93. številka. Ljubljana, nedeljo 25. aprila. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD V JLJubUuiU 24. aprila. Priznavati se nam mora, da se mi iz-ogibljemo v domačem slovenskem taborji vse polemike in da na mnoge napadaje niti odgovarjali nijsino, nego mirno svoj, za pravi izpoznan pot hodili, ter pustili temu in onemu, da se je zaganjal v našo peto. Vendar vsega si pa menda ne smemo dati na račun po stenja in resnice od našega domačega protivnika na hrbet nalagati brez odgovora, ker „ali^uid semper kaerebit". Kaj na pr. pravite, ako eden najrazširnejših, če prav najbor-niranejšik in najneumnejših teh hribovskih slovenskih časnikov, cerkvena „Danica" od zadnjega petka mej raznimi več nego dvomljivimi čudeži in tožbami pod naslovom „so-jeui iz svojih la -t..h ust" takole perfidno svojim ovcam o nas piše: „Narod" št. 85 potrjuje, da „mladoslovenci" so na Dunaji v versko-pclitičnih vprašanjih glasovali z vlado, ter zoper Cerkvene pravice katoliškega slovenskega naroda. Mladoslo-vcuci s tem sami potrjujejo, da oni so nasprotniki Cerkvi svojega naroda. Kranjci in sploh Slovenci tedaj, kadar volite v kak zbor niladoslovenca, ravnate zoper svojo lastuo katoliško Cerkev in postanete po svojem poslaucu njeni nasprotniki." Tako se glasi perfidija in nepoštena zvijača cerkvenega žurnalista, ki si vedno na katoliška prsa bije in krščanstvo na jezika nosi, a tu vedoma laže in obrekuje nas in slovenske poslance. Sedaj pa naj naši bralci dotično štev. „Slovenskega Naroda" poiščejo in ae prepričajo, da nij tam nobenega tacega napada na cerkev, in da nam niti na misel nij prišlo, „samim priznavati," da so naši slovenski poslanci glasovali proti veri svojega naroda. To je vse le laž in zavijača „Daniči-nega" molitvarskega politikarja, kateri no zna ločiti krščanske cerkve od nekaterih zagrizenih njenih služabnikov jezuitov, kateri bi radi „vero" za Ščit porabili, da bi po svetno gospodstvo nad ljudstvom sami v svoje roke dobili. Da cerkveno-politične postave, katere so bile vlaui v državnem zboru sprejete in za katere so glasovali tudi naši poslanci, nijso veri prav nič, niti trohice škodovale, to je sedaj najbolj zabitemu kie-r.kalcu jasno pred očmi. Ko bi bilo pa vse resnično, kar so bas naši klerikalci ljudstvu nekd j o teh postavah pripovedovali in la gali, koliko novic bi bilo uže, da so tu in tam liberalni tatovje vlomili v klerikalčevo hišo in poleg brašna klobas in svinjetine tndi celo rešto „veru ukrali. Ali niti sveta politična tercijalka „Danica," katera vsak teden novice prinaša, kako se za kako mo litvico ali za najeto mašo (ipsissima verba) čudni čudežki gode, enacih „verskih" novic poročati ne ve. Le tako dosta prerokujte, na zadnje, ko se ne bode nič izpolnilo, bode ljudstvo uže izpregledalo. Sam vodja klerikalcev na Nemškem, Windhorst, gotovo de celo g. Jaranu avtoriteta, je priznal v javnem govoru Bismarku nasproti, da naše avbtrijske konfesijonalne aH cerkveno-politične postave katoličanstvu nič ne škodujejo, da je vse pri starem ostalo. In glasilo kardinala Ravšcrja, katerega g. Laka Jaran valjda ne bode mej krivoverce ali liberaluhe štel, isto dokazuje, da se da navzlic tem postavam (katere so samo višjim, premogočnim in prebogatim hierarhom malo peruti postrigle, nižjemu duhovenstvu pa bolj koristne, nego škodljive) lebko najti „modus vivendi" mej državo in cerkvijo. Nehajte torej s svojimi poskušaji narodnim, slovenskim možem izpodkopavati zaupanje pri ljudstvu s6 svojim sumničenjem in predrzno zavijaČo, kajti dosedaj ste se imeli povsod : v Trebnjem, v Brežicah, v Slovenjem gradcu priliko prepričati, da kjer ste izpodkopavali svobodomiselnim Slovencem tla, uijste vi bili naslednik n)ili, nego naš občni narodni sovražni Nemec ali brat mu 11. nn kut ar. Svoje principe zastopajte kakor hočete, a na tak nepošten način bojevati se, to nij niti po papeškem geslu : „diligite ve-ritateni liliam dei," spoštujte resnico, hčer božjo ! 