Platte in polkovnik sta se oblačila i klubu — oba že kasna za svoj opra-rek in oba vihrSie. To je bil kizmet.
Obe uri sta ležali na polici pod zrcalom — verižici pa sta viseli doli. To Je bila brezbrižnost. Platte se je prvi preoblekel, pograbil eno uro, se pogledal v zrcalo, si popravil ovratnico In tekel. Štirideset minut pozneje je storil polkovnik natanko isto; vsak mož je vzel uro drugega.
Lahko ste že zapazili da je mnogo religijoznih ljudi skrajno nezaupnlh. Zdi se, kakor da ti — v same verske svrhe seveda — več vedo o zlobnosti nego nejevemikt. Morda so bili posebno zlobni, predno so se Izpreobrnili! Na vsak način se lahko verjame, da gotova vrsta »dobrih« ljudi v pripisovanju slabih stvari in v najslabšem razlaganju nedolžnih reči prekaša vse druge. Polkovnik in njegova žena sta bila te sorte. Toda polkovnikova žena je bila hujša. Ona je fabriclrala škandale postaje — in lik je pripovedovala svoji »a}U. Več ni treba povedati. Polkovnikova žena je razdrla Laplaceov zakon. Polkovnikova žena je ustavila zaroko Ferris — Hauglitrey. Polkovnikova žena jo pregovorila mladega Buntona, da je prvo leto svojega zakona svojo ženo pustil v ravnini. Vsled tega je mala Mrs. Bini to a umrla in otrok z njo. Te stvari o polkovnikovi ženi bodo pomnil'#, dokler bo kak polk v deželi.
Toda, da se vrnemo k polkovniku ln Plattu. Ta dva sta Sla iz oblačiinlce
vsak po svojih potih. Polkovnik je šel dinirat z dvema kaplanoma, Platte pa je šel na neko zabavo neoženjenih z whistom na zadnje.
Čujte, kako se stvari dogajajo! Ako bi bil Plattov »sais« del kobili pod komat novo blazino, se bi kovinje ne bi bilo prejedlo skozi obrabljeno usnje in staro blazino kobili v pleča, ko je tekla ob dveh zjutraj proti domu. Ona se ne bi bila vspela, skočila v stran, se zvrnila v jarek, prevrnila coza in vrgla Platta Čez aloevo seč v lepo gojeno trato ars. Larkynove; in ta povest se ne bi bila pisala. Toda kobila je vse to storila, in ko se je Platte prekopiceval po travi kakor vstreljen zajec, je ura z jermenom Izletela iz njegovega telovnika r- kakor izleti sablja inf ant eri j-skega majorja iž nožnice, kadar ustrelijo »feu de joie« — in se točila v mesečini, dokler sc ni ustavila pod nekim oknom.
Platte je vtaknil svoj robec pod blazino, postavil voz na kolesa la Sel domov.
čujte Se enkrat, kako kizmet dela! To se ne zgodi niti v sto letih enkrat. Proti koncu kosila s kaplanoma sl Je polkovnik odpel telovnik ln se naslonil na mizo, da bi pregledal neko misijonsko poročilo. Prečnik pri jermenu pa se i« izmuznil iz gumbnic«, in ura — Plat*
tova je zdrknila potihoma na preprogo. Tu jo je postrežnik drugo jutro našel in obdržal.
Nato se je polkovnik podal domov k ženi svojega srca; toda voznik je bil pijan in je izgrešil pot. Tako se je polkovnik vrnil ob neumestnem Času, in njegove opravičbe niso bile sprejete. Ko »posoda jeze, določena za vničevanje*, bi bila vedela, da kadar mož izostane namenoma, je njegov izgovor vedno temeljit in izviren. Velika golota v polkovnikovem pojasnjevanju dokazuje to resnico.
Poglejte Se enkrat, kako dela kizmet! Polkovnikova ura, ki je s Plat-tom z veliko naglico prišla na trato Mrs. Larkjmove, se je izvolila ustaviti ravno pod oknom Mrs. Larkynove, kjer jo je ta zgodaj zjutraj našla, spoznala in spravila. Ona je slišala tisto jutro ob dveh, kako se je bil Plattov voz prevrnil, in njegov glas, ki je kldcal kobilo po imenu. Poznala je Platta in ga je rada videla. Tisti dan mu je pokazala uro ln slišala njegovo povest. On Je nagnil glavo na stran, pomežiknil in rekel: — »Kako gnusno! Sram bodi starca! Z njegovim pobožnjaštvom po vrhu! Jaz bi poslal uro njegovi žeui in zahteval pojasnil.«
Mrs. Larkyn je nekoliko pomislila m Laokceova dva — poenala iu Je, ko
sta Laplace in njegova žena še verovale drug v drugega — in je odgovorila: »Poslala jo bom. Mislim, da Ji bo dobro storilo. Toda pomnite, da ji nikoli ne smete povedati resnice.«
Platte je domneval, da je njegova ura v posesti polkovnika In Je mislil, da bo vrnitev waterburyske ure na pripetem jermenu z ljubeznivim pisemcem Mrs Larkynove napravila samo kratko jezo za nekoliko minuti Mrs. Larkyn Je vedela boljše. Vedela Je, da bo vsaka kaplja strupa padla na rodovitna tla v srcu polkovnikove žene.
Zavojček in pisemce z nekoliko opazkami o urah Polkovnikovega obiska, sta bila poslana polkovnikovi ženi, ki se je jokala v svoji sobi Ln se po* svetovala sama s seboj.
Ce je bila kaka ženska pod nebom, ki bi jo polkovnikova žena sovražite s takim ognjem, tak je bila to Mrs, Larkynova. Mrs. Larkynova je bila malopridna lady, ki je imenovala polkovnikovo ženo »staro mačko«. Polkovnikova žena je rekla, da je neka ženska v »Razodetju« čudovito podobna Mrs. LarkynovL Omenila je tudi druga imena Iz starega testamenta. (Toda polkovnikova žena je bila edina, ki se je pre-drznila kaj reči o Mrs. LarkynovL Vsak drugi razun nje jo Je poznal kot zabavno, poSteno žensko.) Zate )• mlM&
Radičeve protidriavno poteiie.
Milanski dnevnik »II Seoo&o« priobčuje na uvodnem mestu razgovor svojega dunajskega dopisnika s Stjepa-nom Radičem, ki je med drugim izjavil sledeče:
V imenu svobode ta odrešitve se je vsilil Iirvatskl nasilni režim, ki je uničil vse. Hrvati so bili prevarami. Režim je spremenil državo v neizmerni vojaški tabor. Toda ta boj je povzročil definitivno razločitev med Hrvati in Srbi, ki še niso bili nikdar tako čisto razdeljeni, kakor so sedaj.
Radič je nato izjavi^ da so naijvečje osebnosti na njegovi strank Tudi dr. Tnimbič, ki se iz taktičnih razlogov še ta javno pridružil Vse je radičevsko. Od univerze do Ijudskošolskega učitelja. Celo bosanski muslimani so se priznali kot Hrvati! Samo vojvodinski Nemci podpirajo vlado, ki pa nima zaganja v nje. Vse druge narodnosti za Hrvate. Tudi Slovenci. Nemci ta Madžari na Hrvatskeml V nekaterih krajih v osrčju Hrvatske so izključni prebivalci Italijani, katerih je okoli 10.000 ta ki so pravi apostoli Radičeve ideje. Italijani sami so dali 100.000 kron za volitve! Črnogorci ta Makedonci so »vesti pristaši Radičeve republike.
Hrvati sovražijo srbsko vlado. Ra-tač je z vso svojo avtoriteto komaj Preprečil krvavo revolucijo. Hrvati so Pripravljeni živeti s Srbi v federaciji držav, nikakor pa ne v federativni državi.
Sporazum s Srbi je na miren način nemogoč. Srtri hočejo Hrvate posrbiti z bajoneti! Srbska politika tira Hrvate k razločitvi Za sedaj, je rekel Radič, bomo zahtevali nove volitve. Ako ne bo volitev, bomo bojkotirali državo ta ne borno plačevali davkov. Sicer pa kmetje 2e sedaj ne plačujejo davkov,
ako niso prisiljeni z oboroženo silo. Samo 17 odstotkov vojaških obvezan-cev se prijavi prostovoljno pri naboru. Vse ječe so polne brvatskih upornih vojakov, ubežnikov in onih, ki odldai-njajo prisego zvestobe kralju. V ječah pa delamo največjo propagando med Srbi samimi. Ako vsi naši poskusi ne bi mogli strmoglaviti Srbov ta zainteresirati vsaj ene velesile za našo usodo, smo brezobzirno prisiljeni k revoluciji. Oborožena vstaja je za nas mnogo lažja nego mislijo gospodje v Beogradu. Zdi se mi nemogoče, da bi se nihče v Evropi ne zanimal resno za vprašanje, ki vsebuje neprestano ta strašno nevarnost za mir vseh. Ali Evropa ne razume, kaj M pomenila jutri istočasna oborožena vstaja vseh narodovi, ki so jih podjarmili Srbi? Do sedaj je preprečila samo moja 'miroljubnost krvavo revolucijo, toda rekel bom s Cavourjem svojemu narodu: storite hitro!
Končno je Radič izjavil da ta bila Evropa brez Italije zemlja brez luči. Kadar ne bo več ob Jadranu jugoslo-venske države, ampak nevtralna ta neoborožena hrvatska država, tedaj se bo lahko sklenil prisrčen sporazum med obema državama.
Dopisnik Attilo Tamaro pripominja, da Radič govori zelo rad, toda brez vsake logične zveze in skače od ene strani na drugo.
Te Radičeve izjave so ponoven dokaz njegovih zvez z Italijo, na katero se zanaša pri izpeljavi svojih proti-državnih naklepov. Prepričani smo, da bo znala vlada v pravem času storiti vse, kar zahtevajo interesi naše državne skupnosti, pridobljene s tdikimt žrtvami nas vseh.
Italijanske skrbi za našo vojno mornarico.
Rltaski list »L* Idea Nazionale« priobčuje zanimiv članek o delovanju na-šs *J<idr<ui£ke Straža« in ugotavlja^ da. se vrši v naši državi intenzivna ta vztrajna propaganda za vojno moraa-f100? katero podpirajo vse patriotične institucije, vlada ta sam dvor.
primerja pokret »Jadranske btraie« s pokretom, ki se je pričel br®d tridesetimi leti v Nemčiji z ustanovitvijo »Flottemveretaa«. Dalje izvaja: Fmancijeine težave za izgradijo jugoslovenske mornarice niso nepremostljive, ako se upošteva brezdvomno bogastvo države ta tudi dejstvo, da iugoslovenski vladni krogi niso baš nespretni pri iskanju denarja v vseh evropskih državah. Po neuspehu ameriškega posojila se je sklenilo posojilo v znesku 300 milijonov frankov v Franciji. Vodijo se aktivni ta kakor izgloda tadi povodjni dogovori z ang-ieži™^ bankirji, sklepajo se posebne pogodbe ta veliko tvrdko Skoda, ki jo je prevzela francoska tvrdka Schnedder čt Creuzot, v svrho nabav® orožja na račun posojila, Velik del tega posojila je določen za oboroževanje in za faw»jdbo strategičnih železnic. Onega dne; ko se jugoslovanski državniki prepričajo o potrebi močne vojne mornarice; se bo že našel denar na ta ah oni način.
N&jvečJa aspiracija jugoslovanskih Pomorskih krogov je posest podmor-
wta!h S? ,ie v Kotaru kotmmda teh hSh?	80 * trudffi* d* bi
****** 04 kak drug način iz Francije. Druga aspiracija ie notesi
d"b?i£i	»	torpedi-
ra n je. Polo{ tesra te pitpiravjj^ ^ vse
to potrebno moštvo y dcteo urejenih šotah.
Ust dvomi (te Je ta politika v »tarnaš« države« ta zagovarja znano
italijansko geslo, da večji del Jugoslavije teži na Egejsko morje, Ker pa so Italijani slabi geografi, pravi list, da tudi Bosna teži na Egejsko morje! Nato prav »očetovsko« opozarja, da ne preti naši državi nobena nevarnost z Jadrana, temveč od ostalih naših sosedov! List zaključuje, da Italija ne more brez skrbi gledati vstvarjanja druge vojne mornarice v Jadranskem morju. Jugo-slovenska vojna monarica sama sicer ne bi mogla škodovati Italiji, toda v eventuelni koalicijski vojni bi mogla odpreti Jadran drugim, česar pa Italija ne sme dopustiti.
Ta članek rimskega dnevnika, ki izraža mišljenje merodajnih italijanskih krogov, kaže jasno potrebo in korist naše vojne mornarice, ki mora biti vsaj tako močna, da uspešno brani našo obalo, kar je eden pogojev za neodvisnost naše države.
Sedanji vojaški položaj na Jadranu je tak; da smo izročeni Italiji na milost ta nemilost Zato je dolžnost nas vseh, da pomagamo pri izgradbl naše vojne mornarice!
Iz boliSeviške Rušile.
Odnošaji med sovjetsko Rusijo ta Turčijo *o postali napeti. Angorska vlada niti ne dovoljuje razkladati v Carigradu žito, ki * hilo pripeljano iz Rusije.
Ruski emigrant! pa uživajo pri Turkih veliko zaslombo. Dobili so celo potne liste, s katerimi se morejo v Turčiji kretati popolnoma svobodno.
Meseca novembra je zahtevala delegacija ruske rdeče armade, da se ne sme udeležiti slovesne proslave sovjetske revolucije nihče, ki ni ruskega rodu.
Sovjetska vlada je priznala nemške naselbine ob Volgi za avtonomno nemško republiko, ki je enakopraven član sovjetske federacije. S svojimi odposlanci so dobili sedal tudi Nemci v federativni vladi svoje zastopstvo.
tta J« njen mož razmetaval ure pod oknom »odčc ob brezbožnem času, v tovai « dejstvom, da ta pozno prišel Preteklo noč, tata...
.Pri tel to£d se ta dvignila in po-soproga. Ta je tajil vse, izvzem-*» lastninsko pravico do ure. Rotila ga naj radi svoje duše govori resnico. tJn Je tata znova ta dodal dve grdi be-*®di. Nato je polkovnikova žena umolk-Jjjta kakor kamen — ga toliko časa, ko-“*<*• je treba moškemu, da petkrat sa-Potegne. Govor, ki je zdaj sledil, ni o® moja ne vaša stvar. Sestavljen je ta ženske in zakonske ljubosumno-Su; ta spoznanja starosti ta vdrtih lic; te globoke nezaupnostl, ki se rodi iz teksta, Id pravi, da so celo malih otrok jtt-ca taka, kakor jih napravijo; ta za-•H^nega sovraštva proti Mrs. Larky-uovi in iz verskih naukov, v katerih je 'Polkovnikova žena vzgojena.
Nad vsem in predvsem pa je bila nesrečna waterburyska ura na pri-petnem Jermenu, ki je tiktakala naprej na dlani njene tresoče se in uvele roke. ■Vrft trri, mislim, je polkovnikova žena nocutil« nekoliko tiste vznemirljive sumnje, ki jo j* vcepila staremu Lapla-hU ,V.	°» nekoliko bolesti Miss
Ha«ghtrey-eve in nekoliko ■•sanja, ki j« razjedalo Buxtonu srce, P j* videl, kako mu je žena umirata *•* očmi Pofeervnflt je Jedjta ta atah
šal stvar razložiti. Nato se je spomnil, da je bala ura izginila, in skrivnost je Postajala še večja. Polkovnikova žena ie zdaj govorila, zdaj prosila, dokler se ni utrudila ta šla premišljevat sredstva* kako bi ukrotila zakrknjeno srce svojega moža.
Vidite, ker je bila globoko prežeta z naur?fn o izvirnem grehu, ni mogla vtL i *prt5° tega, kar je kazal videz.
111 s® J« vrsta v najbolj divje sklepanje.
l® <tobro zanjo. To ji je
^Uenje, kakor je ona ugonobila življenje Laplaceovtai. Izgubita je zaupanje v polkovnika — ta tu je prišlo na dan njeno versko sumničenje — je njega sama pri sebi obtoževala, da je morda grešil večkrat, dokler ni usmiljena Previdnost po tako nevrednem orodju, kakor je Mrs. Larkynova, potrdita njegove krivde. On je grd, brezbožen, sivolas pohotnik. To se morda sliši kakor prehitra izprememba misli za dolgo omoženo žensko; toda častitljivo dejstvo da, ako imata mož ali žena navado ta uživata pri tem, da verjameta slabe stvari o ljudeh, ki so njemu ali njej indiferentni, in Jih razširjata, bosta nazadnje on ali ona imela za slabe tudi ljudi, Id 50 Jtoia blizu ta d<ragL Morda tudi mislite, da je taft tata pramajhan ta
Častna zadeva prof. Reisneria.
Gospod urednik! Pazno zasledujem razpletanje zadeve glede ljubljanskega mandata. Zdi se mi, da je, največ po zaslugi žumalistov pri »Jutru«, zašla na stranski tir. Ne vem, zakaj se tu prekljata obe načelstvi. Samo berite sporazum. Po besedilu in po duhu sporazuma je glavni pogodnik z NNS sam prof. Reisner. On se je osebno ta s svojim lastnoročnim podpisom s častno besedo zavezal, da odloži mandat, čim bo uzakonjena službena pragmatika, najkasneje pa 1. januarja, Temu načelstvo J DS ni samo predhodno pritrdilo, ampak je celo prevzelo garancijo, da bo prof. Reisner besedo tudi držal. Profesor Reisner je torej brezpogojno vezan, da izpolni svojo besedo ter nima svojega načelstva prav nič več vprašati; če sme odložiti mandat ali ne. Le v tem slučaju bi moral vprašati še svoje načelstvo, ako bi on sam ne maral odložiti mandata, ker načelstvo zanj ta za njegovo besedo jamči ta brez njegovega privoljenja prof. Reisner ne sme snesti besede. Tako stoji po mojem mnenju zadeva s pravnega im- stvarnega stališča.
Rešitev vprašanja glede ljubljanskega mandata je zgolj ta edino častna zadeva prof. Reisneria. On bo mož beseda ta poštenjak, za kakršnega ga imamo, ako drži svojo častno besedo in to vkljub še tako silnemu pritisku svojega načelstva; diskvalificiran pa bo s tistim trenutkom tatov vsakem oziru, ako prelomi dano besedo, četudi pod moralno zaslombo svojega načelstva.
Naposled naj še omenim, da Je uradništvo po večini popolnoma drugačnega naziramja glede podaljšanja mandata prof. Retenerja, kakor pa to skuša rraitveziti »Jutro«. Naj se napravi med uradništvom plebiscit, pa bo »Jutro« izvedelo pravo mnenje.
Uradnik.
Nova gospodarska politika sovjetske Rušile.
Profesor Sarolea, veliki prijatelj slovanskih narodov ter znamenit publicist in znanstvenik, je objavil v »Prager Presse« veleaktualen članek o sedanji Rusiji Vsled važnosti članka objavljamo njegove najvažnejše misli.
Socialistični kritiki so obsodili LJenP-novo proklamacijo o novi gospodarski politiki sovjetske Rusije, s katero se odpira svetovnemu kapitalu vrata za eksploatacijo. kot oportunistični kompromis, kot cinično izdajstvo komunističnih načel. V tem pa tiči nerazumevanje. Marksizem sam se najmanj briga za načela in Je poln raznovrstnih kompromisov. Kdor se spust! v tako nevarno borbo, kakor je borba prole-tarijata proti buržoazIJJ, ne more biti doktrinarec in je zato čestokrat prisiljen poslužitr se sredstev, ki mu niso všeč, ki so pa vendarle potrebna, da pride do cilja. Toda LJeninov cinizem je ostal zvest marksističnemu materijalizmu, ki izključuje moralna razmotrlvanja iz vsake človeške zadeve.
Težko Je reči, če Je LJeninov apel na ameriške in evropske lovce za koncesijami v protislovju z doktrinami Maria, ki Je vendar že mnogokrat pozdravljal kapitalizem kot svojega zaveznika, kajti resnični in nevarni nasprotnik komunizma ni kapitalist, ampak malt posestnik ta malomeščanski trgovec. Kapitalizem Je nujna etapa gospodarske in politične emancipacije delavca. Ljenin- zahteva močan kapitalizem kot bistven predpogoj močne razredne borbe: čim močnejši kapitalizem, tem s 11-nejše proletarske mase ta tem ostrejša razredna borba. Trenutni zastoj ruskega komunizma ima svoje vzroke v dejstvu, da se Rusija še ni dvignila iz agrikulturnega stanja ter da ni njena številčno majhna industrija producirala velikega proletarijata.
