Veselica VIPAVSKA TRGATEV Potopis ZAMAN V PARIZU 4 Glasba ■ PAVŠKI ZLATO NA OHRIDU ^ MLINOTEST ' x> gl 2 | s a o 8^^ oo ?! •<' od >■« zgornjevipavski časnik latnik Svetniki na ekskurziji "T-'^ o teoretičnih predstavitvah in nekaj I—^debatah so se svetnice in svetniki aj-JL dovskega Občinskega sveta skupaj z upravo, KSD Ajdovščina in predstavniki krajevnih skupnosti, v torek, 6. septembra, v dveh skupinah odpravili na dve različni ekskurziji. Ena skupina (na fotografiji) si je ogledala bio-plinarno v Črnomlju, druga v tovarni KOTO v Ljubljani. Prijazni gostitelji so predstavili svoje obrate ter odgovarjali na vprašanja. Njihovi odgovori bodo pri sprejemanju odločitve, če naj zraste podobna bioplinarna tudi na smetišču pod Dolgo Poljano, prišli še kako prav, saj se je izkazalo, da so teoretične predstavitve eno, praksa, življenje in delo, pa druga stvar. foto in tekst mt Slamnata streha na Gori ' ■ iočno 30. avgusta osamosvojitvenega I leta je odprla vrata Turistična doma-■A. čija Vidmar na Sinjem vrhu. Z zapra-vljivčkom sta se do nove hiše zapeljala tedanji Minister za turizem Ingo Paš in Lojze Vidmar, sinjevrški očanec, ki je Hieronimu Vidmarju omogočil gradnjo turističnega objekta. Dvaj-S£t let pozneje je na Sinjem vrhu zraslo še eno Poslopje - replika Šergalove domačije, ki so jo ob tej priložnosti tudi uradno odprli.. Kopija Šergalove domačije, zadnje s slamo krite hiše Oa Gori, je enakih dimenzij kot izvirnik, je tudi s slamo krita, ima lesene žlebove, štirno, tudi Čeprav gre za etnološko znamenitost, pa bo v lastnik Hieronim Vidmar zahvalil vsem, ki so oprema v notranjosti je starinska, z izjemo ko- nJei moč tudi prespati, saj premore šest ležišč, pripomogli, da je Sinji vrh danes znan daleč po Palnice. Hiša bo nedvomno dopolnila ponudbo Vid- svetu, predvsem zaradi številnih likovnih kolo- marjeve turistične kmetije. Na slovesnosti se je nij in delavnic. rl Umetniki za karitas ✓'"'V d 15. do 19. avgusta se je na Sinjem I 1 vrhu nad Ajdovščino dogajala 17. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas, tokrat pod geslom Pravičnost v ljubezni. Kolonije s£ je udeležilo 11 akademsko izobraženih ali drugače uveljavljenih likovnih ustvarjalcev. Ob dnevu odprtih vrat se je udeležencem za en dan pridružilo še več kot 60 slikarjev. Tako je bilo v ateljeju na Sinjem vrhu nad na ogled več kot sto likovnih del v skupni (ocenjeni) vrednosti okrog 40.000 evrov. Bendimska Njega dni je bil na Mali šmaren, pred bož-jepotno cerkvijo Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi, pravi semanji dan. Ob liturgičnih opravilih so se vipavski vinogradniki in vinarji oskrbeli z vsem potrebnim, tedaj lesenim posodjem in pripomočki. Čebri, brentači, kade, sodi in sodčki, pa nafe, še-Ije in pipe so sočasno pričali o razvitem obrtništvu v naših krajih, ki je nastala kot podpora vinogradniški dejavnosti. Plastika in nerjavna pločevina pa sta pomembno vipavsko dediščino poslali na smetišče zgodovine. Resnici na ljubo - tehnološki napredek je, vsaj kar se 'inoxa' tiče, iz skromnih začetkov s 'cisterncami' lansiral v svet tudi zahtevnejše izdelke in izoblikoval kar nekaj firm, ki z dodano vrednostjo tržijo svoje izdelke celo na tujem. Najbrž so znali znanje (vedenje) starih lesnih rokodelcev pretopiti v nove materiale. Torej, 8. september je tedaj predstavljal uvod v bendimo. V že bolj modernih časih, kakih 30 let nazaj, je Mali šmaren kot napoved trgatve, zamenjala prireditev Vipavska trgatev. Tudi to ne drži več, vsaj letos ne. Tako Mali šmaren kot Vipavska trgatev bosta tokrat praktično v funkciji zaključka trgatve. Ne bom se spuščal v debelino ozonskega plašča, efekta tople grede in drugih strateških teorij o prihodnosti našega planeta - dejstvo je, da mošt že 'rezne', saj je bila najbrž že polovica vinogradov na Vipavskem obrana že v avgustu. Potemtakem bomo 11. novembra letos pili takorekoč 'staro' vino, saj se bo čudež, ki vsako leto za Martina obišče Vipavsko dolino, zgodil bistveno prej. Zato imam v mislih na občinskem svetu predlagati, da bi v ajdovski občini letošnje martinovanje