4» Deželni zbor goriški. (Druga seja dne 21. april*) Novi poslanec dr. Jakopič podaja slovesno obljubo v glavarske roke. — Dr. l-.ivrit* čita na to interpelacijo : „Žo lansko leto smo podpisani poslanci visoki vladi razodeli na Goriškem bivajočih Slovencev pritožbe zoper to, da so pri porotni s od nij i mešani slovenski in Mfitek. Slavonski razbojniki. (Tistim Slovencem, ki so hočejo v Slavonijo soliti.) Iz Slavonije. [Izv. dop. „S1. Nar."J Slavonija je izmej kronovin avstrijsko-ogerske dižave tista, o kateri se po svetu najmanj Čuje, piše in govori. Dogodbe, v katerih bi vse novine pisale, ko bi se dogodile blizu Dunaja ali v katerem drugim zu^menitejdem kraji, Ljubljane in celo Kamnika ne izvzemši, se v Slavoniji brez vsa-ceg>i hrupa dogajajo, a se tudi kmalu pozablja, tako, da še bližnji sosedje za taiste ne zvedo. Znano je, da so na Ogerskcm razbojniki doma, in večkrat je brati po novinah o Roži Sandoru in drugih, celd o hrvatskem Udiuaniću so je ob svojem času pisalo in govorilo dovolj; lc o slavonskih razbojnioib, katere tamošnji narod nazivlje „hajduke" ali „pustahije," je malo kaj mej svet dospelo — in torej podaj t ru slovenskemu ljudstvu nekatere dogodbe iz življenja slavon- skih razbojnikov ali tolovajev, katero je na mnoge strani znamenito, posebno zato, ker pokazuje, kolika nesreča nastane za ves narod in za deželo, ako se ljudstvo zane-marjuje v izobraževanji in gojenju znanostij, ki srce in um človeški nblažujejo in čine, da se človek loči in razlikuje od brezumne zverine. Razbojniki slavonski so dvovrstni, domači in pritepeni iz Bosne. Pred šestnajstimi leti namreč se je več rodovin preselilo iz turške Bosno v Avstrijo, ker so se bili doma s turško viado nekaj sprli, a Bo dobili v Slavoniji, naročito v okolici Pakraca od ondašnjega vlastelinstva zeni Ijišča, kjer so se naselili. Ti Bošnjaci so nže iz Turške slabo navado soboj prinesli, da ne vprašajo ladi, kaj je „moje" in kaj „tvoje," nego sploh le radi za sebe vzamejo, kar le morejo, če ne gre z dobrim, pa gre šiloma. — Izmej teh bosenskih na seljemkov tedaj se napravljajo društva, ki žive od ropanja, ter se klatijo v letu in zimi po hostah in le malokdaj pod streho spe. Domači ljudje pa se tacim družbam le pridružujejo za dnevno plačilo, da jim pot kažejo, da pozvedavajo, kdo ima v okolici kaj denarjev, ter da na straži stoje tam, kjer pravi razbojniki v kakšno hišo vlezejo. Glavar enega teh razbojniških društev je bil v letu 1866 neki Ciganin Peter, katerega je nasledoval po njegovi smrti Lekica Zloj utro — in to društvo je blizu dve leti strahovalo c^le okraje po-žežke županije, uaročito okraj Pakrački, Daruvarski in Kutinaki. Prvo znamenitejše delo Cigauina Petra se j« dogodilo v Khsi blizu Pakraci mulo pred božičem leta 1865. Imel je tačas samo dva bosenska tovariša, dva ;.a si jo pridobil iz tiste vasi. —>. Ko se je začelo p ,-č ti, prišli so obonžjui d<> hiša zadruge Širo a, ki je zaradi bogastva slovela 5 dva domača sta ostala vzadi, trije pa so pristopili do okna, ter so trkali; hišni gospodar Audrija Šiica odpre okno, in ko vidi, da uosijo puSke, popraša jih, kdo so in kaj hočejo. Odgovore mu, da 80 četniki, ki iščejo razbojnikov, pa bi se radi malo zagreli, ker je mraz. Lahkoverni gospodar jim brž vezna vrata odpre, a v tem hipu ga dva primeta, ter nagloma zvežeta, tretji italijanski porotniki tako, da sodijo zato-Ženca tndi porotniki, kateri njega in prič poveden malo ali tndi nič ne razumejo. Posebno je to si o venskim zatožencem škodljivo, ali saj jako nevarno, ker ne more prestavljena beseda nikdar namestovsti izvirnega govora in je mnogokrat celo nemogoče hipom« in natančno tolmačiti hitre razgovore mej zatožencem in pričami. Kaj čndno je tndi to, da govorijo državni pravdnik, zagovornik in predsednik svoje končne govore v italijanskem jeziku, kar tndi ne razumi slovenski zatoženec besede ne. Pa celo slovenski porotniki, ki jih večinnm ne nmejo, ker je le malo slovenskih porotnikov, ki so v italijan Bčini toliko izurjeni, da bi jim bile jasne nčene te razprave. — To je vse zoper bistvo in namen porotnih sodnij, v katerih imajo možje izmed ljudstva