Je paradoks posebne vrste, da smatrajo konservativni krogi LJenina — onega LJenina, ki Je v levičarskih vrstah razočaral — za herolda lepše bodočnosti, pravzaprav za rešitelja angleške trgovine. Nova gospodarska politika Rusije ni nikjer naletela na tolik interes kakor v Angliji Londonski trgovski krogi so privili modrega poslanika Krasina k sebi. Anglija je začutila sredi velike depresije, da Je tu
ogromna možnost trgovskega razvoja. — Trenutni izgledi so v Rusiji morda majhni, ali v bodoče se odpirajo brezmejne perspektive. Naravnost neverjetno povišanje kupne sile' ruskega naroda Je nujno, če prične uporabljati 150 milijonski narod moderna poljedelska sredstva. Dejstvo ruskega bankerota in negacija predvojnih dolgov nista bila nikak argument proti obnovi trgovskih stikov z Rusijo. Saj je bil ruski bankerot končno le rezultat silnih svetovnih prekucij.
V Petrogradu sem našel v evropski koloniji le malo ljudi, ki so priznali svojo vero v novo gospodarsko politiko sovjetske Rusije. Po njihovem mnenju se Je v zadnjih 18 mesecih mnogo popravilo, sovjetski režim si je podaljšal svojo eksistenčno dobo in pričakovati Je mirnega razvoja. Boljševiki so morali nujno kreniti na nova pota. Ne oziraje se na njihova poprejšnja zločinstva in pogreške, so krepki in sposobni ljudje. In ruski narod si želi v teh časih krepkih ter sposobnih ljudi Napoleon je imel v svojem kabinetu dva terorista celih deset let, opravljala sta najvažnejše zadeve, čemu naj bi bil ruski narod bolj strahopeten kot je bil Napoleon? Trockij je bolj sposoben kot Fouchž in Čičerin je vreden večjega spoštovanja kot Talleyrand.
Mnogi mislijo, da Rusija še ni zrela za veliko trgovino. Sedaj procvita v velikih centrih, zlasti v Moskvi, trgovina drobnjar-jev. V tem oziru se vrše orgije. Ta simptom nekoliko iritira.
Industrija se nahaja v stagnaciji Vlada se je bavila tri leta z ogromnimi elek-trifikacijskimi načrti. Sedaj Jih Imenujejo »elektrofikclje«. Vlada je organizirala lepe razstave, ki pa so bila Potemkinova sela. Ali inozemskih obiskovalcev ni bilo. Produkcijske cene so ogromne. Praktične zunanje trgovine ni Razlika med cenami potrebščin, ki jih kmet potrebuje, in med cenami njegovih izdelkov le silna. Včasih je bil veliki semenj v Nišnjem Novgorodu nekaj sijajnega, sedaj Je tam mrtvilo.
Boljševizem ni prinesel temeljitih reform. Opustil Je pač zablode komunističnih
utopij, ostale pa so pomote državnega so-, cijalizma. Ruski eksperiment pokazuje, da Je državni socijaiizem skoro ravno tako škodljiv kot komunizem. Sovjetska država je univerzalna preskrbovalnica, ki pa b0> leha od neverjetno razširjene in obenem nesposobne birokracije.
Tiskarne in založbe so podržavljene. To je del velevažne sovjetske propagande. Nikjer še nisem videl toliko knjigaren, kakor v Moskvi in Petrogradu. Vendar Je pomanjkanje knjig silno občutno. Ljudje sl knjig ne morejo kupiti, ker so predraga. Drage so pa radi skrajno majhnega !» slabega dela.
Težko je, zamenjati v Moskvi dobra valuto zapada za sovjetski denar, človekt se zdi, da Je tam vse narobe, ker se branijo stabilne valute. Tajnost je pa v tem vlada hoče stabilizirati sovjetsko valuto. V ta namen Je sklenila pred pol, letom izdati enotni novec, takozvanl »červonec« Vlada hoče vzdržati tečaj červonca v višini 22 šilingov, zato pa se brani obtoka dobre inozemske valute. Če bi ljudje spre-, jemali funte in dolarje, bi namreč nikdo nej jemal červonca in tečaj bi zdrčal navzdol.
Vse gospodarsko življenje sovjetske Rusije Je zgrajeno na gnilih temeljih. Najsi so razne naredbe še tako dobrohotne, iluzije še tako trajne, sistem je vendarle brezupno napačen. Za trgovino je potrebno troje: svoboda tekmovanja In privatna inicijativa. Sovjetska vlada pa n« more dopustiti svobode v akciji, svobode potovanja in svobode v tisku. Svoboda kritike bi pomenila konec diktature in svoboda v akciji konec državnega socijallzma; To bi pomenilo novo meščansko vojno. Mirni razvoj pod sedanjimi diktatorji nam je potreben in ga tudi želimo. Nesrečna Rusija še ni na koncu svojega trpljenja. Preveč parasitov še živi od tega sistema. Pre. več je bilo zločinov in krvoprelitja, ki ga je treba popraviti, ali gospodarska vprašanja so preveč sorodna z moralnimi in političnimi problemi Težko je verjetno, da Jih bodo rešili današnji diktatorji. Oder se bo moral izprazniti za nove igralce, to pa bo najbrže uvod k novi ruski tragediji 5*
Slovenski napredni Javnosti.
Ta članek nam Je porfal star slovenski napreden in naroden delavec z dežele ter nas naproša, da ga objavimo, kar radi storimo. Članek Je lep dokaz, da dosega »Jutrova« gonja ravno nasprotno od tega, kar zasleduje. Op. ured.
Nisem imel namena vdejstvovati se še kdaj v političnem življenju niti pisati političnih člakov, najmanj še proti od stranki, kateri sem pripadal vse življenje. Ostudno blato, v katerega se ta stranka in njeno časopisje vedno bolj pogreza, pa me naravnost sili, da spregovorim vsaj par besed, ne onim, ki stranko vodijo, ampak onim, ki so po nedolžnem ta brez lastne krivde ie danes njeni pristaši poštenim, a zapeljanim pristašem demokratske stranke v Sloveniji Kot navdušen ta prepričan Jugosloven še v tistih časih, ko večina našega naroda Jugo-slovenskega imena še poznala ni, sem £e kot dijak simpatiziral z bivšo Narodno napredno stranko. Videl sem, da je samo ta stranka po svojih načelih taka, da se Ji lahko pridružim. Pri klerikalcih sem videl, kako so se prodajali Dunaju, kako so se navduševali za vse, kaT Je btto avstrijskega in kako grdo so izrabljali vero v osebne in strankarske namene; zato s to stranico nisem mogel iti čeprav so me posemeznl tovariši, pristaši te stranke, vedno znova k temu nagovarjali ter mi obljubljali vse mogoče ugodnosti, podpore itd, če se zapišem g. Šušteršiču, Lampetu In Peganu. Socialiste tudi nisem mogel, čeprav sem bS po mišljenju bolj socijalist, ker so bfll brezdomovinci Intemacijonalci, Jaz pa jugoslo-vensld nacijonalist. Narodrto-naprednl stranki sem ostal zvest tudi pozneje ta se vedno trudil, pomoči Ji po svojih skromnih močeh. Tudi vojna me ni omajala; trpel sem raje preganianje, kakoT da bi se odrekel svojemu Jugoslovenskemu prepričanju In svoji strankarski pripadnosti Pozneje, ko se Je Narodno-napredna stranka spremenila v Jugoslovansko demokratsko stranko, sem ostal Sstotako na svojem mestu ter tako dočakal končno uresničenje dettasklh sanj — ustvaritev Jugosfavije.
Ko smo leta 1918. s solzami radosti v očeh pozdravljali osvobojenje, sem bil trdno prepričan, da Je s tem napočil tudi čas končne zmage naše demokratske stranke, da bo ona tista ki bo v novi državi zastopala v parlamentu Slovenijo in veselil sem se tega prav tako kakor osvobojen)a samega. Toda kakšno razočaranje. Mesto da bi se stranka okrepila, se je vsak dan boli krčila ta kmalu nato smo doživeli celo cepljenje poprej v tej stranki združenih naprednih sil v narodne socijaliste ta samostojne kmete. Premišljeval sem mnogo, toda tega pojava takrat pri najboljši volji nisem mogel razumeti Smatral sem cepljenje za stvar
neznaten, da bi povzročil tako nesporazumi jen je, toda drago staro dejstvo jc, da se v življenju ta pri dirkah zgode najhujši slučaji pri malih jarkih ta nizkih seččh. Istotako vidite včasih ženo, ki bi v dragi deželi in pod dragim podnebjem postala kaka Jeanne d’Are, kako se z malenkostnimi skrbmi gospodinjstva muči ta sama sebe ubija. Toda to je druga povest.
Njena vera je delala polkovnikovo ženo le še nesrečnejSo, ker je tako močno poudarjala nizkotnost ljudi. Spomin ja je se na to, kaj je vse napravila, je bilo zabavno opazovati njeno nesrečo ta jalove poizkuse njene; da bi jo postaji prikrila. Toda postaja je vedela vse in se je brezsrčno smejala; kajti slišali so povest o uri iz ust Mrs. Larkjmove, ki Jo je pripovedovala z jako dramatičnimi gestami.
Enkrat ali dvakrat je rekel Platto Mrs. Larkynovi, videvši, da se polkovnik ni mogel oprati. »Ta stvar je šia dovolj daleč. Predlagam, da polkovnikovi ženi povemo, kako se je to pripetilo.« Mrs. Larkjmova Je stisnila ustnico in zmajala z glavo ta izjavila* da mora polkovnikova žena svojo kazen prestati, kakor jo pač more. Mrs. Lar-kynova je bila lahkomiselna žena, ki bi v njej nihče ne slutil tako globokega •ovcaitvm. Taioo Platu at niče—f »to-
ri! ter je polagoma, ker je polkovnik molčal, sam začel verjeti, da je polkovnik najbrže kje »čez ojnice skočil« tisto noč ta da mu je ljubše, da v kombinaciji drugih ljudi ostane sodba o manjši krivdi, da je namreč kolovratil okoli izven ur obiska. Platte Je pozabil zadevo o uri za nekaj časa ta je bil * svojim polkom premeščen dragam. Mrs. Larkjmova Je šla domov; ko je njenega moža služba v Indiji potekla. Ona pa ni nikoli pozabila.
Toda Platte je imel popolnoma prav, ko je rekel, da je šla šala predaleč. Nezaupnost ta tragičnost, ki Ju i* povzročila — česar mi gledavd ne moremo videti in ne verjamemo —, morita polkovnikovo ženo ta delata polkovnika nesrečnega. Ako bo kdo izmed njiju čital to povest, je lahko prepričan, aa je slučaj popolnoma točno opisan, in oba se potem lahko poljubita in spnja-teljita.
Shakespeare namiguje, kako zabavno j® opazovati, ko saperja lastna baterija raztrgal To kaže, da naj pesniki nikar ne pišejo o stvareh, ki jih ne razumejo. Vsakdo mu lahko pove, da so saperji ta artiljeristi dve popolnoma različni stroki v vojskL Toda če popravite stavek In postavite »artiljerist« mesto »saper«, ostane morala prav tista.	Preval	-4	—-č,
osebnih ambicij, zato sem ga tudi obsojal ta nastopal odločno proti njemu. Razvoj cepljenja pa je šel še dahe ta končno se je odcepila od JDS ie Narodno-napredna grupa krog »Slovenskega Naroda.« Takrat seta pričel postajati končno pozoren in polastilo se me je prepričanje, da mora Imeti vse to cepljenje vendar tudi globlje vzroke. Prav za prav ml početje takozvanfli »mladfoov« že takrat ni ugajalo, ko so ustanavljali svoj novi list »Jutro« ta pri tem, seveda le ¥ krogu najožjih zaupnikov, izjavljali, da ustanavljajo list samo zato, da bodo ž njim ubili »Slovenski Narod«, katerega ne morejo dobiti popolnoma v svoje roke, taloo da bi bili njegovi neomejeni gospodaril Toda mislil sem, da so gg. ki Imajo odločilno besedo pri »Slovenskem Narodu«, res tako konservativni ta reakcionarni da škodujejo razvoju stranke ta da je za nov razcvit res potreben nov dnevnik, Id bi bft bolj napreden, socttalen ta demokratičen. Ustanovitelji novega lista so tudi nagla taft, da bo list čuvar dostojnega tona ta dostojne polemike v naši žal ie precej nekulturni Žur-nahstikL Razvoj dogodkov pa je nehote ubtt v meni vero v Iskrenost ta načelnost ter politično moralnost mladinske družbe ter me vedno boli sHU k spoznanju, da je vse njihovo početje ie grda ta ostudna igra kli-karskih interesov, osebne amUctie ta egoizma.
Formalno sem bh ie do lani pristaš JDS, toda s skepso sem zasledoval počenjanje mladinske klike ta pisavo »Jutra« že od leta 1922. Toda Srn bolj sem opazoval razne čudne znake njihove politike, tem bolj sem prihajal do prepričanja, da nismo ml pristaši JDS v SHovenhi nič drugega nego brezoblična masa poštenih napredita) ta nacionalnih ljudi katera služi gotovim maloštevilnim gospodom krog »Jutra« v svrho, da z njeno pomočjo delajo osebne politične ta denarne kupčije. Spoznal sem. da »Jutro« ni naše glasOo, ampak glasilo gotove skupine ljudi, ki stoji v trgovskih odnošajih s g. Praprotnikom, ozimna Slovensko banko. Spoznal sem. da je tej skupini ljudi demokracija hekuba. samo deroar goško geslo za lovljenje nepoučenih naivnih poštenjakov. Spoznal sem, da le tudi nacionalizem, katerega Imajo tl ljudje vedigt na jeziku, istotako ie golo ta nesramno zlorabljanje v polttično-kUkarske namene. Ta maloštevilna kitica ima v zakupu celo pošteno naše demokratsko ljudstvo, katerega eksploatira na najgršl način, slepeč ga t lepimi frazami o demokratičnem mišljenju, socijainem čustvovanju, nadjonallzmu ta jugo slovenstvu. Temu primeren je tudi način njene časopisne borbe, Id postaja zadnje čase prava sramota za atovensko kulturo. Včasih Je veljala mariborska »Straža« za najbolj surov stoveask1 Hat; nekaj časa sem pa jo je »Jutro« ostavilo daleč zadej ta doseglo gotovo rekord. Nihče, ki slepo 'ne trobi v rog Delniške družbe za eksptoattranje slovenskega naprednjaštva ta ji noče biti brezpogojno vdan objekt z? eksploatacijo, ni varen pred tem liatom, pa naj bo sicer še tak poštenjak, še tak deifto-krat, še tak nacijonalist ta Jugosloven. Pri tem se poslužuje vseh mogočih ta nemogočih obrekovanj ta zavijanj. Eno najbolj žalostnih poglavij iz ostudne »Jutoovt« go-' nje pa je gotovo borba proti domačemu gospodarskemu zavodu, proti Jadranski ban-kL Nisem v nfleaki zvezi s tem zavodom ta me radi tega ne vodijo nobeni osebni interesi, reči P« moram, ua se mi »Jutrova« kampanja vseeno studi ta sicer ie iz princi-pjjelnih vzrokov. Studila .bt w ml tudi tedaj, če ne M vedel da je le delo osebnega maščevanja denarnega očeta »Jutra« ta njegove klike, ki M bila pripravljena mirne duše oškodovati tisoče naših ljudi, da bi imela od tega političen profit. Studi se pa kolikor vem, tudi velikemu številu de-mokratov samih.
Do danes še nisem vstopi v nobeno stranko In torej tudi nimam namena delati razpoloženje za to ah ono politično skupi. no. Besede, ki sem Jih napisal tu, 90 le Izraz mojega osebnega prepričanja, do katerega sem prišel stopnjema tekom dolgega premišljevanja ta opazovanja iz najbližje bližine. V »Narodnem Dnevniku« objavljam to samo radi tega, ker Je to edini naš nepristranski ta neodvisen Ust, kolikor sem se lahko uverjl od prve številke do danes. Objavljam pa z namenom opozoriti svoje bivše demokratske tovariše iz vrst navadnega članstva, posebno učRelje ta druge tateiš-gente na deželi, da začno enkrat tudi sami misliti, kajti prepričan sem. da se bodo potem s studom obrnil od te družbe. Ne dajte se steplti od njihovih fraz ta tali* tto zujte samš te da ate ie pošteni,, nti boete ate-Rit	BRV
Teroristi na delu.
No6«na zavijanja ne pomagajo več, demokratsko besedolomstvo je dokazano, mladini so zopet enkrat- izgubili bitko in profesor Redsner mora odložiti mandat ali pa je obsodil sebe. To je soglasno sodba vse poštene javnosti. Kljufo temu pa upajo mladini, da morejo s hinavščino in terorizmom vendar še popraviti svojo moralno katastrofo.
Tako pošiljajo okoli pristašev NNS mladini svoje plačane agitatorje, ki se izdajajo kot pristaši NNS in ki naj pridobe njene dane za podpis sledeče izjava
Napredni Ljubljani la vodstvom JDS ter
NNSl
Lani se je z našim sodelovanjem osnovala v Ljubljani Narodna napredna stranka. Mi smo to razumeli tako, da je to v korist Ljubljani in rešitvi našega mesta od klerikalne premoči in da se bo z mirnim nastopom počasi izravnal prepir med naprednjaki.
Mi smo poizkušali storiti vse za po-mirjenje nesporazumljenj. Zato pa seda] tembolj obžalujemo, da so nastopili novi dogodki, ki žaloste zavedne naprednjake. Mesto združitve — še več navskrižja!
V tem važnem trenotku, dasi se ne štejemo med takozvane voditelje, mislimo, da imamo brez ozira na levo in desno v interesu Ljubljane in napredne misli dolžnost, storiti odločni ukrep, da se razdor slajša.
Ne motimo se, da govorimo iz srca veliki večini meščanov, ki so svojčas volili z NNS, če izjavljamo:
Preko mučnega spora o volilnih stroških, preko prerekanja, ali se pristop« na •kupno sejo načelstev JDS in NNS, radi
podaljšanja mandata ga. Reisnerja ali ne, gremo na dnevni red. V Interesa uradniškega stanu je, če g. Reisner mandat obdrži, kakor to možnost predvideva 3. točka sporazuma za ljubljanske volitve, od 19. februarja 1923.
Mi bomo v naprei branili želje onih slojev, katerim pripadamo. Poleg tega go-spodarskega dela pa bomo gledali^ na to, da se spori med naprednjaki zmanjšajo in se Ljubljana zopet pridobi v narodni in napredni tabor. Storili bodemo vse, da se v najkrajšem času skliče zbor zaupnikov NNS, ki 'bo — o tem smo uverjeni — v polnem obsegu pritrdil našemu naziranju ter nadaljeval od nas započeto akcijo.
Zato poživljamo vse:	Sodelujte	pri
tem delu!II
V Ljubljani, dne 11. januarja 1924.
Clanl načelstva NNS.
Višek hinavščine pomeni ta izjava in naravno je, da nimajo ž njo mladini sreče, temveč da jo pristaši NNS od-klanjajo z ogorčenjem drug za drugim.
Mladini so šli zato na svoji poti navzdol korak naprej. Pričeli so terorizirati vse, ki se niso hoteli podpisati na to izjavo in kdor je le količkaj odvisen, temu groze z odpustom.
In oni mladini, ki se še v izjavi sami hvalijo kot edini odrešiielji nradništva, se istočasno že bahajo, da so spravili dva uradnika ob kruh, ker nista hotela podpisati izjave.
Odveč je, da bi dodajali na te mladinske manire še kak komentar! Še vedno je bil terorizem usoJepoln samo za tistega, ki ga uporablja, mladini ne bodo preobrnili zgodovine.
Pred volilnim bojem v Italiii.
Poročila iz Italije pravijo^ da bo zbornica razpuščena in razpisane nove vontve. Po zadnjih tozadevnih razočaranjih in Mussolinijevem molku moramo vzeti te vesti zelo rezervirano, toda verjetno je, da je zadostoval Mussoliniju čas po zaključitvi jesenskega zae sedanja zbornice, da si je ustvaril sliko o notranjepolitičnem položaju.
Znano je pač, da so tedaj listi identificirali zaključitev zasedanja z razpustom parlamenta. Vsled tega so pričele poedlne stranke pregledovati svoje vrste hi razpravljal« o svojem volilnem nastopu. Začenši od popolaTav do maloštevilne levičarske frakcije maksi-malistov, so si skušale priti na jasno glede svojega stališča napram fašizmu in Mussoliniju. Splošno je namreč mnenja, da ni fašizem Identičen z mussoli-nizmom, ki ima v Italiji mnogo več pristašev s katerimi morajo računati vse stranke.
