Gospodarske stvari. Kako zamore poljedelec zvedeti kaljivost semen? (F. L. Šimkovič v ,Neue freimiith. Landbothe".) Marsikteremu kmetu se ni znano o kaljivosti semen. Tukaj priobčimo na kratko, kako se zamore na gotovi način zvedeti od raznih semen, koliko zrn je od ene sorte semena kaljivnih. 0 tem se lehko in vsak sejavec sam prepriča na takšen način. Vzetne se okrožnik ali plitva skleda. Na dno se položi kos sukna ali kosi pivnega papirja. Na to se naložijo semenska zrna, od ktere sorte se hoče zvedeti kaljivost, vsako posebej in potem zopet s kosom sukna ali lodna pokrije in to se mora do konca poskusa vlažno dižati in posodva na primerno toplem kraji stati. Oglejmo si poskušnjo! Od 100 zrn na okrožnik djanih je po 5 do 6 dnevih 60 zrn čvrsto izcimilo, čez 2 dni, namreč šesti ali sedmi, je zopet 15 zrn izcimilo, na deveti den zopet 10 zrn, pa slabo, druga zrna še pozneje ali celo nič. Tako se zamore za gotovo vedeti, da od 100 zrn je le 60 dobro kaljivnih, pri ugodnem vremenu pa 70 do 75 zrn. Tedaj se razvidi, da le 3/4 semena bodo cimile. Hitreje in krepkeje ko cimi, tem boljše se sme sejavec zanesti na seme, da je dobro. Zrna, ktera so pri poskušnji 3—4 dneve pozneje cimila, kakor druga, pri teb se še ne more za gotovo reči, da bodo na polji pod milim nebom in v slabem vremenu tudi cimila, ako pa, bodo pa slabe rastlinice in sejavce ne bode imel dobička od njib. Te poskušnje naj bi nobeu kmetovalec neopustil, posebno tisti ne, kteri zrnje za seme od žitnili tržcev kupuje in pri tem dvomi, da bi zrnje ne cimilo. Slednjič še omenimo, naj se seraena za toliko več vzeme, kolikor je vsak izračunil, da ni kaljivno. Ako se vzame na oral 3 vagaue pšenice, da se celi oral poseje, pokaže skusnja da le 3/4 vsega semena izcimijo. Zato mora sejavec 3/4 vagana več na en oral zasejati. Najpotrebnejša je poskušnja pri deteljskem iu travskem semenu. Od teb sort je včasib le polovica kaljivna. Spcdaj stoječa tablica kaže kmetovalcem trpežnost kaljivosti imeuovanih rastlin. Semena kalj. trpežnost Seraena kalj. trpežnost Ozimine 2—3 leta Konoplje 3 leta Jarine Turšica Proso Detelja Lan Łš O 2—3 4—5 Grah Leča Bela repa Buča 3-5 2-3 Nadnha. (Spisal A. Folakovski, dež. okrajni živinozdravnik.) Druga po postavi zavarovana konjska bole- zen je naduha, tudi nadušljivost, tesnoprsuost, za- vpiba imenovan. Ta bolezen irna svoj vzrok v zastareli, boleni spremeinbi pluč; konji, ki imajo toto bolenje so; 80 v mirnem stanu popolnoma veseli, prav radi položeno klajo jedo in kdor v ti reči nima posebno otstrega in vajenega očesa, ta na takib konjih nič posebnega, izvaurednega ne zapazi, razun, če je bolezen že zelo huda postala. Drugače pa je s takitni konji, če se k delu in tekanju priganjajo. Tu se brž vidi, kako se taki konji hitro in težavno odehujejo, sopejo in hropejo. Pridruži se zamolklo, rahlo, pokašljevanje in kdor jih opazuje, zapazi, da priganjani k še močnejšemu delu in napenjanju v nevarnost pridejo se zadusiti. Ako se taka razvročena, vgnana žival bolj natanko opazuje, se vidi, da je oddihavanje, ktero se pri zdravem konji 10—14 krat v minuti ponavlja, pri takem konji na 60—70krat v minuti poskočilo. Dalje se ledvije pri oddihovanji zdravega konja le malo vzdiguje in vdira tako, da le oster opazovalec to vzdigovanje in odiranje opazi, pri nadušnem konji prav za prav plahutava in včasih v prenebljejih ali odstavkiL podvaja in ponavlja. Vsi pomočki proti ti bolezni jo sicer za nekoliko časa polajšati in ostaviti morejo, ali popolnem ozdraviti je noben ne more. Uzroki, iz kterih ta bolezen pribaja, so različni. Največkrat pa je prehlajenje in sploh plučne bolezni njeni vzrok. Zastareli plučni katari se radi v stalno naduho prevržejo. Dostikrat je tej bolezni uzrok tudi to, da pluča na rebra in po prestanem plučnem vretji na trebušno mreno prirastejo. Pri prav starih konjih nastane naduha tudi potem, da vejjce sapnikove s časom koščenaste postanejo. Še mnogo drugih podobnih povodov se da najti, iz kterih se ta bolezen poraja. Vreme in letina. Letošnjo spomlad zaostajamo z delom povsod na polji in po vinogradih. Skoro 3 tedne imamo saru dež in liladno, neugodno vreme. Sreča velika, da so lani kmetovalci pridelali precej krme za živino, sicer bi se zdaj Luda godila za živinsko krmo. V vinogradih smo delali v deževji iu blatu. Prve kopi je še neznano veliko. V nizkib legab je na Štajerskein trsje hudo pozeblo. Sadovja pa bi moialo letos runogo biti. Cvet se pomalem razvija in hladno vreme pokončava mrčesje. Laai izostalo liroščevo leto utegne letos nasto|>iti. Zato je paziti na lirošče! Sejmi na Koroškem: 1. maja Freže, Kapla, Remveg, Saksenburg; 3. maja sv. Andraž; 4. tnaja Labod, Podklošter, Dravberg zgornji; 9. maja Črna, Trg; 16. maja Celovec, Doberla vas.