vzeti, sodit po svoji vesti. Vrh tega je to velika potrata časa in vzročnje nepotrebnih stroškov; kajti zlaj-šalo bi se porotnikom breme na pol, ko bi se poklicali v službo po narodnosti zato-ženca in bi se tolmač vzel le takrat, kedar nij drngače mogoče, to je, kedar je kaka priča ali kak zvedenec druge narodnosti od zatoženca. — Vsega tega so porotniki iz slovenskih krajev meseca decembra preteklega leta pričali, in so dotično pritožbo po dali c. kr. ministerstvu pravosodja. Zares se nam Slovencem velika krivica godi, katera je toliko večja, ker nas je v tej grofiji dve tretjini prebivalstva; tudi je pod Goriškim Tribunalom zadosti slovenskih porotnikov, torej bi se stvar dala lahko poravnati po v lanski intepelaciji razvitem načinu. Opiraje se na vzvišeno nalogo pravosodja in porotnih sodnij, na že davno proglašeno enakopravnost vseh avstrijskih narodnostij in na pravičnost te zadevo^ pra-šatno: Kaj misli storiti vlada, da bi izpol nila, kar je omenjeno v interpelaciji Btavljeni v tem deželnem zboru dne 18. sept. 1874?" Podpisani so: Dr. Lavrič, J. Faganel, dr. Abram, dr. Žigon, Pagliaruzzi, Kari Pollav, Ant. Čeme, dr. Jakopič. Vladni zastopnik, baron Rechbach, kojemu se izroči interpelacija, pravi, da jo hoče predložiti visoki vladi. Politični razgled« M o t rs* nje «i«--ieie V Ljnbljani 24. aprila. Ve*ar je 23. odpotoval iz Spljota na otok Brač in v Makarsko. Cehi končno morda vendar dobodo vseučilišče. Dunajski „Tagblatt" zagotavlja, da vlada zares namerava založiti poleg nemške še češko univerzo. Če se je uže nniverza ustanovila v Cernovicih in druga namerava v Olomucu, je le sveta dolžnost, da se ustrežo davnim terjatvam narodnosti češke po razdeljenji pražke univerze. — In to bi nas Slovence moralo iz-podbuditi, da bi tudi mi peticijonirali za kakor koli vseučilišče v Ljubljani. Mestni zbor ljubljanski! FMrvatistcn Matica je izrekla pismeno svoje obžalovanje o razpustu slovaške matice z očitanjem magjarskej vladi, da je to ravnanje neliberalno. Ali — hrvatski po slanci v Pešti, ki bi bili poklicani, za svoje brate Slovake izpregovoriti — molčč ! ! ■ V mafije . Za ri'M«//«i'*A'(7/rt kneza Nikola je uže priplul parnik, katerega mu je ruski car podaril, v Dnbrovnik, ter se izročil črnogorskemu vojvodi Matu Vrbicu. To la-dijo so izdelali v Kronštatu ruski mojstri in se imenuje „Slavjanin." Na njej sprejme Nikica v Boki kotorski našega cesarja, ko se tja pripelje. O f'*'<*»!eos9eewn oroženji, ki se baje godi v velicih razmerah nNordd. allg. Ztg. piše: „Francoska vlada nakupuje v Avstriji konjatvn. Kupovanje se godi v največjej meri. (Francoska vlada pa pravi, da ne. Ur.) Na Ogerskem se je nakupovanje konjstva za francosko armado sicer ustavilo na neki čas, nasprotno se je pak drugje sklenila pogodba, da se pokupi 10 000 konj, kar je samega Mae Mali ona zelo zanimalo. Dunajski listi sicer tajč, in pravijo, da Fran-cozje nijso kupovali konj na Češkem (baje v Netolicih), toda to tajenje še nič no dokazuje. Mi vemo, da se na Češkem kupujejo konji. Vrhu tega še omenimo, da so švi carske železntce prepolnene z nakladi sena, ki je namenjeno za Francijo". — V i t (tli §nnshewn parlamentu bodo baje precej, ko se snide, neki šovinistični brbljači, ki menijo, da Italija nij gotova brez Trienta in brez slovenskega Trsta in slovenske Gorice in slovansko Istre, interpelirali vlado zarad shoda kraljevega v Benetkah. Malo škandala bo več, druzega j hudega ne bo iz tega. pa mu handžar nastavi na prsa, da ne bi pomoči klical, in potem ga zvezanega v hišo pahneta, kjer je družina baš pri večerji za mizo sedela. — Glavar Ciganin Peter in njegova dva tovariša — druga dva sta v dvorišči na straži ostala — nategnejo puške in zapoved.', družini, da ima mirno ostati, ker potem se ne bode nobenemu nič zalega zgodilo. Na to Peter Ciganin vsem možkim — bili so četirje, tri oženjeni bratje in en hlapec — roke zveze, gospodarju Andriji pa zapovo, dati vse denarje, kar se je tndi zgodilo. Ker pa nij bilo več, kakor 300 goldinarjev, zapovć mu, da naj vso da. Izgovor, da