Dozdeva se torej, da je Mussolini
spoznal svoje nasprotnike in uvidel, da ga ne bodo ovirali na sijajni zmagi, ki naj pokaže doma in drugod, kakšne sadove je rodilo obnovitveno delo fašizma. Svoje vrste pa je itak pregledal za časa volitev v pokrajinskih organizacijah. Te volitve so z malo izjemami pokazale, da vlada v fašističnih vrstah prvotno navdušenje in strumna disciplina.
Tudi živahnost ki je vladala zadnje čase v političnih krogih okoli Oioiittija, Bonomija, Salandre in Orlanda je smatral tisk za predznak bližajočega se volilnega boja. Pri poizkusih razlaganja
obiskov posameznih politikov v Giolit-tijevi hiši je prišlo do domneve, ki nekaj pomeni: Iz zatrjevanj o fašistofil-skem zadržanju Oioiittija, je javnost domnevala, da bodo postavljene paralelne kandidatne liste, če bo le zmagala Pri fašistih struja, ki načelno ne odklanja volilnih zvez. Paralelne liste ne bi imele fašizmu nasprotnega značaja hi bi nosile imena znanih meščanskih politikov, ki ne morejo iz kateregakoli razloga biti včlanjeni v fašistovski organizaciji. Mussolini sam ni baje načelno proti volilnim zvezam, ki jih predvsem odklanjajo pokrajinski fašistovski prvaki, ki se v marsičem ne strinjajo z rimskim vojvodom. Ce bi Mussolinijevo stališče propadlo, bi bili fašistom naklonjeni pristaši meščanske stranke prisiljeni nastopati samostojno. Bill b4 pa za nov argument bogatejšL Toliko pobijani mussolinizem pa bi najlepše vzcvetel.
Fašizem bo sicer tudi brez teh volilnih zvez zmagal, toda prihranjene bi bile neprijetne kritike fašizma, ako bo to sploh dovoljeno, in fašizem bi se lahko okoristil z osebnimi uspehi Mussolinija.
Končno priča o volilnih predpripravah tudi dejstvo, da je bil odgoden »Veliki svet« in sklican sestanek »Narodnega fašistovskega sveta«, Id se bo vršil zadnje dni januarja v Rimu. Gotovo je, da mu bo Musolijtf predložil v odobritev volilni program.
V ostalih političnih skupinah so sedaj še negotovi. Volilna gesla bodo izdana šele, ko bodo znani fašistovski sklepi.
Italijanska birokracija.
»Bemer Bund« J« obelodanil par ml6-nlh zgodbic o velikem diktatorju. Evo:
Predložena je bila kolekovana prošnja t potrebnimi prilogami (krstni list, sodnlj-skl atest, dovoljenje za bivanje) ter dvema slikama. Mussolini si )• hotel pridobiti patent šoferja, da bi smel voditi svoj veliki dirkalni avtomobil. V kontrolnem uradu so spoznali, da so dokumenti v redu. Ker je bil Benito Mussolini polnoleten, ni bilo treba predložiti še dovoljenja starišev. Najprej ga je Inženir IzpraSeval o teoriji, nato pa je Mussolini vozli svojega učitelja nekaj časa po dirkališču, nakar ga je slednji proglasil za zrelega šoferja. Po preiz-kušall si je Mussolini globoko oddahnil ter -prejel smejoč svoj šoferski patent, ki mu ga Je inženir Izročil t besedami: »Sedaj pa ponesite te dokumente na prefekturo.« Mussolinijev nasmeh Je trenutno Izginil, alt pot na prefekturo je bila neizogibna.
Službujoči uradnik ie pregledal »dokumente ter ugotovil, da manjka potrdilo pismenosti. --------------»Kako naj fzgleda ta doku-
ment?«  »Zadostuje tudi potrdilo o dovršenem tretjem razredu ljudske Sole.« — •To sicer ne bo tako težko dobiti, toda kako naj sl ga prisvollm? Ali se to ne da
spregledati?« »Ne, to ie Izrecno pred-
oisano, Jo torel neobhodno potrebno.«
To Je Mussolinija silno razburilo In
pogrelo. Par minut pozneje Je vstopil v pisarno nekega notarja, »Gospod doktor, po-treoujem izkaz, da znam pisati In Citati.« Notar ga je pogledal debelo, ker ni vedel, kaj Musscllnl misli. Toda Mussolini nadaljnje »Ali niste notar? Ali se vaših doku
mentov ne sprejema kot veljavnih?«--------------
»Torej—« »Takega dokumenta še nisem spisal.« »Pa Izstavite sedai prvi dokument te vrste.«---------
Nato se Je vsedel Mussolini k mizi ter pisal: Velecenjeni gospod prefekti Itd.... Ko je spisal. Je spis glasno prečltal ter dejal notarju: ,»Prosim Vas, da potrdite, da sem te vrste napisal Jaz, stvar Je nekoliko nelepa, ali glavno Je, da ie čitljivo. Ali ste razumeli?
Njegovo pisavo Je namreč silno težko čitati. To se pravi: treba je dopolnjevati napol Izpisane besede; najti smisel kratic; uganiti, kaj se pravzaprav skriva za Ini-cljalkaml, ki se pojavljajo med raznimi pretrganimi postojankami. To je posebne vrste stenografija. Taka Je pisava laškega premlierja.
Notar Je skušal prečitati, ko ga Je Mussolini prekinil z besedami: Ali hočete tudi potrditi, da sem glasno prečltal?« Notar je potrdil, priče so se podpisale In tako se je ugotovilo, da zna Benito Mussolini pisati in čitatl.
Drobne vasti.
Španija ta tvoj« tangerske Interese. Otfnerai Primo de Rivera Je postal Angliji in Franciji spomenico, v kateri prosi za Iz-
Kemembo tangerskega sporazuma, ki bi 1J vpoiteval španska Interese. Spomenica Izraža upanje, da bo španskim zahtevam jutiaiciu).
— Kongres svetovne poštne zveze bo
leto« v Stockholmu. Kongres bo trajal šest tednov. Obenem bo proslavljena 50 letnica aveee, ki Je bila osnovana 9. oktobra I. 1874.
— Mednarodna kontrolna komisija za rasoroiitev Nemčije Je pričela zopet delovati,
— Gruzinski narodni svet Je odobril Mtavo Zveze eovjetsklh republik.
— Pri demoostracilah pred cesarsko patate Je vrgel nek Korejec bombo, ki pa al eksplodirala. Korejca so prliell. Pri njem
auibsi
— Odlični avstrijski učenjak cmrl od
lakote. Te dni je preminul na Dunaju bivši ordinarij dunaiske univerze prof. Ludvik Unger v veliki bedi. Nedolgo tega Je prišel v mestno ubožno hišo. kjer je skoraj od same lakote umrl. Prof. dr. Unger. ki se je rodil na Sedmograškem. Je bil svojčas ponos in dlka dunajske univerze.
— Nove telefonske zveze češkoslovaške republike. To leto hodo razširili vzajemno telefonsko zvezo češkoslovaške z Madžarsko. Nadalje se pripravlja telefonska zveza s Francijo. Italijo preko Curilut ter IzboljSanje telefonskih zvez z Jugoslavijo (preko Budimpešte), s Trstom (če* Avstrijo) ter z Riimunsko.
— Smrt časopisov v Nemčiji. Minulo leto je vsled slabih gospodarskih razmer pronehalo Izhajati v Nemčiji 2513 Časiplsov In revi). Med temi le bilo 173 dnevnikov In 142 časopisov, ki so izhajali po večkrat na teden.
Politične vesti.
** Nevtralni Klas o Mali antantL — »NeueZflrcher Z t n g.« piše ob priliki beograjske konference. Sestanek Male antante se vrši v pomembnem trenutku za
slovanski svet. Češkoslovaška, Jugoslavija In Romunija tvorijo važen faktor pri poskusih nove orijentacije državnih zvez. Francosko - češkoslovaška pogodba kaže, kako se namerava usmeriti francoska diplomacija. Na konferenci bo, kakor vedno, igral važno vlogo tudi madžarski problem. Do sedaj so gledali v Pragi, Bukarešti In Beogradu skeptično na madžarsko lojalnost. Odkar pa je prevzelo Društvo narodov sanacijo te države v svoje roke, se bo Mala antanta zadovoljila z natančnim izpolnjevanjem političnih garancij.
n Angleško mnenje o Mali antanti. Reuter potrjuje informacije, da odide dr. Beneš takoj po konferenci v Beogradu v London, kjer se pogovori z angleško vlado o slošni situaciji v Evropi in o položaju, ki je nastal po sklenitvi francosko-češkoslova-ške zveze. Angleško časopisje pripisuje beograjski konferenci veliko važnost, posebno zato, ker uredi Mala antanta na tej konferenci svoje odnošaje napram Rusiji. Angleški dlplomatlčnl krogi pa posvečajo največ pozornosti temu, kakšno stališče zavzame Mala antanta k vprašanjem, ki se tičejo prestiža Anglije v evropski politiki, zlasti, če bodo vse države Male antante brezpogojno podpirale Poincarejevo politiko. Kakor mislijo angleški časopisi, bo Mala antanta složna v pogledu orijentacije v ev. ropski politiki. Londonski listi opozarjajo na to, da Mala antanta ni povsem složna, ker Rumunija noče stopiti v zvezo s Fran. cijo. Jugoslavija pa je na poti, da kakor Češkoslovaška sklene s Francijo politično in vojaško zvezo. »Manchester Guardian« trdi. da le med Poincarejem In Bratlanuiem nastal oster spor, ker Bratlanu noče ugoditi Poincarejevim zahtevam, da bi romunske petrolejske vrelce dal v Izkoriščanje kaki francoski finančni skupini.
— Važnost češkoslovaško . francoske pogodbe. Pierre de Ouirielle piše v »J o u r-n a 1 u d e s D čb a t s«, da se bo z objavo pogodbe polegla jeza Anglije In Italije. Kdor je poznal češkoslovaško politiko še pred obstojem češkoslovaške države, ta je moral vedeti, da pride v gotovem času do pogodbe s Francijo. Iz vsega je razvidno, da sta se obe državi enakopravno dogovorili glede zaslguranja miru In vzpostavitve Evrope. Pogodba ni naperjena proti nikomur ter se ji morejo pridi . liti tudi druge države.
** Republikansko gibanje na Madžarskem. »Uj Nemzedek« poroča o gibanju takozvanih oktobristov, da ta pokret ogroža notranjo konsolidacijo Madžarske, ker je naperjen proti monarhiji. Republikanska .propaganda pa je tudi proti madžarskemu kazenskemu zakoniku.
Senzacljonalni politični proces. Pred budlmpeštanskim kazenskim senatom se je vršila nedavno velezanimiva razprava v častni zadevi znanega madžarskega pisatelja Julija Pekara proti uredniku lista »A Vilag«, dr. Qezl Felekiiju. Slednji mu je namreč na nedostojen način očital!, da je kot poslanec kečkemetskega okrožja proslavljal v narodni skupščini Ivana Hejjasa kot voditelja madžarske mladine in madžarske bodočnosti. V toku razprave pa je Feleki prišel z dokazom resnice, da je Ivan Hejjas dal v Abonyju umoriti 22 oseb. Ivan Hejjas da Je povzročitelj 53 umorov. Pomočnik Hejjasa, neki Mihael Francia-Kiss, ki ga je ministrski predsednik groi Bethlen v neki deputacijl, katero le vodil Pekar, ki Je baje večkratni morilec. Dr. Felekri sc je zagovarjal tako. da je napisal dotlčnl članek le iz ogorčenja, da je pesnik Pekar vodil zločince pred ministrskega predsednika. Ker sodni dvor (iz polltlčnh razlogov, ki so nam umljivi, ured.) ni dopustil delnega dokaza resnice,.češ, da so Hejjas in njegovi prijatelji postranskega pomena, je dr. Feleki vložil proti temu sklepu nfčnostno pritožbo. Razprava Je bila odgodena.
Vtis Macdonaldovesa govora. Voditelji liberalne stranke so proučili Macdonaldov govor In ugotovili, da se popolnoma strinja z zahtevami liberalne stranke. »Manchester Cuardian« hvali kiea’izem delavske stranke. »Ewenlng News« In »Ewening Standard« sta Izrazila dvome, da mu bo uspelo Izvesti tako zmeren delovni načrt. Pod pritiskom svojih radikalnih pristašev bo prisiljen Iti preko začrtanih mej In ako bi ga skušale meščanske stranke vreči, se bo kabinet protlvil demisijonirati. Vtis njegovega govora v pariških političnih krogih rti znan. »Temps« pravi, da je govoril spretno in dostojanstveno. V njegovih zunanjepolitičnih Izvajanjih je marsikaj zanimivega. Vsi časopisni komentarji, ki ne cenijo Macdonaldovlh zaslug so slaba dejanja. Izmed držav, s katerimi hoče vzpostaviti prljatelske odnošaje. Je Imenoval Francijo na prvem mestu. Vpoštevatl je treba njegovo Izjavo, da ne smemo pričakovati od delavskega kabineta čudežev. Vsaka generacija se mora omeliti na to, kar lahko Izvrši. S sličnim zadoščenjem je pisal o njegovem govoru tudi »Journal des Debats«, ki le poleg tega omenil, da želi tudi Mala antanta obnovitev tesnih vezi med Londonom In Parizom.
**» Novi šef francoskega generalnega štaba Evgčne Debcney je rojen 5. maia 1869 v Bourgu. V pričetku svetovne vojne je bil podpolkovnik v štabu prve armade. L. 1917 Je bil Imenovan za komandanta prve armade, ki le v marcu 1918 zavirala nemško prodiranje med Montdldlerem ln Amlensom. V avgustu 1918 je kot prvi prisilil pri St. Ouentinu Nemce k umiku. Po vojni le bil Imenovan za ravnatelja višje vojaške šole. Debeney Je Intimen sodelavec maršala Pčtaina. Od 1. 1920 naprej je član vrhovnega vojnega sveta.
KINO TIVOLI
„Polu not"
v slavni vlogi Olaf Fdnss In Konrad Falk
[od 10. do 13. ian. KINO MATICA'
Dttevfss vesti.
Pina Menichelil
* Uubavni tragediji v 7 del,
,Doživljaji žene*
od 11. do 13. lan.
Helensko Šolstvo.
Dne 7. januarja je zljoroval ljubljanski odsek »Društva meščansko-šolskih učiteljev«. Zborovanje je naj-preje razpravljalo o Brinarjevi zgodovini za meščanske šole in izraailo svoje nezadovoljstvo, kako je mogla dobiti knjiga odobrenje ocenjevalne komisije višjega šolskega sveta, ko pa ne odgovarja stremljenju modernega zgodovinskega pouka. Glavni ded razprav na zborovanju je pa .zavzel referat strokovnega učitelja g. Primožiča o meščanskih šolah. Poročevalec je uvodoma povdarjal veliki pomen meščanskih šol, ki vzgaja takozvano srednjo inteligenco, ki je najboljša vez med širokimi plastmi ljudstva In višjo inteligenco. V Sloveniji je bilo po prevratu ustanovljenih 34 meščanskih šol, katere je strokovno učiteljstvo organiziralo pod najtežavnejšimi razmerami v vzorna vzgojevališča za praktično življenje. Dotok učencev v meščanske šole je bil vedno povoljen. Dokaz* da je ljudstvo uvidevalo potrebo meščanskih šol. šolska oblast priznava III. razred meščanske šo'e enakovrednim nižji srednji šoli, IV. razred meščanske šole pa V. razredu srednje šole.
Absolventom meščanskih šol se je pa napravilo z najnovejšo uredbo o razvrstitvi državnih nameščencev veliko krivica Po tej uredbi se Istoveti meščansko šolo z dvema razredoma srednje šole. Vsakomur, kdor pozna ustroj meščanskih šol mora biti na mah jasno, da se je s to uredbo pričelo ubijati meščansko šolo. Izobrazba absolventa dveh razredov srednje šole se niti z daleka ne more primerjati z absolventom meščanske šole.
Društvo meščansko-šolskih učiteljev v Sloveniji je po referatu g. Primožiča sklenilo prositi ministrstvo prosvete, da zastavi v parlamentarnem odboru za razvrščanje državnih uradnikov ves svoj vpliv, da se meščanska šola istoveti z nižjo srednjo šolo in uvršča absolvente meščanske šole v smislu člena 6 zakona o civilnih uradnikih, absolvente drugega razreda meščanske šole pa analogno absolventom drugega razreda nižje srednje šole pod člen 10 zakona in sicer z utemeljitvijo: 1. ker je po »Uradni izjavi« višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 13. dec. 1923 III. in IV. razredna meščanska šola enakovredna dovršeni nižji srednji šoli, ozir. jo presega za eno šolsko leto; 2. ker se znanje in spretnosti absolventov meščanske šolo, zlasti v knjigovodstvu, obrtnem in trgovskem spisju in računstvu, prostoročnem in geometrijskem risanju, opisni geometriji, gospodinjstvu in ročnem delu nikakor ne more primerjati z drugim razredom nižje srednje šole, čigar absolventi morajo ponavljati še II. razred meščanske šole; 3. ker se absolventi meščanske Šole udejstvujejo povsod v splošno zadovoljstvo kot uradniki in poduradniki; 4. ker je zapostavljanje meščansko šole socijalno krivično in v veliko škodo prizadetim, kakor vsemu narodu, ki bode meščansko šolo.
Ponos osvobojene Slovenije Je njegovo meščansko šolstvo in zato treba skrbeti za njegov razvoj, ne ga pa ovirati. Zadeva vse Slovenije je meščansko šolstvo in zato ga prinašamo na uvodnem mestu.
Kraljevsko božično darilo srednješol-cem. Kralj in kraljica sta po brzolavnl odredbi ministrstva prosvete naklonila najvrednejšim učencem drž. srednjih Sol božično darilo v znesku 500 Din. V vsakem mestu, kjer so take srednje šole, je prišel v poštev en zavod. Darila so prejeli tUe učenci: 1. Miroslav Košir Iz Šiške, učeneo VIII. razr. na I. drž. gimnaziji v Ljubljani; oče mu je železniški sprevodnik v pok.; 2. Franc Jesenovec Iz Puštala, učenec V. razr. na gimnaziji v Kranju: oče je umrl, mati Je delavka; 3. Ivan Hrovat Iz Žužemberka, učenec III. a razreda na realni gimnaziji v Novem mestu: oče je kmetovalec; 4. Matija Corel Iz Kaptola pri Kočevju, učenec III. razreda na realni gimnaziji v Kočevju; oče In mati sta v Ameriki; 5. Fran Lasbacher s Stavenskega vrha pri Oor. Radgoni, učenec VIII. razreda na gimnaziji v Mariboru; oče je kmetovalec; 6. Božidar CerneJ iz Celja, učenec VII. razreda na reafnl gimnaziji v Celju; oče je okr. Šolski nadzornik; 7. Peter Kavčič Iz Stanošine, učenec V. rezreda na realni gimnaziji v Ptuju; oče je nadučitelj; 8. Franc Horvat Iz Turnišča v Prekmurju, učenec V. razreda na realni gimnaziji v Murski Soboti; oče je kmetovalec. Kraljevska darila so se odlikovanim učencem Izročila s primerno šolsko slovesnostjo.
Carjeva ovca. Oskutna gonja, ki lo uprizarja demokratski tisk proti dru. Ravniharju, preseda že vsem ljudem. S komerkoli govoriš, pa naj sl bo tudi pristal demokratske stranke ,se zgraža nad tem. To le veselo znamenle, ker vendar le kaže, da Je v naSi javnosti še dovolj zdravega ledra, ki reagira na sistematično zastruoljenje vse drugače, kakor pa sl to domlllja Jutrova gospoda. In zakaj taka gonja? Ker se jim dr. Ravnihar ne ukloni In jim parlra vse njihove udarce. Vprašamo pa samo, če bi bU dr. Ravnihar res taka garjeva ovca, ki Je v stanu okužiti vso svojo okolco, če Ima res nad seboj take politične grehe, kakor Jih mladini vlačijo na dan, Izza zadnjih dvajsetih let. zakaj pa so mu bil dajali v stranki vsa častna mesta, ki so Jim bila na razpolago? Državni poriaoMi podpredsednik
Ljubljana, 12. januarja 1924.
stranke, poverjetfk v narodni vladi Ltd. vse In še več mu je bilo na krožniku, vzlic temu, da so morali že tedaj obstajati oni — »grehi«, ki jih v resnioi ni bilo. To je ravnow Oni sami ne verujejo in niso verovali v te grehe in sedaj hočejo prisflitl javnost, da bi vanje verovala. In še več, ko so že pred nekaj tedni ponudili Narodno-naprednl stranki lužijo, so se oni izrekli pripravljeni za osebne žrtve, niso pa od NNS v tem poglc-du zahtevali nlkaklh žrtev. Pa še več, ni ša mesec dni temu. ko so ponujali dru. Ravniharju najčastnejša mesta. Ali hočejo dokazov? Ali se torej ne pravi slepiti lavnost ter se iz nje norčevati, ako slikajo kot pro-palioo moža, ki bi ga sami bili pripravljen! sprejeti z odprtimi rokami. Kaj mislijo, da je lavnost res tako nerazsodna, da kievet* ne bo spoznala za — kleveto. Res, obžalujemo stranko, da se še identificira s kliko, ki jo nevzdržno vodi v prepad in ki edina zavira sporazum vseh naprednjakov. Pa ta sporazum bo prišel, sporazum vseh poštenih, elementov našega naroda — četudi preko klike.
»Tako ne gre!« Prejeli smo ln priobčujemo:	Pod zgornjim naslovom prinaša
včerajšnje »Jutro« članek, s katerim skuša zagovarjati predsednika demokratske stranke v Celju, dr. E. Kalana in Nemce na Polzeli In v katerem kar mrgoli neresnic. Res je, da so pri StrojUnl tovarni na Polzeli zaposleni tudi slovenski delavci domačini, res pa je tudi, kar je »Jutro« blagovolilo zamolčati, da imajo vsa vodilna mesta v rokah Izključno le Nemci, tuji državljani, ki slučajno niso Švicarji in ki absolutno ne poznajo našega jezika. O informacijah g. Tripaia ne dvomimo, ker se je za stvar zanimal od vsega početka. Trditev, da odpuščena Artnik in Pocajt nista bila odpuščena iz nacijonalnih ozirov, je grdo zavijanje resnice. Artnik je bil do dneva, ko je sprejel predsedniško mesto* novoustanovljene Narodno - socijalne strokovne zveze, kvalificiran kot ena najboljših moči in bi ne bil nikdar odpuščen, če bi ne stopil na čelo narodni delavski organizaciji. Enak slučaj je pri Pocajtu. Dober je bil do dneva, ko je prevzel mesto glavnega zaupnika NSSZ. Uradna preiskava na Polzeli je dognala, da je igral pri odpusta nacionalni moment glavno vlogo. In pre-pičanl smo, da bi se celjska »Or ju na« ne bila postavila v obrambo pravic domačih delavcev, če se ne bi iz obsežnega mate-rijala, ki ga je dobila v stvari na razpolago, bila prepričala, da igra v aferi nacijo-nalni moment glavno vlogo. Ker je celjska »Orjuna« to gotovo ugotovila, je tudi po^ zvala pravnega zastopnika polzelskih Nemcev, dr. E. Kalana, da popravi krivico, ki so jo Nemci nanesli odpuščencem. To bi dr. Kalan lahko storil, ker je celo zadevo prepustil Wildl njemu v rešitev. Tega ni storil in je zato dobil zasluženo plačilo.
Take vrste nacijonalistl gotovo ne spadajo v »Orjuno« In čisto prav Je, če se organizacija takih ljudi Iznebi. Toliko se nam je zdelo potrebno odgovoriti, ker res ne gre, da bi se nacijonallzem vzel v takf obliki, kot si to zamišljajo gospodje okrog »Jutra«.
— Občni zbor Narodne čitalnice t Kranju. Narodna čitalnica v Kranju, ki je lani praznovala svojo 601etnlco, je imela v četrtek svoj občni zbor. Q. predsednik le uvodoma naglašal, da hoče naša Čitalnica še vnaprej vzgojevatl ljudstvo samostojno po začrtani poti. Poročila činovnikov in odsekov so bila sprejeta z odobravanjem, oso bi to pa je razveselil navzoče napredek pevskega in knjižničnega odseka V odbor za 1924 so Izvoljeni:	predsednik Makso Fock, podpredsednik Sire Franio, odborniki Berjak Fran, Cvar Josip. Mešek Ivan, Štirn Fran ter Teply Konrad. S pozivom k slogi, ki je v Kranju rodila že precel sadu, je zaključil g. predsednik složno uspeli občni zbor.
— Smrt odlične Slovenke v Clevelanda Pred božičem je umrla v Clevelandu gospa Mary Hafner, hčerka pokojnega Ivana Grdine. Ameriško slovensko časopisje poroča, da pomeni njena smrt udarec za slovensko naselbino v Clevelandu, kjer Je pokojnica deldvala v karitativnem smisla med našimi sirotami. Delovala pa ie tudi v družabnonarodnem oziru. Bila je Igralka ln pevka pri slovenskih prireditvah. Vedno se je s ponosom zavedala svojega slovanskega jezika In svoje domovinske ljubezni. Ameriški slovenski pesnik JI je napisal v »Ameriški Domovini« lepo posmrtnico.
Slavna filmska umetnica
Pola Negri
v glavni vlogi velike, krasne
drame iz pariškega življenja v
5. dejanjjih
PLAMEN
Film, ki je bil med drugimi kot „Peter Veliki" in „Mall brat ve« ilkega Napoleona**, katera prideta na spored še to zezijo — odlikovan na razstavi v Turinu z zlato kolajnoI Ogromen film lepoie, privlačnosti, poln globokih in burnih prizorov resnične ljubezni, podobne gorečemu plamenu, katere obvlada krasna, velika umetnica Pola Negrl.
Oiileite si gstovo tovellkodiiio!
Nedelja 13.,
Pondeljek 14., Torek 15.,
Sreda 16. lan.
— Kraljev dar za ponesrečeno rsled «>&TOdnli. Včeraj je imel glavni odbor RUe-iega križa v Beogradu sejo, na kateri je razpravljal, kako pomagati ponesrečenim všled povodnji na Hrvatskem m v Sloveniji. Nj. Vel. kra.j Aleksander je daroval v to svrho 100 tisoč dinarjev. Odbor Rdečega križa pričakuje izdatne pomoči od ministrov, narodnih poslancev, bank in raznih humanitarnih društev.
— Smrtna bosa. V soboto je umrl v mariborski javni bolnišnici minoritski duhovnik Iz Ptuja Lenart Vavpotič v 57. letu starosti.
—■ Umrl je včeraj popoldne ob 5. uri poštni uradnik g. Dragotin Strašek, star 24 let, ki je služboval dalje časa na šišenski pošti. Pogreb bo jutri v pondeijek popoldne iz hiše g. Seidla, Celovška cesta 2. Pokojnik je bil zelo vesten uradnik in zaradi svoje uslužnosu v šišenskem okraju splošno priljubljen.
— Ustavitev železniškega prometa v Banatu. Snežni meteži, ki so divjali zadnje dni zopet po Vojvodini, Banatu in Bački so onemogočili s včerajšnjim dnem železniški promet Na mnogih mestih je železniška Proga na več metrov visoko zasuta. Popol-“Oma je zasnežena proga Batajnica—Bo-
[n^ilja—Beška in Šidski Banovci—
, Novi Sad je popolnoma odrezan od ostalega sveta in ni včeraj noben vlak prišel na postajo. Promet z Madžarsko je pre-»fmien. Vojaštvo je začelo na več mestih z uciom, vendar je zelo otežkočeno, ker še Vedno sneži. Več lokomotiv, ki so čistile Progo, je ostalo v snegu, V Južni Srbiji je z&c&lo zadnje dni zopet bolj snežiti in je po Večini prog promet ustavljen. Vsled snega So pokvarjene tudi brzojavne in telefonske tveze.
Novo stavbeno podjetje. Stavbenemu fflojstru Alojzu Kališniku je ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, Podelilo koncesijo za stavbeno obrt s sedežni v Celju.
Tobaka v Celju še vedno ni dobiti. *-astniki tobačnih traiik trpe precej škode, er nimajo za prodajo na razpolago potrebna tobaka in tobačnih izde.kov.
Mestni vodovod v Celju* Mestno županstvo v Celju je izdalo na prebivalstvo Ia*2las, v katerem se poživlja na štedenje ? vodo iz mestnega vodovoda. V rezervar-Su se dostikrat naoere ponoči tatoo malo vode, da je nevarnost, da iste zmanjka, vs.ed ®esar je štedenje nujno potrebno.
— Mariborski drobiž. V minulem tednu le u m r I o v Mariboru 10 oseb, od teh osun ®aškega in dve ženskega spola. — Nočno lekarniško službo v Mariboru jma prihodnji teden lekarna »Pri Sv. Are-nu* na Ulavnem trgu. — L>ne 19. t. m. ob P- uri došolane se vrši v prostorih mestne Plinarne licitacijska prodaja ene-xa plinskega motorja, dveh dinamov, enega akumulatorja, večje število generatorjev itd. — Zaradi pomanjkanja kupcev in velikega dovoza slanine na sobotni trg so špe-
ti p ,r.° ^ a ia 1 i brezkozno sianino v popoldanskin urah po 33.75 dinarjev za kilogram. Une 14. t. m. se prične na dekliškem zavodu »Vesna« trimesečni večerni kun ar s ki tečaj. — V tukajšnji stolni cerkvi se je poročil v soboto inženjer utmar Stanzer z gdč. Amando Nassimbe-iUjevo, hčerko tukajšnjega stavbenika.
— Ptujske vesti. Dne 21. t m. se vrši
v prostorih Narodnega doma redni občni fi, ^u:jt“I1^arske zadruge za Ptuj in okolico. Kdor se občnega zbora neupravičeno ne udeleži, bo kaznovan z globo po § 24 zadružnih pravil. — V t'tuju se boiio vršili Kipet redno kakor poprej ko n, s k i, živinskim svinjski sejmi. Prvi živinski sejem se vrši dne 15. januarja, prvi svinjski sejem pa 16. januarja t. 1. — Dne 7. januarja t. 1. se je našel tep ženski svilnati šal. Lastnik naj se zglasi pri tuk. polteni.
— Zločinska mati. Pred nekaj časom
smo poročali, cia je pobegnila od svoje matere Kristine Logarjeve v Ljubljani, njena 15 letna hčerka Kristina Pečaver, otrok iz prvega njenega zakona. Deklica se j« vrnila in ko jo je policija prijela, je deKle izpovedalo, da ne mara biti več v Zagrebu in da se ji je vlacugarsko življenje pristu-dilo. V to življenje pa sta jo vrgla njen očem in njena lastna mati. Dekle je povedalo, kako sta jo prodala prvemu ljubimcu, W je plačal precejšnjo vsoto. Po prvem ko-raku je dekle padalo in doma je postala skrivna beznica, kjer sta se očem in mati na stroške svoje hčerke večkrat prav dobro zabavala in cehala, račune pa je plačevala hčerka. Po tej izpovedi je policija obe aretirala.	Po daljši	preiskavi	je izročil poL
preiskovalni uradnik zločinsko mater v zapore deželnega sodišča, njeno žrtev pa so poslali	v bolnico,	ker je	spolno bolna.
—	Prijet pustolovec.	V	Ljubljani je bil
aretiran pustolovec Ferdinand Švelc, ki je opeharH svoj čas natakarico pri »Roži« skoro za 5000 Din. Po prestanem zaporu se je klatil delj časa okoli. V Zagrebu je dobil spolno bolezen in je moral iti v bolnico. Tam je ukradel nekemu sobolnlku 1735 Din in je pobegnil v Ljubljano, kjer je ostal pri materi le par ur, nakar je izginil. Pobegnil je z neko Ljubljančanko, ločeno feno, na Dunaj, odkoder pa jo Je moral kmalu	popihati,	ker se	Je	zanimala zanj
dunajska policija. Povrnil se Je v Ljubljano, kjer ga je doletela bridka usoda In kjer Čaka v zaporu, da se razkrijejo njegove lumparije, ki Jih je Izvrševal tudi v Ljub-^«>1. v Bohinju in Žužemberku. DosedaJ !?. i® ugotovilo, da Je ukradel v Zagrebu iJaku Antonu Santiču 1000 Dm vredno obleko, v Ljubljani pa nekemu črkostavcu
Din vredno obleko.
H Cas le zlato! Po tem Izreku se ravna Jubert Potočnik, o katerem smo poročalU f* le bil po raznih v Mariboru izvršenih •stvinah aretiran, in da Je pred zaslišanjem
Policijskem komlsarijatu pobegnil, sple-" po strelovodu na streho In skočil odtod n* ulico ter izginil. Včeraj Je bil v kavarni ‘Trankopan« aretiran. Pri skoku raz strehe Policijskega poslopja Je Potočnik padel na Pjbet in dobil pri tem notranje poškodbe, R* sp ga prisilile, da bega ni nadaljeval. Wjub temu je svojo kratko prostost prak-“5"° Izrabil s tem, da sl Je nekje »nabavi* °°vo zimsko suknjo kt čepico.
M ~ Roka roko umiva. Mesar V. O. v Mariboru se Je pred nekoliko časa seznanil £,*} dekletom, ki je bilo zaposleno v “tainicii Doctor In drug. Njena teta, žena IrUf , Hiršmana, Je fanta pri starših de-rfoli sJabo 0P>sala, vsled česar Je moralo m» d°mov In je zapustilo službo. Q. je * !e usluKe Hlršmanove žene tako
netil v™* ? le njenega moža, ko se Je v Petek vračal z dela domov, napadel na ce-*ti m ga pretepel do krvi.
— K napadu na GiStzovo dvorano. Ma--iborska policija je aretirala 3 osebe, ki so na sumu, da so bile udeležene pri bombnem napadu na Giitzcvo dvorano.
Prlmersfc® vesti«
p Še ena žrtev med učitelji. Pri 2a<J-iijetn ljudskem Štetju v novih pokrajinah je futigiral kot uradnik Sudi učitelj Bogumil Medvešček iz Dekanov. Kot dober poznavalec svojih ijudi je dobro vedel, kateri je občevalni jezik pri posameznikih, pa je pri dveh otrocih, ki sta bila sicer prijavljena kot Italijana, zapisal sovenščano kot občevalni jezik, ker je vedel, da znata vse prej kot italijansko. Vsled tega so Ka postavile oblasti pred sodišče v Kopru in Medvešček je bil te dni res obsojen na 8 mesecev zapora. Priče, ki so bile pri razpravi zaslišane, so tudi izpovedale lepe stvari. Tako Je povedal priča Fran Grižon, da mu je ukazal karabinjer, da mora pri vsakem, ki zna 'e dve besedi italijansko, napisati italijanščino kot občevalni jezik. Take in podobne Izpovedbe pa niso italijanskih sodnikov prav nič dimile in kot omenjeno, obsodili so Medveščka kot političnega delinkventa, kraljevi prokurator Gargano je med drugim celo pripomnil, da je Italija zdaj zaokrožena, da je sicer tu ostalo še nekaj Slovanov, toda ti bodo morali prej ali slej postati Italijani.
p Urnik za ljudske šolo v Julijski krajini pripravljajo te dni v rimskem naučnem ministrstvu. Glavni ravnatelj za ljudsko šolstvo je izjavil te dni, da se jemljejo pri sestavi tega urnika v ozir potrebe drugo« rodnega prebivalstva, v kolikor so združljive z obljubami ministrskega predsednika Mussolinija in naučnega ministra ter z dolžnostmi Italije. Poleg tega je izjavil ravnatelj tudi to, da namerava polagoma nadomestiti z drugimi vse one učitelje, ki niso zmožni obeh jezikov. V tem urniku, katerega predvideva že krivični šolski zakon od 1. oktobra minulega leta, Italijani lahko popravijo krivico, ki so jo prizadejali narodnim manjšinam z Gentiiijevim šolskim zakonom. Svojo krutost so pokazali, mogoče bodo pokazali zdaj še pravičnost.
p Poročil se je v Gorici višjesodni svetnik. kom. dr. Anton Bonne, bivši goriški župan, z gdč. Terezijo Gontin, sestro umrlega policijskega svetnika.
p Fašisti. V Gorenjem polju so fašisti že drugič vdrli v stanovanje šolskega voditelja Vendramina in mu očitali, da hujska P^.ti Italiji. Kq je zahteval voditelj, naj mu fašisti povedo osebo, ki je o njem to govorila, so mu odgovoriti, da se ne spominjajo več natančno. Povzročila je vse to, kot se je izkazalo, učiteljica italijanščine, ki se je celo tako daleč izpozabila, da Je pri neki priliki rekla, da bi se moral slovenski narod vreči v Sočo. In taka učna moč naj poučuje slovenske otroke! — V Velikem Cen-turju pri Marezigah so vzele italijanske oblasti gostilniško koncesijo Matiji Krmacu vsled tega. ker so se v njegovi krčmi zbirali slovenski fantje in peli slovenske pesmi. Pa to fašistom ni bilo zadosti. Na Novega leta dan so prišli v omenjeno gostilno in so Krmaca dejansko napadli, pri čemer je pokazal svojo hrabrost tudi neki odvetnik Italijan iz Kopra s tem, da ie Krmacu, katerega sta držaia dva druga fašista, pripeljal zaušnico. Tako odtegujejo italijanske oblasti našemu življu zaslužek, poleg tega jih pa razne črne srajce še dejansko napadajo.
p Preureditev sodnih okrajev. Uradni list rimske vlade prinaša v eni zadnjih številk odlok, ki preurejuje sodne okraje na Primorskem sledeče: Idrijski, bovški, kanalski in tolminski sodni okraji se združijo v enega s središčem v Idriji, gradiški In krminski okraj ravno tako s središčem v Gradiški, ajdovski in komenski s središčem v Ajdovščini; k temu sodnemu okraju so pridružene tudi vse občine soriškega sodnega okraja razen Gorice in Ločnika: postojnski in senožeški sodni okraj se združita v sodni okraj v Postojni, v Podgradu se ustanovi poseben sodni okraj za Podgrad, Jašane in Materija.
Društvene vesti.
— »Bratstvo« v Sp. Šiški sporoča, da je včeraj popoldne umrl podpredsednik brat Dragotin Strašek, poštni uradnik. Pogreb se vrši v pondeijek ob 2. uri popoldne. Članstvo »Bratstva«, ki se udeleži pogreba, se zbere ob pol 2. uri pred šišensko cerkvijo.
— IV. Slovanski večer. Jug. napr. akad. društvo »Jadran« priredi dne 19. januarja t. I. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma svoj^ priljubljeni tradicijonelnl »Slovanski večer« z akademijo in plesom. Podrobnejši program akademije objavimo pravočasno. Vsa bratska in ostala nam naklonjena društva prosimo, da to upoštevajo ta opuste na ta dan slične prireditve. — Odbor zabavnega odseka j. n. a. d. »Jadran«.
Redni občni zbor Slov. zdravniškega društva v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 20. januarja t L ob 3. url pop. v univerzitetni dvorani s sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora; 2. Poročilo o dr. Loschner-Maderjevi ustanovi. 3, Došll dopisi in predlogi odbora. Ref. dr. Ambrožič in dr. Pintar. 4. Volitev predsednika in odbora ter dveh revizorjev računskih zaključkov druida In dr. Loschner-Maderjeve ustanove. 5. Določitev oficijelnega glasila društva in časopisov, ki naj se naroče za prihodnje leto. 6. Določitev društvenih prispevkov za Prihodnje leto. 7. Samostalni predlogi članov. (Ti se morajo 4 dni pred zborom pismeno naznaniti odboru.) 8. Slučajnosti.
Odbor.
Cnl Jtbor 'Zveze blagajničnlh 2n „ >v *•> Slovenilo* bo v nedeljo dne
DfrfrtM e i?4 ob tri ietrt na uro d0'
Dnevni v^Sre,br"i dvorani hotela »Unton«. rev^nl^1 i' P?TOČil° odbora. 2. Poročilo Razeovlv^' Volitev novega odbora. 4.
OUZD. 5. SluS2Ktiem ZaV^?Va!n(1U n udeležba nulnal”	F^tevilna
kladi M^irav^LZbor.^oko,nln8kega za' vrši v nedelfo tnvdov® v Slovenil!« se X	e	Januarja	t. 1. ob pol
3. url popoldne v univerzitetni dvorani z običajnim sporedom. — Odbor
— Občni zbor podružnice sadlarskega
™ Vrtnflriaeta|' oh o* z? L,ub|iano bo dne 20. januarja t. I. ob 9. m-( y prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu. Zborovanje Je zelo važno, ker gre za naročltev ze-lenjadnega ta cvetličnega semena, sadnih in lepotičnih rastlin za Člane. — Odbor.
— Društvo hišnih posestnikov za Jesenice. Koroško Belo In okolico Ima redni občni zbor v nedeljo dne 20. januarja 1924 ob 3. url popoldne pri tancarju na Jesenicah z običajnim dnevnim redom. Razen, tega bo poročal predsednik Frelih Iz Ljubljane o stanovanjskem vprašanju, o davčnih razmerah, zakonu o taksah, kuluku in drugih važnih zadevah. Hišni posestniki se vabijo. da sc v lastnem Interesu tega občnega zbora v velikem številu udeleže.