nema več, nij faasnil, temuč za-povedal je Ciganin Peter jed u emu svojih tovarišev, železo segreti, in potem, ko jo Železo razbeljeno bilo, položil je gospodarja Andrija na tla, ter ga začel po golem telesu žgati. Krič in plač pričujočih žensk in otrok jo bil grozen, bil bi kamenito srce omečil — ali Peter Ciganin nij imel človeškega srca, da bi mu se bil mogel kdo smiliti — nego zapovedal jo, še enkrat železo razbeliti, mej tim pa je jedna Žena za drugo morala iti ž njim v sobico, „ kil jer- imenovano, v kateri posamezni zadrugarji spe, in mu izročiti srebrnega denarja, koli kor ga vsaka žena v Slavoniji ima, na ime to, kar je prigodom ženitbe od ženina in svatov dobila. Ko je to dogotovil in ženam srebrui denar odvzel, pri kateri priliki pa so žene ona dva na straži stoječa sosed., izpoznale in drugi dan sodniji prijavile, — je vdrugič gospodarja Andrija žgal in pekel, — in ko še nij dobil, kolikor je želel, dal je železo v tretjič razbeliti, ter ga je tako dolgo žgal, da nij bilo na njegovem tel u več zdrave kožo, ampak mehur pri mehurju ! — Zadobil je Andrija 122 ran in vso to so morali gledati njegovi bratje, žena in otroci, ker se nijso mogli oborožanim razbojnikom v bran postaviti. — Andrija vendar nij umrl vsled zadobljenih 122 ran, ampak je ozdravel in pozneje pred sodnijo sam pričal proti razbojnikom. Na predvečer starega leta 1805 se je pod vodstvom taistega Ciganina Petra dogodilo razbojstvo v mlinu Jtlajičevem tik trgovišča Pakraca ležečem. Mlinar Kla-)ič je po okolici slovel kakor bogat človek in za to se jo z vso skrbjo zapiral, kakor Iz Špnniie zopet ena zmaga. Kar- listi so bili pri Cherti v Taragoniji od vladna vojske napadeni in topem", izgubili so več mrtvih in 225 vojakov in 20 karlističnih oficirjev jo bilo ujetih. A je vse premalo. Na l*i'tiskvm so v Gnezna zopet obsodili škofa Cvbichovskega na 0 mesecev ječe, ker je sv. olje posvečeval, da-si nema vsili škofovskih pravic. Pruska policija uže preveč mežnari. Kaj državo brigat, kdo in kako sv. olje žegna. Da le proti državi ne ščuje. Domače stvari. — (D ne vn i red IV. seje deželnega zbora kranjskega), ki bode jutri 26. aprila dopoludne ob 10. uri. 1. Branje zapisnika III* seje. 1. Naznanila zborničnega predsedstva. 3. Volitev 9 udov v občinski odnek. 4. Poročilo z načelnimi nasveti o postavni uravnavi občinske uprave. 5. Poročilo deželnega odbora o napravi nižje kmetijsko šole na Kranjskem. 6. Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za I. 1876. 7. Vtemel jevauje predloga poslanca g. dr. Roberta žl. Schrey-a za povišanje plač učiteljic na ljudskih in mestnih šolah. 8. Poročilo deželnega odbora o zboljšanji vpokojnine ljudskega učitelja Alojzija Skraberja. 9. Poročilo finančnega odseka o proračunu gledišnega zaklada za 1. 1876. 10. Poročilo finančnega odseka o proračuna zaklada posilne delavnice za 1. 1876. 11. Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu za 1. 1874. in o proračunu zal. 1876. norišno-stavbenega zaklada. — (G. Bogdana Trnovca), c. kr. sodskega pristava v Sežani, in slovenskega pisatelja, je zadela familijska nesreča. Umrla mu je mlada 22letna soproga Anica, rojeua Šerkova iz Cerknice. — (Deto mor.) Iz Reuč pri Gorici se nam piše, da je mlada mati 7. t. m. svojega prvorojenca umorila. Bila je uže pred poroko z drugim noseča in ker se je moža bala, kateri kakor pravijo jej je žugal, da usmrti njo in otroka, je dete zadušila in v skrinjo skrila. Žene, ki so jo poznale v kakovšnem stanu je bila, jo zatožijo pri župana (moža in drugim se je izgovarjala, da se je izgubilo). se je začelo mračiti, in potem nij smel nikdo ne noter ne ven iz mlina, tudi je bil z orožjem obilno previden. Pomenotega dne je bil Klaič 8 tremi prijatelji iz Pakraca na lovu in se je povratil okolo 7. ure na večer domov, pa je svoje tri prijatelje k večerji povabil. Društvo je sedalo pri mizi tako, da je bil gospodar po svojej navadi vratom nasproti, da je mogel leliko pograbiti za nabite pištolje, ki so za njegovim hrbtom na steni visele, ako bi bilo treba. Ko