1	.'n1'
Presveta«
Drama vprizori danes popcludne izvir* no Milčinsktjevo nnredno igro »Mogočni prstan«, zvečer pa prvokrat v sezoni znamenito Shakespearjevo delo »Hamlet«, v kateri nastopita med drugimi tudi ga. Marija Vera kot kraljica in ga. Nablocka kot Ofelija. Obe dramski predstavi se vršita kot izven predstave.
— Ljubljanska opera. »Tosc a«, četrtkova predstava je stala na višini. Ne samo trojica Zikova - Šimenc - Popov — prav vsi, do zadnjega epizodista so prispevali k živahno akl^mirani vzorni uprizoritvi te čudovito učinkovite opere. G. Popov že nenavadno dobro obvlada slovenščino. Je sijajen Scarpia. Igra umerjeno ln se izogiblje teatralnih efektov. Močan, pol-nozvoneč bariton Je zlasti v prekrasnem Te Deum-u prišel do mogočne veljave. — Vseskozi razpoložena je bila gdč. Zikova. Drugo dejanje pomeni pevski in Igralski dramatični višek. Podan Je bil vzorno. G. Šimenc napreduje očividno. Pridobil je glasovno na moči in znatno Izboljšal vokalizacijo. G. Mohorič Je prikazal izboren tip Spoletta. Tudi cerkovnik Je bil dober. Želimo-si več takih predstav.	—o—
— Operna predstava pri znižanih ljudskih cenah. Danes v nedeljo, dne 13. t. m. se vprizori opera »Sevilski brivec« z znižanimi, ljudskimi cenami. V tej operi nastopi v vlogi Rosine kot gost ga. Tinka Wesel-Polla, koloraturna pevka zagrebškega gledališča. — Ostale vloge so v rokah znane zasedbe.
Sokolstvo.
Naraščajskl znak. Na razpis starešinstva JSS za osnutek novega naraščajskega znaka se je oglasilo lepo število umetnikov Iz vse države. Poslali so 20 osnutkov v mavcu in 11 osnutkov v slikah. Nagrajen je bil osnutek Ilije Kolafovlča, kiparja v Paračinu (Srbija). Nagrado 5000 dinarjev je poklonil br. dr. O. Gavran-člč, starosta zagrebške župe. Natečaja so se udeležili skoro vsi slovenski kiparji: Dolinar, Berneker, PeruzI, Ravnikar, Kos. Jury je sklenila priporočati več teh osnutkov v nakup. Izrek juryje o nagrajenem osnutku se je docela zlagal z mnenjem sosveta udruženja naših upodabljajočih umetnikov.
— Občni zbor »Sokola« r Laškem. V
torek, dne 8. januarja t. 1. se Je vršfl v Laškem redni občni zbor Sokola. Navzočih je bilo 46 članov in zborovanje je vodil dosedanji starosta brat Križnik. Zborovanja, ki je bilo zelo živahno, se je udeležil tudi župni starosta, brat Smertnik iz Celja.
V debato so prav živo posegli bratje Križnik za sokolsko organizacijo, dr. Roš za zgradbo sokolskega doma, Smertnik za zbirko fonda potom loterfje, Osolin za razmah delovanja v vrste obrtništva in na-stavljencev, Saks za pomnožitev telovadcev, Korošec o zgodovini laškega sokolskega društva za časa njegovega 5 letnega obstoja, Furlan o zgodovini denarnih prirastkov ln Zupanc o požrtvovalnosti Roša, Smertnlka in Drukarja za povzdigo društva.
V odbor so bili Izvoljeni večinoma stari odbor, in sicer: Križnik Otmar, rudn. pod. uradnik, starosta, Osolin Josip, trgovec, namestnik staroste, Furlan Fran, pivov, uradnik, Jerše Milko, učitelj, Drukar Avgust, notar, Medvešek Rado, rudn. pod-uradnik, KIslinger Juro, učitelj, inženir Kloc, obratovodja, Hudajama, Stegenšek Josipina, učiteljica, Haufler K., piv. uradnik, Kotnik Josip, učitelj in Marzidovšek Miloš, piv. uradnik, pa vsi v odbor. Namestnikom so Izvoljeni Lovšin Bogomil, Slavec Ivan, Klepec Rudolf, Upenek Jakob in dr. Roš Franc.
§&§!.
Damski gambit
(Igran na mojst. šahovskem turn. v Karlovih Varih dnu 28. aprila 1923.)
Beli: (Aliehšn);	črni:	(Rublnststu):
Šport.
Rekordna lista Jugoslovanskega lahkoatletskega zaveza.
J. L. A. S, v Zagrebu je pred kratkim verificiral nekaj novih Jugoslovanskih rekordov ter objavil novo Tekordno listo, ki se pa v nekaterih podrobnostih prav gotovo ne ujema povsem točno ter bo brez« dvomno sledil popravek. Dvomljiv je namreč rezultat štafete S. K. Jadran 200X200 X400X800 v času 3 : 38, ker je olimpijska štafeta jugosl. reprezentance 100X200X400 X800 m, torej na 100 m krajši progi dosegla isti čas. V naslednjem priobčujemo v celoti rekordno listo: Tek 100m:11.0 Matz R. (HAŠK), Popovič S. (BSK Beograd). Perpar St. (Primorje). Tek 200 m:22.6 Matz R. (HAŠK). Tek 400 m:52:4 Kojič B (HAŠK). Tek 800 m:2:03.8 Miškovič M. (Srbija. Vel. Klkinda). Tek 1500 m:4:24 Schneller K. (HAŠK). Tek 3000 m:9:31 Kregeli M. (Jadran). Tek 5000 m: 17:23 Stefanovič D. (Jugoslavija, Beograd). Tek 10.000 m: 36:31 Kregelj M. (Jadran). Štafeta 4X100 m: 45.2 HaŠK (Matz, Befcu, M od«-c. Kojič). Štafeta 100X200X400X800 m: 2:12.9 HAŠK (Gorički, 'Modec, Matz, Kojič). Štafeta 200X200 X400X800 m:	3:38	SK	Jadran (Vončina,
Pečnik, Praunsais, Kregelj), štafeta 100 X200X400X800 m:	3:38	reprezentanca
JLAS (Perpar, Popovič, Kojič, Miškovič). Tek 110 m zapreke:	19.0 Jakupič Z.
(HAšK). Skok v vis. s zaletom:	175	cm
Jakupič Z. (HAŠK). Skok v vis. brez zaleta: 139 cm Lojk L (Jadran). Skok v dalj. s zaletom: 665 cm Spahič A. (Uskok. Čapljina). Skok v dalj. brez zaleta: 304 cm Spahič A. (Uskok). Troskok 12.72% m: Jakupič Z. (HAŠK). Skok s palico: 305 cm Kovačič L. (HAŠK). Kopje: 50.23 m Ga-špar G. (HAŠK). Met kopja z operna rokama 63:14 m Sendjerdjl L- (HAšK). Krogla: Ambrozy K. (Viktorla, Vel. Bečkerek). Met krogle z obema rokama: 24.05H m Naran-čič V. (sedaj v Pragi). Disk: 43:23 m Am-brozy K. (Viktorla, Vel. Bečkerek). Met diska z obema rokama: 69:85X m (Narančič V. (sedaj v Pragi). Kladivo: 32.44K m Qa-špar G. (HAŠK). Pešlioja 2000 m: 9:46 Dobrin M. (HAŠK). Pešlioja 3000 m: 15:372 Dobrin M. (HASK).
Damske konkurence;
Tek 60 m: 8.8 Flick M. (HAŠlO. Tek 100 m: 13:8 Prevec S. (Primorje). Štafeta 4X60 m: 34.0 SK Primorje (SanteP, Prevec, Ahčin, Sever). Skok v vis. s zaletom:
132.5 cm Cimperman M. (Ilirija). Krogla 5 kg: 708 cm Cimperman M. (Ilirija). Disk
1.5 kg: 20.87 Cimperman M. (Ilirija). Kopje 500 gg: 23.60 m Cimperman (Ilirija).
BiiHiniHIIIIRIMIlIlBiiini
Športni karneval se vrši 9. lebraarja v »Narodnem domu*, na kar opozarjamo Slavno občinstvo ln prtrsditeljs.
1. d2 — d4
2. c2 — c4
3. Sgl — f3
4. Sbl — c3
5. Lel — g5
6. e2 — e3
7. Tal - cl
8. Ddl — c2
9. a2 — a4*)
10. t.fl — d3
11. Ld3 — c4:
12. Lg5 — f4 *)
13. e3 — f4:
14. d4 — c5:
15. 0 — 0
16. Sc3 — e4
17. Se4 — c5:
18. Lc4 — d3
19. Ld3 — hi -h
20. Lh7 — e4
21. b2 — b4
22. Dc2 — c6
23. g2 — g3 r
24. Sf3 — «5
25. Le4 — g6s)
26. Sg5 — f7: +
27. Lg6 - f7:
28. Tfl — dl
29. Tel — dl:
30. Dc6 — c8
31. Dc8 — a6:
32. Da6 — d3
d7 — d5 e7 — e6 SgS — t6 Lf8 — el Sb8 — di 0 — 0 c7 — c6 a7 - a6»)'
Tf8 — e8 d5 — c4:
Sf6 — d5 Sd5 — 54*; c6 — c5 DdS — c7 Dc7 — f4:
Sd7 — c5:
Lc5 — f8‘) b7 — b6 Ks8 — h8 Td8 — a75j Le7 — c5:
Ta7 — dTr) Df4 — b8 TeS — d8 Db8 — e5B) Td7 — f7:
De5 — f5 Td8 — dl + Di5 — f7:
KI18 — h7 Df7 — f3 Črni se je vdal.
*) Postava je sedaj ista kakor v igri Grunield—Aljehin v 2. kolu. — s) Tu je Grtinfeld igral a3. Poteza, ki jo je tu napravil A. je teoretično še neraziskana ter bržkone šibka, ker oslabi z njo točka b4. — ) Morda bolje nego Le7:, s čimer bi se črni izcimil iz škripcev. — 4) Sb4, s čimer bi si črni utrdil točko b4 bi bila menda bolja. — *) Napaka. Pravilno bi bilo: TbS. — •) Edina poteza. Na: Lb4: bi nasprotnic dobil igro z Dc&. — 7) Nikakor Ld7 radi Db6 s pridobitvijo kvalitete. — *) Izborna poteza, ki privede do zmage. — •) Potezi fg bi sledilo: 26.) De4 z grožno: Dh4 +, ali pa D26: s silovitim napadom. Na Kg8 bi sledilo 26.) De4 z grožnjo: Le7 + Jn beli dobi —
Aljehin ie igral sijajno, medtem ko Ru-btastein ni pokazal svoje običajno forme. —•
Zdravstvo.
— V ambulatorlju za spolne In kožne bolezni ljubljanske poslovalnice Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bilo v preteklem letu 4106 ordinacij in sicer 3274 pri moških, 832 pa pri ženskih članih, oziroma svojcih. Spolnih obolenj se je zdravilo 839 (724 m., 115 ž.), kožnih obolenj pa 1143 (819 m., 324 ž.). Od spolnih obolenj je bilo 301 (287 m.. 14 ž.) akutne kapavioe, 250 (234 m., 16 ž.) kronične kapavice ter 288 (203 mM 85 ž.) sifilitičnih obolenj. Največ spolnih obolenj (91) je bilo prijavljenih meseca junija, najmanj (61) meseca marca, največ kožnih obolenj (141) meseca oktobra, najmanj (75) pa mesca februarja.
Izpred sodSšSa.
»NAPREJ« PRED SODIŠČEM.
Včeraj se je vršila pri deželnem vzklic-nem sodišču končna obravnava proti odgovornemu uredniku »Napreja« g. Zvonimira Bernotu. Ce'a zadeva je vsakdanja stvar, zanimivo pa je postopanje vzklicnega sodišča. Pri prvi obravnavi je bU obsojen odgovorni Bernot, ki Je izjavil, da inkriminirane notice, v kateri se naziva preddelavec v Št. liju Ivan Jurman »klerikalni pretepač«, ni bral, vsled zanemarjenja urednl-ške dolžnosti na 50 Din globe. Pri vzkllcni obravnavi, ki je bila že parkrat preložena, je navedel obtoženec, da je prosil za odlok zato, ker se je vršila med tem pri okrajnem sodišču obravnava proti Jurmftnu, ki bi ugotovila, da se Je Jurman tepel In da je res pretepač. Pri vzklicni obravnavi Je tudi navajal obtoženec to dejstvo, in ored-lagal, da se zaslišijo razne priče, ki so navedene tudi v inkriminiranem članku. — V to svrho naj bi se obravnava preložila. Senat pa je po daljšem posvetovanju predlog na preložitev razprave in vzkllc zavrnil, ter potrdil prvo sodbo Iz razlogov prvega sodnika.
TATVINE V KLAVMCL
Pred kratkim sta bila ovadena nek! mes. vajenec in pomočnik, da sta odpeljala iz klavnice polovico kosa slanine, ki n! bils last n;iiiovega mojstra. Peljala sta slanina domov. Pri obravnavi se je ugotovilo, da sta fanta izvršila nalog mojstra, zraven pa sta vzela res polovico tujega kosa, ker ni vedel nobeden, da je omenjeno polovico odpeljala že prejšnji dan na trg mesarjeva soproga. Ker je po izpovedi prič taka pomota možna, sta bila fanta za enkrat oproščena, ker se jima ni mogel dokazati namen, vendar pa jih je sodnik strogo opozoril, da naj pazita, kajti podobne nepazljivosti imajo lahko prav neljube posledice,
6 TA ŽIDANIH In 9 KOVAČEV.
Dne 14. oktobra je bilo ukradeno £©> stilničarki Mariji Štrukelj v Vižmarjih, glai-som ovadbe 6 bankovcev po 100 Din in pa 9 kovačev. Denar Je bil v kuhinji pod neko odejo. Štrukjeva je obdolžila te tatvine Marijo Potočnikovo, ki je bila isti večer s svojo družino pri njej v gostilni in je ostala baje nekaj časa tudi sama v kuhinji. Potočnikova je bila dne 14. oktobra obsojena na 1 teden zapora. Zena, ki je ugledna v celem okolišu, pa tega seveda ni mogla prenesti ta se je pritožila. Zagovornik je zbral obsežen materijal in navedel res take momente tudi glede obtožiteljice, da se vzklicni senat ni mogel uveriti, da bi bila Potočnikova res tatica in je razveljavil prvo soi bo in ženo oprostil
HUDO ŽENO
ima neki Poravne v Zeleni jami. Tožila ga je, da ji je vrgel kastrolo v glavo ta jc pretepel. Ker ni prišel k obravnavi, je bK mož obsojen na 3 dni zapora. Pri vzkllcni obravnavi pa se je ugotovilo, da je njegova žena veliko močnejša kot on, da ga več* krat nabije, da je duševno omejena in v gotovih časih jako nasilna. Vzklicni senat ji nato ubogega možiička oprostU.
DVA KOČARJA ,
sta bfla obtožena, da sta 19. novembra 1923 ustregla na vojaškem vežballšču zajca. Lovski čuvaji so tatova videli, niso pa j-ib mogli spoznati Sledili pa so stopinje do Ko-čarjeve hiše, tam pa so se sledi Izgubile v blatu. Pri hišni preiskavi so res našli krvavo vrečo, zajčjo dlako in kožo Srne, vendar jima tatvine tega zajca niso mogli dokazati vsled česar sta bila oba Kočarja oproščena.
PRIJET VLOMILEC.
Zapori so v obče poboljfevalnlca in kaznilnica obenem, za zakrknjene hudodelce in nepridiprave pa večkrat naravnost šola za nadaljne lumparije. Tako se je godilo z Vinkotom Zorcem, litografom. doma iz Relij. V ljubljanskih zaporih, s katerimi se je mož že zgodaj seznanil, je nanesel pogovor na razne tatvine in vlome, pri čemer mu Je pravil eden tovarišev o neki posestnici Mariji Vilarjev!, še v delavnicah ljubljanske kaznilnice si je napravil Zor« tatinski ključ ln je, ko je bil komaj et mesec prost, vlomil v omenjeno vilo. Nabral s! je res precej čeden plen kot razne ure, verižice, uhane, zapestnice in nekaj denarja, v skupni vrednosti blizu 10.000 Din. Toda imel je smolo. Ravno ko je skočil skozi okno, ga je zasačil brat posestnice in pričel se je divji lov za tatom. Celo streljali so za njim. Vlomilec pa se je ob nekem jarku spodtaknil in padel. Vjeli so ga i* gotovo ne preveč milo povezali na voz in odpeljali nazaj v zapore. Pri obravnav! ji predrzen vlomilec vse priznal in je bil oh* sojen na 3 teta težke ječe.
Borzna poročila.
C u r i h, 12. Jan. New York 562.50, London 24.61, Pariz 27.45, Milan 25.30, Praga 16.775, Budimpešta 0.0210, Bukarešta 2.90, Beograd 6.45, Sofija 4.10, Dunai
0.0081, avstrijske krone 0.0081.
Berlin, 12. Jan. Dunai 61395.000. Milan 189.525,000.000, Praga 125.186,000.000, Pari2 201.495,000.000, London 18.164.500 milijonov, Newyork 4,189.500,000.000, Cu-rlh 747.128,000.000, Beograd 48.378,000.000
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubl]anJ.
Kašeli, prehlalenje grla in hripavost
odstranjujejo najboljša
Kažserove prsne karamele
1 zaičltno znamko „Trl Jele".
HT Dobivajo se povsod! “M
,.RAVE“, dL d. Zagreb.
m LOVCI! ni
Lisice, dihurje, kune in dr. se kupi vsako množino. Plača višje kot po dnevnih cenah samo pri Dr. HAVMANNU, v ho« telil „Slon*\ soba št. 40 za ino-temstvo-
Zastopnika za Jugoslavijo: FRANJO GAJŠEK, FERDO MRAČNIKAR.
Ljubljana
Gosposvetska c št 2
priporoma svojo bogato zalogo
pisalnih strojev
M ia UT.
Silili sliev
za rodbine la obrt ter
vozi lioles
Styrla — DOrkooo — Orolno kolo (Watfenrad).
: Ceniki zaslon! in Iranko.:
I
Modni salon damskih klobukov
ANGELA PEKOLJ
LJUBLJA N A
ALEKSANDROVA
12
SE PRIPOROČA VELECENJENIM DAMAM. — IZDELUJE KLOBUKE PO NAROČILU OD NAJPREPROSTEJŠE DO NAJFINEJŠE VRSTE -PREOBLIKUJE DAMSKE IN MOŠKE KLOBUKE
M"**.***—^MMMt»»»M«——>»»»»••»««»«» I
Umi—nm lini iii imuni 1111 ji.  -	—	■
\
Gospodarstvo.
Nezaposlenost in naSe delavstvo.
V zadnjem času se zelo širi v naši uržavi brezposelnost. V prvi vrsti je to pojav, ki je v zvezi z industrijsko, oziroma kreditno krizo. Ta je prisilila mnogo industrij, da so morale omejiti svoje obrate ati pa jih celo ustaviti.
2alostno je to dejstvo za naše narodno gospodarstvo zlasti za to, ker moramo industrijske izdelke v veliki meri uvažati. Domača industrija bi torej imela obširno razvojno polje in sv je že tudi začela na njem razveseljivo udejstvovati. Svobodna trgovina, ki, je eelo veliko pomagala našemu narodnemu gospodarstvu, pa je poostrila konkurenco inozemske, že vpeljane in močno situirane industrije. K temu je prišla sedaj še kreditna kriza, ki tudi zavzema obširne dimenzije. Vse to sili industrijske podjetnike k previdnosti.
Posebno težko pa občutijo sedanje razmere naši delavci. Skrčevanje dobe obratovanja jim jemlje zaslužek; vedno več je teh siromakov na cesti. In da je beda še popolnejša, se godi to ravno sedaj v mrzlih zimskih dneh.
Podjetniku seveda v sedanjih razmerah ne moremo zameriti, če odpušča svoje delavce, ker ga v to silijo okol-nosti. Vendar pa se zdi, da je sedanje odpuščanje delavstva le nekoliko preobsežno in pretirano, da se izogne industrija začasni krizi. To odpuščanje delavstva bo ustvarilo v državi brezposelnost, ki bi sicer znala vplivati na delavski trg v korist poslodajalcev, ki pa zna izzvati še hujšo in nevarnejšo krizo od sedanje. Mase brezposelnih, ki postanejo čez noč berači, so skrajno nevarne socijalnim razmeram v državi in moglo bi priti do dogodkov, ki bi povzročili neprecenljivo škoda
Zelo umesten je zato predlog za-grebškega »Jugoslovenskega LIoyda«, da bi moral podpirati vsakega odpuščenega delavca v prvi vrsti podjetnik. Potem pa šele država. Ce premislimo dalekosežnost vseh posledic, ki bi jih mogli Izzvati ekscesi izstradanega delavstva, potem je taka zahteva povsem upravičena. Pa s socijalnega In splošnega človeškega stališča jo je toplo zagovarjati. Ce Ima podjetnik v ugodnih časih velike dobičke, zakaj bi ne žrtvoval tudi nekaj v letih, ko preti delavcu Pogin. Končno je baJ vendarle delavec tisti, ki je Industrijcu pripomogel do dobička in blagostanja.
Poleg tega pa bi postale odpustitve delavcev v dobi manj ugodnih razmer tudi redkejše, ker bi skušal vsak podjetnik raje najti nadaljne možnosti zaposlitve*, kakor pa da bi plačeval podporo delavcu v času, ko ta zanj več ne dela. Vsi lahkomiselni in ne skrajno potrebni odpusti bi potem Izostali.
Dolžnbst države pa je tudi, da skr-oi za brezposelno delavstvo. Brezposelnost™ podpore so nafnepovoljnejša rešitev tega vprašanja. Te podpore vplivajo ota delavca poleg vsega drugega tudi demoralizujoče. Seveda tega sistema za enkrat ni mogoče popolnoma pogrešati, zato bi bilo ravno potrebna da bi moral vsak podjetnik najprej sam podpirati delavca, ki ga je odpustil, potem šele dTžava in razni fondi. Država pa bi morala poiskati možnost zaposlitve brezposelnega delavstva v časih takih kriz, kar bi zopet zmanjšalo pritisk na cene delovne sile.
Na vsak načim je pri nas v socijal-nčm pogledu za delavstvo premalo poskrbljeno. To bj se moglo kdaj bridko maščevati zato naj poklicani faktorji urede stvar pravočasna da ne bo prepozno.
Feminizem bodočnosti.
Zenski narodni svet v republiki Argentini.
Feministično gibanje Je danes po ce-lem svetu v živahnem razmahu. To nam ie pokazal že veliki kongres v Bukarešti. Pa ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki je žensko gibanje v polnem razcvitu.
Ena največjih hi najbolje urejenih Eenskih ameriških organizacij je v republiki Argentini. Imenuje se Zenski na-todmi svčt
Ta organizem, katerega sedež je v Buenos - Airesu, je bil ustanovljen leta 1900. Predsednica mu je gospa Julia VI. de Moreno.
Sestoji iz raznih skupki, katerih program in delovanje hočemo na krat-K> razložiti, ker menimo, da bi se dal lestav te izborne organizacije posne-nati tudi pri nas:
Socijalna pomoč (predsednica gospa Maria Luisa Aivarez de Toledo de Sroggi) razstavlja stalno ročna dela, ki » Jih napravile dame visoke družbe, catere morajo skrbeti za svoje življenje n ki jim je na ta način omogočeno pro-lajati svoje Izdelke po cenah, ld jih do-ofiUo mm in obenem anonimno
Gospodarski poloiaj Grčije.
Danes je Grčija naša soseda, še več, eno naših največjih uvoznih pristanišč leži v tej državi in na gospodarskem Polju nas bodo vezale vedno krepkejše vezi. Zato je treba, da si nekoliko ogledamo gospodarski položaj te pred vojno tako procvitajoče dežele.
Do 1. 1914 se je nahajala Grčija v ugodnem položaju radi dohodkov svoje trgovske mornarice in radi pošiljanja denarja v inozemstvu živečih Grkov v domovino. Med vojmo »e dobiček trgovske mornarice bil zelo velik, posebno za časa nemške podmorske vojne. Razen tega pa so številne zavezniške čete, ki so več kot 2 leti bivale v Grški pustili v njej ogromne vsote visoko vrednih valut.
Težka gospodarska kriza se je pa začea koncem 1. 1919. Radi velikih nakupov, ki jih je grška trgovina napravila v inozemstvu, je uvoz presegel izvoz za več kot en milijon zlatih drahem v 1. 1920. K temu pa je še prišla anti-arrtantovska politika Konstantina in predvsem vojni polom 1. 1922.
Vidno zboljšanje se je pa pokazalo začetkom 1. 1923. Štedilna politika vlade, cela vrsta novih davkov, zvišanje starih davkov in številne Pristojbine in takse vseh vrst so spravili grški proračun spet na noge, tako da država lahko mirno gleda v bodočnost,
Lek za grški finančni položaj je makedonskih duhan. Dandanes tvori makedonski in traški duhan sam zase več kot polovico grškega izvoza in po vsej možnosti še mnogo let ne bo niti Smirna niti Samsun resen konkurent za grške tobake.
Grška trgovska mornarica', ki je imela 1. 1918. samo še 300.000 ton, jih je štela koncem I. 1922 že 870.000 na-Pram 965.000 predvojnim tonam. Popravila se je torej skoraj popolnoma in se bo še bolj razvila, ko se bo Črno morje spet odprlo trgovini.
Suho grozdje, Imenovano »koriinte«, ki je bilo dolgo glavni predmet izvoza, se posebno dobro prodaja na londonskem in new - yorškem tržišču. Letošnja trgatev je bila posebno Izredna in cene se drže visoko.
Grški begunci Iz Male Azije so prinesli seboj v Grčijo svoje Industrije, predvsem izdelovanje preprog. To begunsko prebivalstva' ki Je zaenkrat še breme za državo, bo postalo kmalu njena moč in bogastvo.
Poljedelstvo tudi napreduje ta bi zadostovalo potrebam države (izvzem-ši žito), ako bi imela boljše železniške in prometne zveze. Ogromna množina sadja in sočivja zgnije na mestu, kjer zraste, ker jih ni mogoče o pravem času spraviti v kraje, kjer bi jih pojedli
Javni dolgovi niso ravno ogromni čeprav težko obremnjujejo dežela Računajo se navadno na 8 milijard zlatih drahem, to se pravi 1500 zlatih drahem na prebivalca; to število je nižje kot v večini držav, Id so se udeležile vojno.
Gospodarski položaj Grške je torej ugoden v začetku 1. 1924., ali vsaj na tem, da se precej izboljša. To izboljšanje se bo pa še povspešilo z umirjanjem in dvigom sosednjih držav, Turčije in Rusije. In Grčija bo prospevala, če bo nova vlada zasledovala resno in odločno gospodarsko ta denarno politika
X Poslabšanje avstrijske trgovinske bilance. V novembru Je naraste! uvoz v Avstrijo na 169 milijonov zlatih kron (141.6 v oktobru). Izvoz ie ostai skoro Isti, kakor v oktobru, zato Je narastla pasivnost avstrijske trgovinske bilance od 58.7 v oktobru na 85.4 v novembru.
Tiskovni in propagandni urad (ravnateljica gospodična Elia M. Martinez) ima namen, dati spoznavati po inozemstvu vrline argentinske žene, njeno ljubezen do dela, njeno radodarnost, kreposti njenega srca in njenega duha. Ta urad Izdaja revijo Ženskega narodnega svčta.
Informacijski urad (ravnateljica gospa Con stanca B. de VUlamor) daje vsa pojasnila glede zavetišč, bolnišnic, šol in javnih podpornih društev ta preskrbi ju je dekletom službe.
Zmernostni urad (ravnateljica gospa Fanny Čarman de Canton) itna namen boriti se zoper uživanje alkohola.
Razen teh organov je upostavfl ženski narodni svit republike Argentine stalne komisije, da nabirajo informacije in se posvetijo študiju javne vzgoje in šolstva, vseljevanja in izseljevanja!, zakonodaje, financ, ženskih državljanskih pravic, javnega zdravstva, miru in arbitraže in javne morale.
Argentinski ženski narodni svit Je izvršil lepo delo s tem, da je upostavll veze med najvažnejšimi ženskimi udnt-ženjl države, od glavnih društev v prestol ici pa do onih v najbolj oddaljenih malih mestih. Tako je nastala federacija 75. ženskih udruženj.
Na poziv Panamerik anskega društva it Zenski narodni svtt argentfeakl aere-
VOLITVE V DOHODNINSKE CENILNE KOMISIJE
Podpisane gospodarske korporacije nas naprošajo za nastopno objavo:
Dne 20. t. m. se vršijo nadomestne volitve v cenilne komisije.
Podpisane zveze so na ponovnih sestankih razmotrivale važnost teh volitev in sklenile priporočati krajevnim organizacijam, da se zjedinijo na enotno gospodarsko listo in izbero kot kandidate agilne in energične ljudi, ki ne bodo le zmožni, ampak tudi voljni sodelovati pri priredbi dohodnine.
Dohodnina postaja ne glede na prenizki davčni minimum, od leta do leta občutnejša. Predvojno lestvico, ki ne ustreza več raz-vrednostitvl denarja v sedanjih razmerah, poostruje še vojni pribitek, 30 odstotni izredni pribitek in invalidski davek.
Zato Je nujno potrebno, da se poslu-žimo v polni meri po zakonu nam zaiam-čenih pravic ln odpošljemo v komisijo može, ki bodo znali varovati naše Interese in preprečiti pretirane ocene.
Da pa to dosežemo. Je nujno potrebno, da nastopimo enotno, upoštevamo edino gospodarske razmere in postavimo volitev komisije na izključno gospodarsko stališče.
Vse poklicne organizacie pridobitnih krogov naj skrbe za postavitev enotne gospodarske kandidatne liste in za polnoštevilno udeležbo pri volitvah!
Za Zvezo trgovskih gremijev v Ljubljani: Ivan Jelačin ml. 1. r. Fran Zebal L r. — Za Jugoslovensko obrtno zvezo:	Ivan
Ogrin 1. r. — Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani: Engefbert Franchetti L r.
STANJE NARODNE BANKE dne 31. decembra.
Aktiva. Kovinska podlaga: zlato 68.8, srebro 18.7, tuje valute 3.L depoji v tujini, razne valute 348, skupaj 438.8 milijonov dinarjev (7.1 milijona Din več kakor v zadnjem izkazu). Posojila 1.523.6, račun za odkup kronskih novčanic 1.199.7, račun začasne zamene 362.8, državni dolg 2961.6; vrednost zastavljenih državnih domen 2.138.3; saldo raznih računov 202.3 milijonov dinarjev. Aktiva skupno 8.827.5 milijonov dinarjev.
Pasiva. Vplačani del glavnice 22.1, rezervni fond 5.3. novčanice V obtoku 5.790.2, državni račun začasne razmere 362.8, državne terjatve 92.4, razne obveze 366.9, državne terjatve za zastavljene domene 2.138.3, akcija za nakup zlata za glavnico fn fonde 49.1. Pasiva skupno 8427J milijonov dinarjev.
Obrestna mera za eskompt menic 6, za posojila proti zastavi 7 odstotkov.
X Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register so bile vpisane sledeče firme: A. Zuljan, trgovina z lesom v Cerknici; Vinko Merhar, trgovina z mešanim blagom v Dolenji vasi pri Ribnici; Samuel Grosz, trgovina s mešanim blagom ter s teleti hi svinjami v Fokovclh; Jakob Zagode, veletrgovina starega železa, kovin In kosti v Maribosu; Jurij Ehl, veletrgovina z vinom v Marib«ru-Krčevlni; Josip Cer-ček. manufakturna trgovina v Mokronogu; Ana C6r, trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Murski Soboti; Josip Lah, trgovina z lajcl In mešanim blagom na drobno v Oslušavdh. Firma Angele Krašovec, trgovine z mešanim blagom, se Je prepisala v Angela Žnidaršič, trgovina z mešanim blagom In JaicL
X Izplačilo predujmov In uradnik! IX. člnovnega razreda. Na dopis, priobčen na naslov finančne delegacije v Ljubljani v 8 številki našega lista, nam sporoča delegacija ministrstva financ, da bi podpisani uradniki po obstolečih predpisih In navodilih na noben način ne prišli v poštev za nakazilo višjega preduima, ker ni nikjer fiksirano, katere uradnike ie smatrat! za višje ali nižje in le le finančna delegacija začasno, s pridržkom korekture odredila v lastnem delokrogu, da se smatrajo pri od-merltvl prvega obroka predujma za »višje« uradniki od vštetega osmega navzgor, za nižje ostalL Tote ne bi prišli omenjeni uradniki IX. člnovnega razreda pod nobenim pogojem v poštev za vtšil predujem.
X filistrov aae revije za pospeševanje industrije in trgovine, deveta števflka Je izšla z zanimivo vsebino: Narodno gospodarstvo v Sloveniji, v državni proračun (iz »Trgovinskega glasnika«). Prva Jugo-slnvenska tovarna vagonov, strojev in mostov d. d. v Brodu na Savi (Slavonija), Pred obnovo trgovinskih pogodb (»Jugo-slovenski Uoyd«T, Ekonomska književnost, gospodarske vesti iz kraljevine SHS. Ta revija pomeni lepo pridobitev v naši gospodarski literaturi. Uredništvo in uprava Je v Zagrebu, Primorska ulica št. 10. Letna naročnina znaša 200 Din; revita izhaja vsakega 16. v mesecu.
jel organizacijo drugega ženskega pan-amerikanskega kongresa ki se bo vršil v Buenos Airesu začetkom oktobra I. 1924.
Nafaanimivejša ustanova velikega ženskega ndružerija je knjižnica Zenskega narodnega svčta. Ustanoviteljica te knjižnica gospa Emilia Lacroze de Gorostiaga, je hotela podpirati dobro čtivo, umetnost čitanja In splošno kulturo; dala je ženi možnost povečati njeno znanje in zadostovati sama sebi. Razširila j* svoje dobrotvorao delo v tvomice, Ječ«, Sole, bolnišnice in ie na ta način povečala intelektualno in moralno stanje širokih plasti naroda Sedanja predsednica knjižnice je gospa Carolina Leta de Argerish. Ima 48 sotrudnlc.
V lokalih knjižnice se vrši 25 kurzov umetniškega ta tehničnega pouka: špansko slovstvo ta deklamacija, francosko slovstvo ta deklamacija, dekorativna kompozicija, osnovna matematika geometrija, računovodstva splsje ta pravopis ja, francoski, angleški, italijanski in nemški jedle, lepopisja tesno-pisje, strojepisje ML
Važnost teh kurzov je tolika, da je dala vlada njih diplomam pravno veljavnost Razen tog« p« organizira ravnateljstvo knjižnice slovstvene in nmet-mBoo večata prede ven Je le koncerte
X Napovedi za odmero dopolnilne prenosne takse. Kakor smo že poročali v 2. št. »Narodnega Dnevika«, uvaja zakon o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923 z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1924 na novo dopolnilno prenosno takso, ki Jo bo plačevati v Sloveniji namesto dosedanjega pristojbinskega namestka. Prva taksna perijoda bo traiaia izjemoma od dne
I. januarja 1924 do dne 31. decembra 1925. Za odmero takse za to perijodo Je po osnovnem navodilu, objavljenem v Uradnem listu št. 1 z dne 7. Januarja 1924 pod št. 5 vložiti napovedi najkasneje do dne 15. januarja 1924. Ker pa večini družb in društev spričo kratkega roka ni mogoče pravočasno zbrati potrebnih podatkov. Jih Je že neka! prosilo za podaljšanje roka, druge pa še nameravajo vložiti enake prošnje. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo Je včeraj zaprosila gospoda finančnega delegata dr. K. Savnika za blagohotno reševanje predmetnih prošenj. Gosp. delegat Je v uvaževanju res kratkega roka, ki je določen za vložitev napovedi, ljubezniivo obljubil svojo pomeč.
X Dohodki naših monopolov v oktobru so znašali 218,678.614 Din 16 par. (Istega meseca 1. 1922 168,199.497 Din 95 par.) Dohodki se porazdele sledeče: Tobak 132 milijonov 703.510 Din 82 par, sol 30,007.701 Din 6 par, petrolej 3,783.714 Din, vžigalice
II,879.104 Din, 35 par, cigaretni papir 13,025.368 Din 56 par, vrednostni papirji 24,632.462 Din 54 par, razno 646.682 Din 78 par. Monopolni dohodki v oktobru presegajo z nad 5 milijoni Din vsoto, ki Je predvidena v proračunu.
X Udeležba države pri privatnih podjetjih. Generalna direkcija državnih monopolov v Beogradu je sklenila, da se bo udeležila pri nekaterih privatnih podjetjih. Pogajanja so uvedena s papirnimi tovarnami v Beogradu in s tovarno cigaretnega papirja na Sušaku.
X Angleški industriicl v Moskvi. V Moskvi razpravljajo zastopniki neke angleške industrijske skupine o dobavi lokomotiv, stroiev in drugih železo-industrijskih izdelkov za nekaj milijonov funtov šter-lingov.
X Privilegij romnnske Narodne banke Je bil podaljšan za nadaljnjih 30 let.
X Svobodna trgovina na Madžarskem. Madžarska vlada namerava odpraviti vse Izvozne carine, tako tudi za moko in živila.
X Poljski carinski multfplikator Je bil zopet povišan od 900.000 na 1,440.000 in multlplikator za zvišane carinske postavke od 675.000 na 1,080.000.
X Odplačevanje češkoslovaških dolgov. Češkoslovaška Je v minulem mesecu odplačala tretji obrbk Svojega državnega dolga Angliji.
X Obtok bankovcev v Češkoslovaški Je znašal dne 31. decembra 9,598.903 češkoslovaške krone.
X Fuzija bank v Češkoslovaški. V Češkoslovaški se vodijo pogaianja za ustanovitev trajne interesne zaiednice in fuzije med Češko eskomptno banko, Kreditnim zavodom in Moravsko eskomptno banico v Brnu.
X Carinska konv«uciia med Italijo ln Kanado. Italijanska Ih angleška vlada sta izmenjali ratifikacije carinske konvencije med Italijo in Kanado, podpisane v Londonu 4. januarja 1923.
X Poljski proračun. Poljski parlament Je sprejel zakon o ozdravljenju financ, nato pa začasni proračun zia tri mesece 1. 1924.
DOBAVE.
X Dobava sode. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 31. Januarja 1924 tretja ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg kaustične sode. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava mesa. Dne 16. Januarja t. 1. se bodo sklenile direktne pogodbe za dobavo mesa za garnizijo Maribor pri komandi vojnega okruga v Mariboru, za garniziji Slovenska Bistrica in Dolnji Dravograd pri komandah mesta v Slovenski Bistrici ln Dolnjem Dravogradu, dne 17. Januarja za garnizijo Ptuj pri komandi mesta v Ptuju ter dne 18. januarja t. 1. za garnizijo Ljubljana pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarn! trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava mesa. Dne 16. Januarja t. 1. se bodo sklenile direktne pogodbe za dobavo mesa za garnizijo Kariovae pri komandi vojnega okruga v Karlovcu, za garnizijo Cakovac pri komandi mesta v Čakovcu In dne 17. Januarja t. 1. za garnizijo Varaždin pri komandi vojnega okruga v Varaždinu.
X Dobava kupol-pečl. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 31. januarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave ene kupol-peči.
Predmetna oglasa sta v pisarni Trgovske ln obrtniške zbornice Interesentom na vpogled.
pod pokroviteljstvom najvišjih osebnosti države in Inozemstva. Dvakrat na mesec se prirejajo večeri za delavke tovarn in drugih podjetij. Pri teh družafo-nih zabavah se goji argentinska godba*, petje in deklamacije. Tako je upo&tav-Ijena veza simpatije med vodilnimi in delavskimi krogi, ki sodeluje pri mirnem razvoju sedanje prehodne dobe, v kateri živi ves svet.
V tako leto razdeljuje knjižnica na dan »Slavnosti Knjige« mnogo knjig učencem kot darilo za njih pridnost, pa tudi zavodom, ki prosijo za to.
Knjižnica in Zenski narodni svčt republike Argentine sta vzor feministične organizacije v vsakem pomenu besede in le želeti bi biJoi, da bi evropske ženske organizacije poslale kako čla-nioa da si to ogleda in preštudira.
: Časopisje Jn število prebivalstva. V Parizu pride en političen dnevnik na 75 li-™J£rebi'?lcev- v Berlinu in v Varšavi na
90.000, v Londonu na 150.000, v Draždanih na 70.000, na Dunaju na 85.000, v Rimu in Budapešti na 60.000, v Pragi na 33.000, v Ljubljani na 15.000 in v Beogradu niti na
10.000. Jugosloveni bi bili v pogledu na številnost časopisja torej na prvem mestu. Zalibože pa številnost ne pomeni še dobre kakovosti časopisja, temveč bi mogli nasprotno reči, da čim manj časopisov ima kateri narod, tem boljši so tl. In da Je temu ▼ resnici tako. kaže vsaj naše Jugoslovansko časopisje,
Vladni svetnik: FRANJO ŽUPNEK:
i2esajSadja -- osuševanje — ln ssamakanfe Cerkniškega Jezera m notranjskih kotlin.