je povabljene goste vino malko ngrelo in so počeli dobre volje biti, jim jo zmanjkalo vjna. Ceiavno ne vrata na Klajičevem mlinu po sedmej ari zvečer nijso smela nikdar odpreti, ako bi tudi sam gospodar bil kje zaostal in bi hotel v hišo priti, vendar so zbrani gostje mislili, in še gospodar sam, da dtnes nij nevarnost', ker imajo vsi nabite puške v Bobi — torej je gospodar Klajić rekel svojemu 17 let staremu sinu, naj vzame mlinarskega dečka, da prineso vina iz kleti, v katero se je moralo iz vanjsko strane hiše iti. Ta dva gresta po vino, pa precej dolgo izosta-neta, kar se je Klajić u sicer nekako čudno zdelo, a vendar nij hotel nič reči, da ga ne Ta posije takoj kom unsko bab'co tja. Nesramna in brezsrčna mati, zvedši, da pride babica, vzame nže vsmrajeno dete iz škrinje in ga položi k sebi t posteljo, češ, da je rodila. Se ve, da se je takoj previdel njen zločin, stvar se je sodniji naznanila in seda i nže čaka krokarska mati v zapora zaslužene kazni. — (Iz Gorice) se nam piše: Tvorek zvečer se je nek vojak v kosami ustrelil, uzrok je neznan. — (Čudni šolski svetovalci.) „SI. Učitelj" pripoveduje: V nekem okrajnem šolskem svetu sedi mož, — celo podpredsednik je — ki se je izjavil o priliki pogovarjanja o razširjenji šole, tako-le: „Čemu toliko učiteljev, nekdaj nij bilo nobenega, pa se je tudi izhajalo." — Temu duhovnemu možu je g. učitelj odgovoril: nSaj tudi duhovnov nekdaj bilo nij". Mož se pa odreže: „Duhovni so bili zmiraj, celo pri paganih". — Dober odgovor, toda malo časten zanj in za njegove krščanske duhovne tovariše. — V istem okraji je predsednik krajnega šolskega sveta, ki se neizmerno veseli, ako dobi učitelj po njegovih rokah kako grajo oč okr. šol. sveta, in o njej izve |gotovo vsa fara prej, nego učitelj. — Po redkih sejah krajnega Šolskega sveta pa mož več dni j po krčmah pijancu je. — Je še drug kr. šolski svet, ki priporočil je za učitelja človeka, ki je bil radi tatvine uže kaznovan. Mož je ondi domačin, brž čas vinski bratec šol. svetovalcev in zna orglati. Za isto službo je prosil tndi nek izprašan, omikan doli »ven, — toda ta ne zna orglati in nij bil priporočen. — la kdo take neumnosti z mirno vestjo gleda? Duhovniki, ki take reči celo pospešujejo. — (Slovensko gledališče) pri zadnjoj predstavi „Nasledki skrivnostne prisege" na korist gdč. Ledarjevej nij bilo tako dobro obiskano, kakor bi bila ta marljiva igralka zaslužila, Pa „favor populi" je odvisen tudi od lepih pomladnih dnij in od — delavnika. To naj bode omenjenej gospodični v tolažbo. Igralo se je ta večer tako dobro, da smo enako dosedaj le redkokrat konstatirati mogli. Omenimo naj le g. Schmidta bi njegovi prijatelji zasmehovali ter ga za strašljivca imeli. Vse je silo tiho; — naenkrat pa se od-pro sobna vrata in trije razbojniki napno kroz vrata svoje puško proti glavam okolo mize sedečih, stopijo počasi v sobo in Peter Ciganin zapove, da se nobeden ne gane, drugače jih bo postreljal. So ve, da takoj nij bilo druzega storiti, kakor pokoriti se sili. Stopita še dva razbojnika v sobo in povežeta gostom Klajćevim roke, njega pa prime Ciganin Peter in ga odpelje v drugo sobo, držeč mu v enomer svoj oster nož, handžar imenovan, nad vratom in glavo, grozeči se, da mu odseče glavo, ako se bode protivil. Na to mu jo Klajić dal G00 gld. v bankovcih in nekaj srebra; s tem pa se ve da Peter Ciganin nij bil zadovoljen, ampak je hotel še več imeti ter je sam pregledaval vse omare, katere mu je moral Klajić pore doma odpirati. Mej tem, ko se je to v drugi sobi godilo, so v prvi sobi razbojniki pričujočim gostom denarje, ure in prstane pobrali, potem so pa segali po pečenki, katera je na mizi bila. (Anton), ki jo koj v prvem dejanji za svojo izvrstno izpeljano povest prejel občno po hvalo, in itak gdč. Podkrajškove (Ve-ronica), katero smo videli in občudovali v čisto novem žanru. Predstavila nam je simpatični, sem ter tja malo naivni značaj svoje rolo tako Ijubeznjivo, da si ne moremo kaj boljšega želeti. Tudi gosp. Šuštoršič (Ra-preht) je bil jako zmeren, in