VsJed upora cerkniško-loških-starotrškit podobčin, gozdnih skupin in interesentov sem moral to zahtevo graščine Šneperške iz tehničnih in javno-prometnih ozirov za-vrniti, nakar Je deželna komisija za agrar-ske operacije (deželna vlada) vsled proti-pritožbe Šneperškega zastopnika prepove, dala nadaljevanje navedene Javorniške cestne stavbe v Cerknico, Lož in Stari trg, ter obenem tozadevne, od ministrske komisije (poljedelskega ministrstva) v poročanje in predlaganje priposlane prošnje piv-ških občin za državno podporo z odklonilnim (negativnim) predlogom vrnila na Dunaj ministrstvu.
,Na ponovne prošnje pivških občin h knez Windischgratzovih zastopnikov in pooblaščencev sem opetovano interveniral pri ministrskem referentu (baron Beck-u) ter izposloval vzlic negativnemu predlogu zgoraj navedene državne podpore za cesto in za vodopreskrbovalno napravo na Javorniku, ter končno tudi dosegel preklic’ prepovedi glede nadaljevanja cestne stavbe, s
Istočasno Je dobila dež, agrarska ko-yv’ misija (deželna vlada) težak ukor za svoje postopanje. Ta ukor je bil poprej pri predlogu državnih subvencijskih prošeni de-želno-komisijski referent za mene predlagava z utemeljitvijo: da sem s tem, da sem napravil predstoječo deželno cesto, za katero Je v cestnem zakonu izdanje posebnega deželnega zakona predpisan, ne da bi bil poprej provociral tozadevni deželni zakon »zakrivil postavni prestopek«.
Vsled tega hudega ukora, s katerim se Je bila zagrozila referentu dež. agrarske ; komisije uradna odstranitev, me Je začel--isti toliko preganjati in tako škandalozno:" šikanirati, da sem moral končno agrarsk! urad za Notranjsko pustiti. S tem so pa bile tudi vse zgoraj navedene velike agrarske melijoracije pokopane.
XVI.	g:.:
Že zgoraj smo navedli, da Je Pivška in Nanoška dolina in istotako tudi vsa Št. Vidska in Vipavska dolina vsako spomlad in vsako Jesen kar po več tednov tako poplavljena, da so vsi nižje ležeči travniki zamočvirjeni.	3«
Tudi smo dokazali, da Izvirajo te poplave in zamočvirjenja iz prekomernih me. teornih padavin na Javorniku, Nanosu, na Brdih in na Hrušici. V predpotopnih časih Je tvorila vsa Nanoška in velik de! Pivške doline	veliko	raztezno	Jezero,	dokler si n! /
Pivka	izdolbla	v	sivi	apnenec	(vsled za-
kraševanja) nižjega odtoka pod sedanjo Postojnsko jamo. To Jezero se Je potem polagoma znižalo In konečno odteklo v kakih 100 m nižje ležečo Planinsko dolino ali Unško kotlino. Enake geološke-zemliotvor-bene razmere imamo v dokaj nižje ležeči Belski ln Predjamski kotlini. Toda v Pred. jamsko kotlino se stekaioč! in potem v spodnje Prediamske Jame in v Vipavsko podzemeljsko reko padajoči nasilni hudour. niki Ponikve, izpod Tisovca ln nad Zabrle-kom so si že dosti globlje »Izkrašili« vtoke v Prediamske In Nanoške kraške višine.
Že zgoraj pod § XI smo povdarili, da sem dognal pri agrarskem zameiičenju Stranskih, Šmihelskih, Razdrto-Velko-Ubelj-skih, Senožoških, Dolenjevaških, Sinadol-skih in Velko-Poliskih pašnikov In gmajn ter pri določevanju In izločitvi pogozdoval, nih zemljišč velike nevsahljive studence, in sicer:
a) v Stranah: takozvanl 1. Zgornji studenec, ali pri Skedenci. 2. Spodnji studenec ali »Pri Cerkvi«. 3. Studenec v Tresi Ju ali Roletcv studenec. 4. Studenec v Sklavšni-ku, ki so vsi zelo močni. In 5. Mrzli studenec.
b) Severno od Šmihela sem dognal ve--like studence (6 v Ponikvah, 7 pod Tlsov-cem, 8 nad Zabrlekom), katerih odtok se steka v Predjamsko kotlina in dalje v Vi-
pavšeo.
c) Nad Velkem Ubeljskim sem dognal pod Sv. Bricom studence (9 v Globoščaku), ki so dalje časa v letu tako močni, da ženejo celo žago.
d) Zahodno od Razdrtega se nahajajo na Jugozahodnem pobočju Nanosa nad Rebr-niško državno cesto veliki studenec 10. Sušet, kateri ima stalno 8 do 10 1 najčistejše vode na sekundo. Nekal nižje proti Št. Vidu se nahaja ravno tako močan 11, Poštni studenec.
e) Na vzhodnem delu gorovia Brda, ki leži med globoko udrtino »Močilnik« (Zgor-’ njo Vipavsko dolino) in med Senožeško in Doienjevaško »Rašo«, sem dognal na severnem pobočju celo vrsto velikih, nevsah. ljivih studencev, kot 12. Močilnik, trije stu. denci na Golem Vrhu: 13., 14, 15, Imeno-vali smo Jih Goli Vrh I, II, III, 16. posebna močan Je 16. Crni studenec, dalje 17. Velika Grapa studenec; zelo močni so dalje trije studenci v Kalinovcu, nazval sem Jih 18, 19, 20. Kallnovec I, II- 1® UL
f) Tudi na Južnem pobočju gorovja Brdi sem dognal v dolini potoka Bazovjec, Loč-njk, Vozarsko in Poljanski, velike, nevsah-ljive studence, ki dajelo v spomladanskem in jesenskem deževnem času velikanske množine studenčnice, ki bi se lahko povsem izpeljala na suhi Kras, ter ne samo Primorski Kras, ampak celo ves Trst preskr-bovala s pitno vodo.
Ker so tl kraji vsi težko pristopni, ln -ker ne peliejo do teh studencev za mestne kočije pripravne ceste. Je bilo težko »merodajno gospodo« o teh velikih vodnih zakladih prepričati, čeravno sem fotografiral vse važnejše studence.
Bilo Je treba na drug način zainteresirati »merodajno gospodo« za te za Kras tako dragocene vrelce. V dvorno kobtfarno Prestranek in Lipica je hodila Iz vseh delov sveta, da celo iz daljne Indije, visoka gospoda občudovat iskre lipicanske konje Odkar sem začel izvrševati zgoraj navedene agrarne inelijoraclje dvorno ko-bilraskih zemljišč Vlačno, Gora in Sv. Trojica, s-em imel čestokrat obravnave z za stopnilci in načelniki vrhovnega dvorno- ' konjarskega urada v Lipici In Prestranku.
Pri tozadevnih obravnavah in Intervencijah sem se seznanil s številnimi visokimi generali, ministrskimi iu namestniški. mi uradniki. Po neki taki slavnosti v Prestranku sem peljal pod pretvezo, da gremo gledat znamenito, čez 3000 let staro tisovo drevo v Stranah in občudovat najstarejše cerkev na Notranjskem, Sv. Brico na Nanosu. številno družbo prestranskih gostov v Strane, Šrrtihel, Sv. Bric in Razdrto, ter tej družbi, obstoječi iz visokih dostojanstvenikov iz Dunaja in Trsta izkazal poleg rimske naselbine nad Šmihelom In poleg znamenite »tise« v Stranah tudi vse zgoraj Pod a), c) ln d) navedene / studence na Nanosu.
\
Tetelčno-prlrodoslovni del.
Da vstrežemo našim naročnikom v vsakem ozira, hočemo izdajati vsak Praznik in vsako nedeljo v našem dnevniku strokovno znanstveno prilo-So 'm sicer bodo sledile priloge po stroja. Kot prva izide Tehnično prirodoslovna priloga*, sledile bodo priloga za zdravstvo in higijeno in priloga za narodno gospodarstvo. Rokopisi naj še DOŠilJajo naravnost uredništvu »N. D.« * označbo »Strokovna priloga«. Vsaka Prilaga bo trajne vrednosti; vsebovala bo razun aktualnih razprav dotične stroke tudi kot poseben oddelek, navodila in recepte za razne postopke v delavnicah za vse obrtniške stroke, kakor trdi občekocristne podatke in nasvete,
Končno hočemo vpeljati v vsaki-omenjenih prilog listnico »Svetovalca«, ki naj se ga naši naročniki pridno poslužujejo. Vprašanja naj se pošiljajo direktno uredništvu »Narodnega Dnevnika«, na kuverti pa maj bo označeno »Svetovalec«. Neobvezni odgovori bodo sledili v naslednji prilogi dotične stroške in pod šifro, pod katero je bilo vprašanje stavljeno oziroma označeno. N. pr.:
Vprašanje: »Mehanik«. V kaki tekočini je topljiv paragumi?
Odgovor: »Mehanik«. Paragumi se topi v bencolu in kloroformu, manj v bencinu, še manj v etru, končno se topi tudi v ogljikovem žvepla
Radio.
Komaj par desetletij je preteklo, odkar so se začeli prvi poizkusi z brezžično telegrafijo. Imena Marconi, Hertz, %anly itd. so našim čitateljem gotovo ša dobro v spominu. Prvi poizkusi brezžične, ali kakor jo danes imenujemo radiotelegrafije, ki so obudili splošno Pozornost in zanimanje so bili omejeni na majhno razdaljo, Id je bila omejema v začetku na metre, pozneje stotine metrov in km. Takrat se ni še slutilo, da bo ta iznajdba začetek povsem novega razvoja poročevalske službe. Danes dopušča brezžična telefonija in telegrafija, da lahko obveščamo iz enega kraja tisoče in tisoče občinstva v tišoče in tisoče lan obsegajočem okrožju istočasno o najnovejših dogodkih, damo jim lahko priliko, da istočasno poslušajo znanstvena in zabavna pre-aavanja in celo tudi petje in koncerte.
Misel sama, da je mogoče istočasno iz enega kraja obveščati neomejeno število poslušalcev stotine in tisoče km v okrožju, ima na sebi že nekaj vzvišenega. Praktična stran tega razvoja ra-diete.egrafije pa dopušča najsmelejša upania v popolnost poročevalske službe.
Tiho in skoro neopaženo smo prišli Po zaslugi g. inž. Osana tudi v Ljublja-nit do prejemme radio postaje. S svojo znano ljubeznivostjo je omenjeni gospod ravnatelj podal piscu teh vrstic nekaj podatkov o tej postaji ter mu jo tudi razkazal in demonstriral. Postaja Jo nastanjena v bivši Virantovi hiši in sprejema lahko valovne dolžine od 300
m do 20.000 m. Prejem je odvisen od dobrote antene od prejemne postaje, to se pravi od resonance, od audiona ali detektorja dalje od ojačenja, ki je na razpolago, v prvi vrsti pa od energije, oddajne postaje. N. pr, ima oddajna postaja v Berlinu za telefon 10 KW v Anteni. Bordeaux dela z Ameriko z 1000 KW. V Beograd je danes mogoče brzojaviti z energijo pol KW.
Naloga teh vrstic ni, da bi popisal izčrpno principe radiotelegrafije in telefonije, ampak mali članek ima le namen predočiti važnost, ki jo ima iz-padnja te najnovejše poročevalske službe v kulturnem, gospodarskem in političnem pomenu. Na razvoju to izrabi te velevažne iznajdbe so zainteresirani ne samo občinstvo in pridobitni slojih ampak tudi država kot taka.
Pri tem ko stopa v bogatih državah v prvi vrsti kulturen moment v ospredje, premišljuje n. pr. Nemčija žo. kako bi postala radiotelegrafija in telefonija nov vir za državne dohodke. V Ameriki si lahko izgradi vsak sprejemno in oddajno postajo neglede na državne interese v lastno zabavo oz. korist. Kakor v Ameriki so se razvile tudi na Angleškem enake razmere. Angleška je pa takoj spoznala, da 'je potreba vstva-riti v tem pogledu strog red ter je dovolila samo šest oddajnih postaj. Za srejemanje je pa potreba dovoljenja telegrafske uprave in plačilo letne pristojbine. V enakem smislu hoče to zadevo rešiti tudi Nemčija.
Kakor v zgodovini človeštva tako vidimo tudi v razvoju znanosti vedno se ponavljajoče faze. Oni temeljni stavki, ki so se nam zdeli včeraj še nepo-bitna resnica, se danes že majejo S posmehom pomilovanja mislimo danes na srednjeveškega alhimfsta in na njegovo prizadevanje, da bi iznašel način pretvarjanja manj vrednih kovin v zlato. In vendar nas je ravno ona znanost modema kemija, ki je omenjeno pretvarjanje označila kot nekaj nemogočega, morala korak za korakom hote ali nehote približavati zopet hipotezi o prasnovi, to se pravi, o eni prvini, Iz katere so nastale vse druge prvine in sestavine.
Henry Murger
Prvine ali prasnov.
Da celo zakoni o ohranfenju energije in ohranjenju materije, teorija o svetlobi kot tresenju etra in tudi Nevv-tonov temeljni zakon niso več v istem strogem pomenu veljavni kot prvotno. Mehanika iti več temelj fizike, na njeno mesto stopa zmagonosno elektrika.
Kemija, Id je trdila, da sestoji vsa materija Iz določenega števila prvin, od katerih je vsaka zase natančno karak-terizirana po svojih določenih svoj-stvih, v prvi vrsti po svoji atomski teži, je morala to svojo sveto trditev umakniti na ljubo dejstvui, da so se odkrile svinčene vrste, ki so si v vseh svojstvih enake in ki se razlikujejo le v atomski teži. Raziskovanja na polju
radioaktivnih snovi so odkrila celo vrsto takih snovi. Take prvine se je imenovalo Isotope (istomestne), ker se zdi, da spadajo, čeravno imajo različno atomsko težo, na isto mesto periodičnega sistema. Prvine so potemte-kem najibrže mešanice teh isotopov in atomska teža dotične prvine le aritmetična srednja iz atomskih tež njenih isotopov. Dokaz za to, trditev bi bil podan, ako se posreči ločitev posameznih isotopov. To nalogo reši enostavno in najbolj popolno takozvani spektrograf mas angleškega fizika Astona.
N. pr. je atomska teža ldora 35.46. Spektrograf pokaže pa dve vrsti klora in sicer z atomskima težama 35 in 37. V neonu dobimo na enak način dvoje sestavnih delov z atomskima težama 20 in 22. I<rypton z atomsko, težo 82.92 razpade celo v spektrografu v šest delov z atomskimi težami 78, 80, 82, 83, S4 in 86. Iz teh par izgledov vidimo, da so atomske teže isotopov cela števila. Nadaljne preiskave so dognale da se izkažejo kot enotne prvlnie le one, katerih atomska teža je izražena s celim številom in da razpadejo v spektrografu vse prvine z necelimi števili v isotope.
Kakor se je dokazalo s spektrografom, da so prvine sestavljene iz isotopov, tako pridemo po drugi poti do zaključka, da tudi atomi niso nedeljivi najmanjši deli prvin, ampak da razpadejo atomi v elektrone. Elektroni, ki tvorijo en atom, krožijo eden okrog drugega' v eliptičnih potih in vsak atom je ravno tako ena celota zase, kakor n. pr; naš solnčni sistem s svojimi planeti in meseci. Ti v eliptičnih potih sem in tja valujoči elektroni so tudi povzročitelji svitlobnili trakov in elektrike.
Vsled svojstva elektronov, si moramo predstavljati, da je prostor med elektroni, ki tvorijo en atom, tudi izpolnjen s svitlobnim etrom, kakor prostor med atomi, ki tvorijo molekulo. In ta svitlobni eter je končno po najnovejšem predstavljanju, podprtem z eksperimenti, prava prasnov. Iz njega nastajajo elektroni in atomi vsled vrtinčastega gibanja tako, da so najenostavnejši in najmanjši teh vrtincev elektromi iz katerih se po nadaljnem zavozlavanju vrtincev izcimijo abotni.
P.
Razvoj radiotelegrafije.
Radiosprejemala imajo danes že tudi pripomočke, da fiksirajo sporočila* glasbene komade in telefonske pogovor^ tako, da ni prisotnost potrebna. Danes obsega radio telegrafi j a telefonijo in telegrafijo. Tudi barvaste slike je danes mogoče prenesti povsem točno.
Električni valovi so se začeli hitro v začetku po iznajdbi uporabljati za celo vrsto tehničnega igračkanja. 2e PTed desetimi leti se je krmililo motorni čoln na Haveli iz daljave s pomočjo Hertzovih valov. V nekem cirkusu v Franciji se je producira! zrakoplov, ki je izvrševal vse mogoče evolucije v zraku krmiljen s tal, s pomočjo električnih valov. — Iz igračkanja je vprašanje omenjenega problema postalo aktualno v vojnem času in če
ravno so ostali poizkusi omejeni le na krmiljenje v daljavo* so položili vendar ti poizkusi temelj k mogoče največjim bodočim iznajdbam.
V Franciji so se pred kratkim vršili poizkusi krmiljenja v daljavo na aeroplan brez moštva. Aeroplan je ostal v zraku 51 minut m je preletel 80 milj.
V vseh omenjenih slučajih se ni prenašala električna energija*, ampak se je dajal le impuls pripravi, ki je sklenila, OKiroma odklopila lokalno baterijo. Kakor kažejo zadnje iznajdbe, bo pa v "bližnji bodočnosti na radio poti tudi .mogoč prenos energije na lokomotive in automobile. Razume se, da bo njih kretanje omogočeno le v bližini elektrovodov z visoko frekvenco.
Vodna energija.
Izkoristiti energijo, kd tiči v tekoči vodi, je znal človek že v-davnih časih. S primitivnimi sredstvi je dobil silo, ki mu je gnala mline, stope, žage. V krajih, kamor tehniški razvoj še ni dospel, najdemo še danes edino te primitivne oblike izrabljanja. Nadaljni razvoj pa je prinesel vedno bolj spopolrtjene oblike. Pojavila se je potreba po vedno večjem številu obratov. Vodno kolo, Id se je vrtelo le pet do desetkrat v era minuti, je potrebovalo posebna prenosna sredstva, da je še lahko ustreglo višjemu številu obratov znanih strojev. Cas je zahteval nadalje večjo delo-tvornost, kolikor je more nuditi eno in še tako veliko kolo. Tu le nastopila prva moderna oblika vodnega silostro-ja, vodna turbina, Z vodno turbino, v današnji dovršenosti, smo v stanu doseči vsako praktično potrebno število obratov. Vzporedno z rastočo hitrostjo je rasla zmožnost turbine, požirati ve-
dno večje množine vode, tako da moremo izrabiti vsako v prirodi dano vodno energijo. Pri tem razvoju smo pa postali tudi tenkočutnejši. Danes mora obdržati turbina vedno isto število obratov, če je močno ali malo obremenjena. S pomočjo duhovito zasnovanih aparatov, takozvanih hidravličnih regulatorjev, uravnavamo tek turbine tako natančno, da ustreza vsem strogim zahtevam, ki jih stavijo priklopljeni di-namostroji ali kaki drugi delovni stroji. Zahtevamo pa tudi od moderne turbine, da nam v vseh spremembah obremenitve nudi visoko učinkovitost. Stroj mora dati v koristni obliki kolikor mogoče visok delež energije, ki tiči v pri-rodni vodni sili. Vodna sila ni stalna; v gotovih časih je vodna množina majhna, v drugih zopet velika, istotako se menja padec. Ker je pridobljena mehanična energija direktno sorazmerna zmnožku dveh činiteljev, vodne
množine in padca* se s spremembo enega ali obeh činiteljev tudi energija spre-’ meni. Razvoj tehnike stremi tudi za tem, da odpravi to kolebanje. S pomočjo zbiralnih kotlin in dolinskih zapor skušamo napraviti vodne silotvorne zasnove, da bodo neodvisne od vremenskih vplivov in vplivov letnih časov. V upravo vodnih sil smo uvedli tudi gospodarska načela. Vsak kubikmeter vode, ki pade en meter, vsebuje energijo, ki lahko razsvetli majhno sobo. Zato zbiramo vodo v časih manjše potrebe v zbiralne kotline, da nam je v časih večje potrebe na razpolago.
Večjo delotvoniost turbin morcmc le redkokdaj izrabiti na licu mesta. Ti? je priskočila elektrotehnika na pomoč. Z dinamostroji, transformatorji in daljnovodi smo postali neodvisni od vira energije. Mehanično energijo, ki jo pridobimo s turbino, pretvorimo v električno in to moremo vsled njene narave voditi kamorkoli Elektrotehnika je pravzaprav povzdignila gospodarstvo vodnih sil na tako visoko stopnjo in le njej se moramo zahvaliti, da moremo izrabiti vodno silo v še tako neobljudenih in malo dostopnih zatišjih naše zemlje. Z njeno pomočjo lahko črpamo prirodno energijo kjerkoli in jo odda* jamo kjerkoli.