je za to občno dopal. Želimo mu najbuljši uspeh pri nje-govej denašnej bonefici, ter občinstvo opo-zorovaje na njo omenjamo, da je dolžnost vsacega rodoljuba, podpirati in spodbujati naše igralne moči. Gdč. L od ar j evo (Afra) je sprejelo občinstvo prav prijazno; marsika-kega je osupnilo, da se je neka namenjena ovacija po jako samovoljnej prenaredbi zavila v plašč zakulisnih skrivnosti]'. —8—. Razne vesti. * (Zmrznila) je na zgornje-štajerskih planinah pri Hohenau beračica nže v novembru, a so jo tekar sedaj našli, ko je sneg skopnel. * (Dunajska policija) nij dosti boljša od naše. Se sedaj nijso našli onih dveh morilcev, ki sta krčmarja in krčinarico na turški šanci zunaj Dunaja usmrtila, kakor smo poročali, kljiibu temu, da se denar ne Štedi in je vse v iskanji. * (Angleški dehant) Artur Holmei v Cambridge, učen mož in pisatelj, si je 17. aprila sam prerezal vrat in umrl. Zjutraj je še maševal. Uzrok 8e ne ve. * (Iz Arabije) so poroča, da tam mej mohamedani močno raste sekta Vehabitov, kateri Mohameda ne priznajo kot proroka ampak kot učitelja, če ta sekta prevlada, tnrški sultan izgubi gospodstvo v Arabiji, ker potem nij več „naslednik prorokov". Listnica uredništva. Vedno in po-gostoma se gg. naročniki v čisto administrativnih rečeh, na pr., če se jim list vstavi, če hočejo dolg odriniti, adreso premen iti, itd., obračajo do nredništva. Naj bode tu po navijana prošnja, da se naj vse take in enake gospodarstvene reči pišejo našej administraciji, ki je popolnem ločena od uredništva, katera ima z drugimi deli in berili posla dovolj in ne utegne še posamezne naročnike v evideuci imeti. Ko Cganin Peter ne dobi od mliuarja toliko, kakor se je nadejal, pozove njegovega Bina, kateremu so bili razbojniki uže poprej roke zvezali, ko jo bil odšel po vina, ter ga položi na mizo, in nastavi mu svoj handžar na vrat, grozeči se, da mu bode od-i czal glavo, ako ne dobi več denarjev. Očo, videč svojega sina v tolikoj nevarnosti, poiskal je zadnji krajcar, ki ga je imel v hiši, ter ga dal, a je še premalo bilo. Ciganin Peter izpusti sina, ter zapove železo razbeliti; mahoma odideta dva razbojnika v kuhinjo in deneta železo v og^nj. V tem položaji si misli Klajć: rajši umerjeni, nego d* bi uie živega žgali in pekli, — pograbi v naglici in z močjo Petra Ciganina ter njega in oba pri vratih stoječa razbojnika črez vrata ven porine in vrata zapahne; v t, ■ ki hipu mu priskočijo na pomoč trije njegovi prijatelji ter tiščijo s hrbti vrata, dokler je Klajć že-lezin drog prikvačil in tako naenkrat ne var uiost odstranil. — Pri tej priložnosti mu jc C ganin Peter s handžarom zasekal precej globoko rano v prsa, katera vendar nij nevarna bila. Zdaj je mlinar svojim tovarišem naglo riurii ▼ i.)!!i»niiiii od 20. do 22. aprila: Marija Steinbov, dete hišnega posestnika 1 L na difteritis. — Hnlena Pogačnikova, zasobnica, 971., Gr. Frančišek, delavoc, 71 I., na opešanji. — Vojteh Fink, dvojček c. kr. po'ic stražnika na prezgodnjem porodu. — A Krmaer, trgovec. 33 I , na kozah. — Pavel Janež, dijak II. razreda realko, 13 1., za sušico. — Mar. Tomšičeva, hči knjigovodjo v projnoj fabriki, H I., Adolf Veneajs, dote c. kr. sodnijskega adjunkta, 22 mes., oba na vnetici grla. — Mati da Ktircntova. hči zasebnieo, 14 L na vroČnJci. — Kat. Finkova, dvojčuk c. kr. pni. stražnika, 14 ur, vsled prezgodnjega poroda. — Mih. Sušnik, krčmar in hiš. p »s„ 50 h. na jetiki. — A. Pezdir, de avec. 39 1., na jetiki. — Kat VViht va, gozdarska udova. 72 L, na vodenici. — II Sustoršičuva, kajžarska žena, 21 I., na jetiki. Pri podpisanem ravnateljstvu ..illincrve občne zavarovalne družbe proti »Kotli i»» doei** se sprejme več vajencev (praktikantov). Pogodba: Znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu in lepa pisava. (i3i) Tu se d•■!)('■ tudi ustmeno in pismeno zavarovalni pogoji in vsakovrstna pojasnila. V Ljubljani 22. aprila 1875.' Ravnateljstvo za slov. dežele: Janez Jereb. J*isnrna: Stari trg, št, lt>5, 10.000 gold. pupilarnega denarja so posojiije proti 6% obresti in postavno zavarovanje. Oglasi se pri (128-2) Dr. Mosche-tu. V Ljubljani, 22. aprila 1875. Marljiva dekleta vodno dobojo dela za dobro plačo v "Vinc \VoHoUinigy; - ovi'j l'a»l>i*ilti perilne robe, Ljubljana, blatna vas, At. 117. (12-1—3) Sprejemajo se le tu od 7—9 ure zjutraj. Priporočilo. Uljudno podpisani si dovoljuje, kor so um jo sedaj tudi podelila pravica, dajo postal dimnikarski mojster, visoko čestitim p. t. prebivalcem Ljubljane v tem osirU najul jndrieje priporočati, ter prosi ga mnogobrojno podpirata in zagotovlja ob enem promptno in najceneje oprav jati svoj posel. S odličnim spoštovanjem I^jiulovit dimnikarski mojster, v nemškej ulici, I (113—2) h. št. 181, pritlično. roke razvezal in potem so vsi zgrabili pnško m začeli skoz okna streljati; pogodili nijso uobonega, vendar so strel čuli žandarji V Pakracu, ter hiteli k mlinu, ali razbojniki so bili užo pobegnili in nij se znalo kam. Pozueje, ko so nekateri teh razbojnikov pravici v roke prišli, zvedelo se je, da so oni mlinarja v hosti videli, pa so šli na večer prežat pred njegov mlin, misleči, da bode sam prišel domov, da ga bodo vlovili, ter da bodo skupaj ž njim v mlin prišli. Ko so videli, da nij sam, nego, da ima tri tovariše sohoj, se nijso drznili, navaliti se na vse štiri, čeravno je razbojnikov bilo 12, ker se t ki ljud.o ne p o dajejo radi brez sile in potrebo v nevarnost. Počakali so še nekaj časa in uprav ko so hoteli oditi, kar se hišna vrata odpro, in oni vidijo mlinarjevega sina, ki gre z jednim fantom po vina. Hitro priskočijo in zvežejo ta dva, zvežejo vse mlinarske hlapce, in še celo kuharico v kuhinji, in še le potem navalijo v sobo, kakor je gori opisano. — Mlinarjeva žena in hčer ste bili tisti dan odišle v Požego in na vso srečo u i j k t e bili doma. (Daljo prih.) Dunajska borza 24. aprila (Izvirno telegraAe.no o.rorilo.) Enotni dri. dolg v bmkovoU 70 gid. (>0 Enotni Ar}. i\o]g v srebro 74 75 1860 drž. posojilo ... lil Akcyc .-i aru dna bs&AS 9o2 Kreditne akcije 187 ' .ondoTi i 1 75 20 Napol. . . O. k. cekini Srebro . . . 8 „ 88 • 5 „ M«/. . 103 . 35 Umetno latizii&siillo. l t>. aprila 1875. Razpisane službe t N.i namdiiej šoli v KorošUej Beli učiteljska služba X letno l.ieo 4oo ^ .1 , do 'M maja pri c. kr. okr. šolskem svetu v li dovljici. — Službe okrajnih babic in sicer: v St. Vidu nad Cerknico, pri sv. Magdaleni nad Čudno goro, v Vojski (Idrija) do konca inaj.i pri D. kr. okrajnem gla- ______ t»__:..: varstvu v P anini. Javne «lražl»e s Matija Dr. bničevo iz St. Jurija, 931 gld, 1, maja (I. Ljubjami^. LuKa Burji-vo v Vrhu, 2000 gld., 1. maja (I. Brdo) — Anton Kernotovo iz Prema, lfiOO gd.. 7 maja (I. Ilir, Bis'rica. — Tom. Perbetovo iz Luže, 105 g d., 11. maja U Kranj). P. Penketovo iz Postojno, 30 aprila (III Postojna). — J. Furlanovo iz Slapa, 11!»0 gtd., 15. maja (I. Vipava). — Mar. Žitnikov« iz R*čice, 1. maja (Vel. Lasico). — J »v. Kotarjovo iz Moravske gore, 3U. aprila (111. Postojna). Tujca. 88, aprila: ICvropn: Kranpa i/. Sedmigradskega — Mayer iz Kamnika, — bar. Helverscn iz Nov. mesta. — Scluuidcr iz Dunaja. P i NIoiih: Ziegler li Dunaja, — Tratnik i/. St. Martina. —- Venuti, Sapringer iz Gorice. — Lehman ii Berlina. — Brchot iz Pešte. — Susek iz Dunaja. — Kus iz 15 tavi je. Pri Mr»li*l: Š<r. Nlligerjevu otroAkit uiiiat, 1 kos 18 kr. Su j«1 llooi »ulver, 1 škatlja 80 kr. l>r. Dalmerjev pulver za kašelj, 1 škatlja 20 kr. I i jukarak i pulver, 1 škatlja 80 kr. NitliiMlna voda zoper zobne bolečine, 1 flacon 20 kr. in 50 kr. Pravo ribje olje, frišno napolnjono, 1 steklenica 50 kr. Kri « isnini eaj, dalje zoper trganje in prehlajenje, 1 pakot 45 kr. 1'rave c. p. kri čiNtllue kroglice, 1 škatlja 21 kr.; 6 škatelj vkup 1 gld. 5 kr. . Kri čiNtilne krogliee (prt-j) univerzalne kroglice imenovane, 1 škatlja 80 kr.; vkup 8 škatelj 1 gld. 80 kr. tečjvin nakupu ise ceneje. Vedno prava in čvrsta zaloga v (121—2) lekarni „Marija pomagaj" Edvarda Riedla, l,<'iiIatz v Ciradcu. Pozor! V nekem trgu na slnv< nsk'-m Štajerskem, kjer je ob enem tudi večja l>o£|u pol. odda se na uti j |>i *fpi :»\ u i-se m uieMii Hiitj ča in--a s L nadstropjem in velikimi prostori, ki so pripravio za vsako kupčijo, in kjer je iloliro stojeeii Htartiiiu. z m«suni hi blagom po cei.i v najem in z dotičnim gospodarstvom ali tudi brez t'-ga. v Natančneje pri II. V«. TaiiAIću v Smartnem pri Jelšah (Lilacbstcin) na Štajerskem. (II 9—3) Piccolijeva lekarna „k angelju". -<~>;«;o.