Najizrazitejša zastopnika modemih turbin sta Francisova turbina tn Pelto-novo kolo. Zgradnja teh “dveh tipov Je skoro dovršena. Zadostujeta za vse slučaje in ž njima si moremo podvreči vsako prirodno vodno energijo. V novejšem času stopajo na površje novejše konstrukcije, ka niso tako univerzalne, imajo pa v gotovih slučajih gotove prednosti. Tako n. pr. Kaplanova turbina in Bankijervo kolo, da ne omenim ostalih.
Danes smo primorani gospodarsko misliti, zato ne smemo ustvarjati hidravličnih central po šabloni, ampak potreben je študij krajevnih razmer, podnebja itd. in tako se pojavijo vedno nove, zanimive rešitve, ki morajo zanimati ne le tehnika* ampak tudi narodnega gospodarja. V naši kraljevini je še obilo polja za oba	Pž.
Zoglcnitev šote. V Švici si pomagajo vsled pomanjkanja premoga s šoto. Šota pa vsebuje 50 -• 60 odstotkov vode in je vsled tega šota kurivo slabše vrste. Da se vrednost tega goriva dvigne, se je vpeljal postopek švedskega inženerja Rosendahla, karbonizira-nje šote. Po tem postopku se segreva šota v železnih posodah do 250° R. Na zgornjem delu posode so pipe, ki ostanejo toliko časa odprte, dokler se tvori še para. Potem se pipe zapro ter s« še pri isti temperaturi približno deset ur nadalje segreva. Končni produkt M gotovo, ki vsebuje 65 odstotkov ogljika, 16 odstotkov kisika, 6 odstotkov vodika 4 odstotke higroskop, vode, 5 odstotkov pepela. Gorilna vrednost je 6500 toplotnih enot, kar odgovarja sred-njedobremu premogu. Stroški so znašali leta 1918 3 marke za tono. Te vr-' stice v pomislek, ali bi ne kaealo tudi našo šoto kanonizirati in na ta način pridobivati cenejše In boljše gorivo.
10
La Boheme.
Prizori Iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
»No, to je torej tako kot pri sladkorju?« j »Popolnoma tako.«
»Potem torej za petdeset frankov,« je rekel gospod Blancheron.
»Nimate prav; če bi plačali še deset frankov, bi, Imeli roke, v katere bi vam dal vašo brošuro 0 sladkornem vprašanju, kar bi bilo zelo laskavo.«
»Pri moji veri, prav imate.«
»Moj Bog,« je rekel Schaunard sam pri sebi, *fie bo nadaljeval, bom počil in ga ranil z enim tVojih kosov.«
»Sl opazil?« mu je zašepetal Marcel na uho.
»Kaj?«
»Ima črno obleko.«
»Razumem in poprijel se bom tvojih misli. Pusti, da napravim!«
»No, gospod,« je rekel zastopnik, »kdaj bova začela? Ne smela bi se muditi, ker odpotujem v kratkem.«
»Tudi jaz moram napraviti kratko potovanje; Pojutrišnjem ostavim Pariz. Ce torej hočete, bova takoj začela. Ce mi dobro sedite za model, bo to Pospešilo delo.«
»A noč bo kmalu In pr! luči se ne more slikati,« je odgovoril gosp. Blancheron.
»Moj atelje je tako urejen, da se more v njem delati ob vsaki uri...« je odvrnil slikar. »Ce hočete *!«« suknjo In zavzeti pozo, bova takoj začela.«
»Sleči suknjo! Cernu?«
»Ali mi niste rekli, da sto d 'lo?Hi r W n •vojo rodbino?«
•Btm dvoma.«
»No, potem morate biti naslikani v obleki za doma, v spalni suknji. To je sicer običaj.«
»A spalne suknje nimam tukaj.«
»Pa jo imam jaz. Za take slučaje sem se preskrbel,« je rekel Schaunard in pomolil svojemu modelu starinsko capo, polno barvnih madežev, tako da se je pošteni rodoljub z dežele sprva obotavljal.
»Ta obleka pa je kaj čudna,« je rekel.
»in kaj dragocena,« je odgovoril slikar. Neki turški vezir jo je, podaril gospodu Horace-u Ver-netu, ki jo je dal meni. Sem njegov učenec.«
»Vernetov učenec ste?« Je vprašal Blancheron.
»Da, gospod, ponosen sem Aa to. Strašno,« je mrmral sam zase, »zatajil sem svoje bogove.«
»Za to imate dovolj povoda, mladi mož,« je odvrnil zastopnik in oblekel spalno suknjo, ki je bila tako imenitnega Izvora.
»Obesi gospodovo suknjo na obešalnik,« je rekel Schaunard svojemu prijatelju in mu pomenljivo namcžiknil.
»Glej ga,« je mrmral Marcel in se je vrgel na svoj plen, namigajoč na Blancherona, »ta je pa izvrsten, če bi ga mogel tako naslikati?«
»Bom poskusil! Toda sedaj ne gre za to, obleci se in odkurl Jo! Ob desetih se vrni, do tedaj ga bom zadržal. Zlasti pa mi prinesi kaj v žepih!
* rinesel tl bom ananas,« je rekel Marcel In jo pobrisal Oblekel se je v naglici. Crna suknja mu je stala kot vlita. Potem je odšel skozi druga vrata ateljeja.
Schaunard se je lotil dela. Ko se Je hJIo popolnoma stemnilo in je gospod Blancheron slišal, da je bila ura sest, se je spomnil, da ni obedoval. Na to je opomnil slikarja.
»Sem v istem položaju; a da vam napravim uslugo, ne bom danes jedel. Povabili so me sicer
v neko hiso v saint-germainskem predmestju,« je nadaljeval Schaunard, »a ne smeva prekiniti dela, i; bi bilo v kvar podobnosti.«
Loti! se je dela.
»Sicer pa,« je nadaljeval, »lahko obedujeva, nega bi prekinila delo. Spodaj je izvrstna restavracija, ki nama bo poslala, kar bova hotela.«
In Schaunard je čakal na učinek svojega terceta pluralov.
»Sem vašega mnenja,« je rekel gospod Blancheron, »in za revanžo upam, da me boste po častili in-z menoj jedli.
Schaunard se je priklonil.
»Zares,« je rekel sam pri sebi, »to je možakar, pravi poslanec Previdnosti. Hočete-li sestaviti jedilni Jist?« Je vprašal svojega gostitelja.
»Storili ml boste uslugo, - če prevzamete to skrb,« je ta vljudno odgovoril.
»Kesal se boš, Nikolaj,« je pel slikar, preska-kovaje po štiri stopnice.
Stopil je v restavracijo, šel h kontoarju in napravil tak menu, da je natakar pobledel, ko ga je čital.
»Navaden bordeaux?«
»Kdo bo plačal?«
»Jaz najbrže ne,« je odgovoril Schaunard, »temveč moj stric, ki ga boste videli zgoraj, pravi sladkosnedež. Glejte torej, da se izkažete in da naju postrežete v pol ure, a v porcelanasti posodi.«
Ob osmih je gospod Blancheron že čutil potrebo, izliti prijatelju v srce svoje ideje o sladkorni Industriji, in recitiral je Schaunardu brošuro, ki jo je bil napisal. *
Ta ga je spremlja! na pianinu.
Ob desetih sta gospod Blancheron in njegov prijatelj plesala galop in se tikala. Ob enajstih sta prisegla, da se nikdar ne zapustita, in oba sta napravila oporoko, kjer Sta zapustila drug drugemu
svoje imetje.
O polnoči se je vrnil Marcel in ju našel v objemu; topila sta se v solzah. In bilo je že pol palca vode v ateljeju. Marcel Je zadel ob mizo in videl
sijajne ostanke od Imenitne pojedine. Pogledal je steklenice, bile so popolnoma prazne.
Hotel je prebuditi Schaunarda, a ta mož je zagrozil, da ga ubije, če bi mu hotel ugrabiti gospoda Blancherona, ki ga je imel za vzglavje.
»Nehvaležen si!« je rekel Marcel in potegnil iz žepa svoje suknje pest orehov. »Meni, ki sem mu prinesel obed.«
III.
Ljubezen v postu.
Nekega večera v postu se je vrnil Rudon zgodaj domov z namenom, da bo delal. Toda komaj je bil sedel za mizo in pomočil pero v črnilo, ko ga je zmotil neki čuden vrišč: in pri-slonivši uho na indiskretno steno, ki ga je delila od sosednje sobe, je slišal In popolnoma razločil razgovor, pomešan s poljubi in drugimi ljubezenskimi onomatopijamL
»Vraga!« je pomislil ln pogledal na stensko uro, »ni pozno... in moja soseda je Julija, ki naVadno obdrži pri sebi svojega Romeja še precej časa potem, ko neha škrjanček peti. To noč ne bom mogel delati« In vzel je klobuk, ter odšel.
Ko Je hotel spraviti ključ v ložo, je našel vratarjevo ženo v objemu ljubčka. Uboga žena se je bila tako prestrašila, da je minilo več kot pet minut, preden je mogla potegniti za vrv.
»Zares,« je pomislil Rudolf, »so trenutki, ko postanejo vratarice zopet ženske.«
Ko je odpiral vrata, je našel v kotu vojaka in odhajajočo kuharico, ki sta si segala v roko in izmenjavala ljubezensko aro.
•	je	rekel Rudolf, namlgavajoč na
vojaka in njegovo kršnato drugarico, »glej jih, heretike, ki ne mislijo na to, da smo v postu.
In vzel je pot pod noge in se napotil k enemu svojih prijateljev, ki Je stanoval v bližini.
.fzaloga klavirjev Isi ptasaln©^
najboljših tovarn: Bflsendorfer, Czapka, Ehrbar,
•	*	s Schtvelghofcr, ©rlglnal» Sttngl 1.1. d. s t	i
JERICA HUBAD, roj. Polenc, UllBLJflUfl, Bll!erSe?a ni. 5. 1}
Delniška glavnica Din 50,000.000'-
NARODNI DNEVNIK
VEČERNI KLOBUKI
BROKATI SVILA itd.
kongresni trg 8,
TopleSka
tora na pločevinastih ihatel]
J. Pleško
Ljubljana
Karlovška cesta štev. 2
Cena ostasom cSo 20 besed Din 5-—; vsaka nadaljna beseda 25 para z davščino vred.
Opr. «t Ne I 101/24/2.
ros
Na predlog lastnice Slovenske trgovske d. d. v Ljubljani se bo prodajalo na iavni prostovoljni dražbi posestvo pod vi. it 38 k. o. Petersko predmestje I. del, sestoječe iz hiše na Res-tjevi cesti št. 22 z vsemi dvoriščnimi stavbami, dvoriščem in vrtom. Izklicna cena znaša 750.000 Din.
Dražba se vrši dne 14. januarja 11. dopoldne ob 11. uri na licu mesta na Resljevi cesti 22.
ne sprejmejo. Zastavne upnikov ostanejo nedo-
Ponudbe pod izklicno ceno se pravice na posestvu zavarovanih taknjene. Za potrditev prodaje si pridržuje prodajalka osem dni pomisleka Vsak ponudnik mora pred početkom dražbe založiti kot kavcijo 75.000 Din, bodisi v gotovini, ali z vložno knjižico ali v obliki bančnega garantnega pisma. NajviSji po-hudek je vplačati pri sodišču.
Prodajalka se zavezuje vse prostore v prodanem posestvu, ki jih do sedaj sama zavzema, trgovske lokale, pisarne, ki so deloma uporabne za stanovanje, skladišče, kleti, izprazniti do dneva plačila prve polovice kupnine.
Dražbeni pogoji in oni plačevanja se morajo upogledati v pisarni notarja ALEKSANDRA HUDOVERNIKA v Ljubljani kot sodnega komisarja.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
K	dne 9. januarja 1924.
t------
NafcenejSe in najhvaieinejie darilo našim malim {a:
Nlej zuerinjek
knftoa a 45 tlikami In k tem spadajočim besedilom, ca pouk in kratek čas Din 6'
Meji ljubeči
iivalsk« slike ta naše malčke na trdem močno vatanem kartonu Din 15*—%
Mladi slikar
TO tiskanih predlog1 za po» barvanfe z akvarel - barvam aH pastel - barvniki Din 4*-V
Crnipetcr
starosnana. vesela družabna igra u zimske večera. 1 igra
Na novo tzlla knjižica:
Ivan Albreht:,
Zeleno llueda
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tuf ih krajev. Obsega 64 strani Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani kntiilci Din IS'—.
Vse se dobi v
Zvezni Knjigarni fllubliani,Mariih trgi
j«*" ■;
I. zvezek, s« kupi. — Ponudbe pod »Knjig«« na upravo lista.
isto kutoiistlci
liže v vseh pisarniških poslih izuijen* gospodična v Ljubljani ali bližnji okolici. Gre tudi za nekaj tednov brezplačno. Ponudbe pod »Spretna pisarniška moč« na upravo lista.
Ha ta in stanovanje
se sprejmeta pri botjil družini 2 mlajši dijakinji ali dijaka. Klavir na razpolago. Vprašati )e; Gradišče Ž/L levo,
Znanja
z inteligentno, srčno naobraženo damo (gospodično ali vdovo) do 11 lat, prijetne zunanjosti la po možnosti velik* postave, posestnico večjega posestva v Sloveniji, Išče ▼ svrho ženitve zelo inteligenten gospod a ekonomsko Izobrazbo. Dottčnlk te star S« tet, velike postave, zdrav, treaen, la se trenutno udejstvuj* v posebnem^ Inteligenčnem poklicu. Reflektira se 1* na samostojne posestnice, ker j* zaželjeno kmetijsko udejstvovanje. Ponudbe s sliko je poslati pod šifro »Cvetoča oko nomija« na upravo »Narodnega Dnevnika«.
Žilna poniia.
SO letal uradnik s 100.000 Din premofenja, ** želi seznaniti v svrho ženitve z 22—25 letno gospodično neomadeževane preteklosti. Trgovsko naobražene s premoženjem Imajo prednost. Dopis* pod »Ženitev 66« na upravo. Tajnost aajamčena.
se sprejme s 15. januarjem na dobro domačo hrano. Naslov v upravi lista.
I Mita im
se sprejmeta. Več se poizve v trgovini Anton Presker, Sv. Petra cesta 14,
lepe za eno ali dvovprego proda Albin Koman, Vlžmarjo 33, p. St. Vid nad/t.jubtiano.
itor
na bencin, s 6 konjskimi silami, se proda ali zamenja z manjšim. Ponudbe pod »Motor* na upravo lista.
neopremljeno, prost vhov, išče zakonski par brez otrok; zamenja tudi 6ede.ijo svojo 'epo sobo, Dunajska cesta. Ponudbe pod „Plača dobro, “ na upravo 1'sta.
prostorna, solnčna lega, sredi mesta se te proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod „Zame-na“ upravo tega lista.
stanovanje, 1 soba s kuhinjo, za mlad zakonski par. Pismene ponudbe na upravo pod »Stanovanje 10«.
fotorfrafični aparat 6X9. z zelo dobrim objektivom. Ponudbe prosim na upravo pod »Model«.
se išče v sredini mesta za dva gospoda, ki sta celi dan odsotna.' Pismene ponudbe pod »Tone-Jože« na upravo »Narodnega Dnevnika«
vsako množino lepega, zdravega krompirja. — Najnižje ponudbe samo za vagonske naklade prosi na naslov Franjo Golič, Celje, in to dne 12„ 16. in 19. januarja t. 1.
nn
Kdo bi vzel v službo kot praktikanta mladega, izobraženega gospoda, absolventa 6 realke, izurien strojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veščega že V pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro „Ugodeno“ na up. L
pesnika Valentin Vodnika v krasnem okvirju naprodaj. Ogle-da se jo lahko v upravi lista.
obstoječe iz dveh sob in kuhinje se išče v sredini mesta Plača se dobro. Ponudbe pod »Stanovanjska beda« na upravo lista.
Sva mSrn mašila
s pisarniško prakso, zmožna knjigovodstva, korespondence in vseh pisarniških det, iščeta primerne službe. Dopise na: „Mlada gospoda", poštno ležeče Slov. Bistrica.
išče za takoj boljša gospodična event. tudi s hrano. Ponudba pod »Mir« na upravo lista.
MO®! Sit
s souporabo kuhinje — proti dobri nagradi — iščem za takoj ali s 1. februarjem. Naslov v upravi »Narod. Dnevnika*.
teli iii
že rabljen, sc ceno proda. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
mm JiS
(3 komadov) se radi preselitve prodajo po ugodni ceni. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika*.
večja množina, se proda. Kje, pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
bi hrepeni po iskreni ljubezni in lepem življenju, naj se javi pod šifro »Brez ljubezni n) sreče«, na upravo lista.______________
Osla [Via
v sveži mladosti, išče pri mladem gospodu varnega zavetja, da ne usahne popolnoma. Ponudbe prosi pod šifro »Obuje-nje«, na upravo lista
Um JBiif
tobna pasta Vas more popot* noma zadovoljiti.
Kilogram sivega na pol (cufano perje) Din 60"—, polbelo Din 75"—, belo 85'—, boljie DlnOS*—, fini na pol puh 145*—, fino Din 17S‘—, naifinejši Din 220*—, beli puh Din 870'—, snežno beii parni puh Din 446’— franko In carine prosto proti povzetju. Neugajajnče se lahko vrne Vzorci zastonj. Mnogo priznanj In naknadnih naročil. Racpofttllalnlca poatellnega perja
.IACK8EL A Co, Wlen XIV., Gelbelganne 0/6.
PflPimm RflBfl zn MOL
Maske, larve, domina, papirnate kape, konfeti, serpentine, papirnati lepezl f zvonci, kotiljoni, guirlande, svileni papir, kreprole, papirnate pištole, šaljive karte Itd u bogatom izboru kod tvrtke
Rudolf Polaček, Zagreb.
Veletrgovina paplra I naklada razglednica Milina Mii 21 - Miniti metliac M. lajrsl L
SRBIJA"
Prvo Srpsko društvo za zavarovanje v Beogradu
Knez Mihailova ulica štev. 26.
Išče v vseh večjih in manjših mestih poverjenika Kdor se želi s tem baviti naj se obrne pismeno na Upravo društva, kjer bo dobil potrebna navodila.
Mesečna nagrada se bo določila po sporazumu.
Pozori	Pozori
ZIMSKI
VOZNI RED
vseh ieleznišklli, poštnih In avtomobllnih prog v Sloveniji s priključitvijo na Inozemske proge, t kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000.
Je ravnokar izšel!
Vsebina:
L Sploinl del: Cene za poltne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarife za IzvoSčke. Rolkovine Konzulati. Pofitne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske Številke. Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi .Odhod In prihod vseh potniških vlakov Presrred vseh Železnikih prog. Pocestni vozni redi: PoStni, avtomobilni.
IV. Seznam posta).
V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1: 475 000 s vsemi železniškimi progami in postalaml, vse pofttne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzolav oziroma telefon.
Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8'— Din.
Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna in knilgama v Ljubljani, Wolfova ul. Št. 1.
n
in.
DelniSka glavnica: Din 60,000.000 — Rezerva Din 32,515.000’
		Podružnice:		
Bled		Jesenice		Metkovič
Cavtat		Korčula		Prevalje
Celje	-msm	Kotor	JSSSB	Sarajevo
Dubrovnik	mast.	Kranj	rasa*	Split
Ercegnovi		Ljubljana		Šibenik
Jelša		Maribor		Zagreb
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija. Wlen, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York CHy. BANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparalso, Antofagasta. Punta Arenas,
Puerto Natales, Porvenlr.
Razširiaite ,»Narodni Dnevnik”!
Nafstarejfta ftpedleljsha tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER, a • Jesenice
Apedleljska pisarna
Podjatf« u pr*r»l»nf» Mat* Ivin* Mamic«. Bnovomi la tovorni nabiralni promet I« AT.trija in v Ar.triflo Podjatfa n prevalanfa pohištva. — SkladliC. ■ poaobnimi uprtimi kabinami <« pohiitvo.
Rrzofavl •• RANZINGER.	Interurban	telefon	60.
Rezervni zakladi: Din 10,000.000’-
CEtfTRALA”
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA
Podružnice;
Brežice Črnomelj Kranj	Matkovi* Ptuj	Split
Celje	Gorica Maribor Novi Sad Sarajevo trst
Se priporoča za vse v bančno stroko »padajoče posle.
^ iin ai n aaaan
j Brzojavni naslov: j Banka Ljubljana
t