-- Farmacijske specijalitete lekarju v Ljubljani, na dunajske) cesti. Anaterinova ustna voda in zobni prnAek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustno bolezni, zoper gujilobo in niajanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in' skorliut, prijetnega duha in okusa, krepi dulje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za ei-stenje zob. Koder ga enkrat poskusi, dal mu bodo gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica G0 kr., 1 škatlja 10 kr. RibJ6 Olj G, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišečo, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi saj dlicev pulver. Nareja so z čisto ko m m-ti ili tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj G gold. G0 kr. Pravo francosko žganje z soljo, v poinoČ bolehtiemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino bolcznij, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani ielodedni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organi- in ude z nova okrepi in Oživi. 1 steklenica 80 kr. Glycerin-Crenie, jo posebno izborno sredstvo zoper raz p okane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon .'SO kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prodni nt pred vsemi uuiivaliiimi vodami, lepoticjem in lepoticnim sredstvom, katera so cesto škodljiva. 1 stekle nlca i gold. Rastlinski pulver. ud4ju.cijivo is vegeta- bilieiiih tvarin, posebno sdrav sa kožo, katere] podeli Izvirno brhkosl in čvrstost, kar se na-baja le pri mladlnL 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tama-skorje. p0 mrzia sredstvih i/.tlaeen. Učinkuje Znamenito krepilno in olajšaj« )če. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega laks Je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek u/.e poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih soper ponavljajmo se mrzlico, l steklenica m> kr. Karočilu se izvrSujejo vračajočoj se pošto proti poštnemu povzetju. (182__li I I I I I++1 I III M I I I I I 1 I I Znana istina jc, da se uže mnogo let nahajajo najboljši in najtrdnejši šivalni stroji le v najstarejšem in slovečem za li lanjsko pri Vinc. Woschnagg-u v Ljubljani,. a vsi, na stotine broji čili kupcev so z šivalnimi stroji iz tega skladišča posebno zadovoljni, kar je najboljši dokaz. Drže so vedno načela, svojim p. t. odjemnikom lo z dobrim blagom postreči, ter razprodajati lo z u aliin dobičkom, sem tedaj za bodoČno saisono preskrbel moje skladišče z najboljšimi in najzanesljivejšimi šivalnimi stroji, ter jo priporočam po najnižjih conah: prave amerikanske Elias Hovve, prave Ljudevit Lovve, prave Frister & Rossmann, Wheeler & Wilson, Grovver & Backer itd. t .»»A n-frt, s: pet tet no pismeno f/urancijt*. Cena jo res tako nizka, da vsakdo, ki potrebuje dobro šivalno mašino za rabo v rodovini, belo šivanje, za krojače a i črevljarijo 5 «!«► IO> pildiiiiiiji'« užo pri zakupnej coni zasluži, ako jo v mojem skladišču: V X^jisl>ljaiiii, blatna van, j&t* 117 v tovarniškem poslopji kupi, ker so mašino pri meni za oni znosok ceuejo na prodaj, nego kje drugodi. Poduk jo zastonj; naročila iz druzib krajev se i/.bomo izvršujejo. Ljubljana, meseca aprila 1875. (134—1) Vinc. "Woschnagg. I I I 1 I I 1 I I I I 1 I 1 1 I I I I 1 I 1 I I I I I I I I iklSffilife1¥dl. Za Kranjsko izključljivo le pri 4(9 -mu podpisanemu! Poleg originalnih Howe šivalnih strojev so nahajajo i>ii meni skoro vsi znani šivalni stroji tujezemsld po zelo znižanih cenah in v velikem izbiru. (58—6) LjuMjaua, žiflovska ulica št. 228. S posebnim spoštovanjem Franc Detter. I*d*.jHtcii u- oi-e«tnit% Josip Jurćic. Lamu u/> u ut*K ,,Waroaue tiskalne**. TQ