prenesli za en mesec nazaj, kar na 11. oktober. V ajdovski občini to lahko naredimo, za ostalo Slovenijo in svet nas itak ne briga. Mi imamo v občini pač socialistični družbeni red (vsaj tako sem razumel ajdovskega župana v znamenitem intervjuju na TVS) in si lahko tudi Martinov čudež prikrojimo nekoliko po svoje. Če seje ljudstvo Slovenije z osamosvojitvijo izreklo tudi za spremembo družbene ureditve, torej smo socializem plebiscitarno zamenjali s kapitalizmom, pa to od loške cerkve do Črnič in od Otlice do Zavina pač sedaj, kakor da ne velja! Tudi vidim, kako bomo šele leta 2014 ali 2015 po ajdovskem placu mahali s transparenti na katerih bo pisalo: »Tudi mi VVajduci se želimo priključiti svobodni Evropi!?« Mitja Tripkovič Takrat se vračajo domov tudi Vrtovinci, ki jih je življenje razteplo po svetu Vrtovin - Šmarni dan Vrtovin, 15. avgusta - Veliki Šmaren je eden izmed največjih krščanskih praznikov. Na ta dan se spominjamo Marijine smrti in njenega vnebovzetja. Pri nas v Vrtovinu je cerkev posvečena prav Mariji in za krajane je ta dan zelo velik praznik, ki se začne ob 9. uri s svečano sv. mašo. Po končani maši je procesija, katere se udeleži vedno več kristjanov, ki se pripeljejo tudi iz drugih okoliških krajev. Pridne roke Vrtovink postavijo in okrasijo s cvetjem na ta dan oltarje, pri katerih se ustavi procesija, ki poteka med strnjenimi vaškimi gasami. f M a zabavo in ples, ki sta se £ nadaljevala pozno v noč, je M ^poskrbel ansambel Akordi. Ob gledališki komediji 'Bejži zlodej, baba gre' v izvedbi Kraških komedijantov so se ljudje zabavali in iskreno nasmejali. In zakaj se ne bi smejali, ko pa je smeh pol zdravja? Tudi letos, kot mnoga leta doslej, so Vrtovinke presenetile z izjemno dobrim in lepim pecivom. Najprej so ga razstavile, potem pa je razveseljevalo srečne dobitnike. Vse, majhne in velike obiskovalce je doletela sreča ob nakupu srečk srečelova, katere izkupiček bo šel za vzdrževanje in ureditev pešpoti, ki poteka po terasah, kjer Vrtovinci gojijo vinsko trto, do Rimske utrdbe nad vasjo ter do cerkvice, ki se nahaja na školu Sv. Pavla nad Vrtovinom ročno klesani izdelki Simona Čerme- obiskovalcev je zadovoljno zapustilo Razstava mladih ustvarjalcev Vr- Ija in modeli letal Roka Kandusa. Vrtovin z obljubo, da se bodo vrnili tovina je bila na ogled v prostorih Lepo vreme, maloštevilni a marljivi naslednje leto ... osnovne šole. Slike mojstrice Marti- in zagnani domačini so pripomogli, Nevenka G ne Lozar in Anje Lozar so popestrili da je šagra uspela in veliko število Novi spomini prekinili sušo /'■"V tlica, 4. septembra - Dol-f 1 go pričakovani dež je bil za naravo odrešilen, organizatorji šagre na Gori pa bi raje videli, da bi dež še malce počakal, vsaj do polnoči. Večini Gorjanov, za katere je Angelska nedelja največji praznik v letu, dež sicer ne pride do živega, je pa pregnal veliko obiskovalcev od drugod in tradicionalne Angelske nedelje na Otlici, ki se je po dopoldanski maši popoldne nadaljevala s koncertom zbora Janez Svetokriški v tamkajšnji cerkvi. Konjeniki s Štjaka so obiskovalcem pokazali svoje veščine, med igranjem ansambla Novi spomini pa se je predstavila še plesna skupina Ajda iz Ajdovščine. Srečke, ugibanje teže pršuta ipd. pa so stalnica na šagrah in veselicah. rl wvAV.ren3ult.si f sil LETAŠ 80.000 km i ZAGOTOVITE Sl SVOJ DELEŽ DO KONCA SEPTEMBRA! Zamenjajte svoj start avto katerekoli znamke za novi,, okolju prijaznejši Renault in Izkoristite enkratno EKG subvencijo! Akcija velja do 30. septembra 2011. Več informacij na www.renaurt.si Renault ; RENAULT PO. RA B A PRI MEŠANEM CIKLU 4.1- 7,im 00 jčtn. E M I SIJ E C 0 , 1 0 6 - 1 83 g / km ^ Trem ARC PEK0PER os/eesei 17 PE AJDOVŠČINA 05/364 33 02 PE POSTOJNA 05/721 28 28 ”»-I llOU ”UU PE NOVA GORICA 05/335 44 00 PE TOLMIN 05/388 47 00 www.trgoabc.si Nova mesnica Na prvi šolski dan je ob bogati pogostitvi mimoidočim odprla vrata nova mesnica v centru Ajdovščine. Notranjec Marko Prunk, lastnik Mesarije Prunk, ki obsega tudi klavnico,.štiri mesnice in gostilno, je na licitaciji pred časom, od stečajnika MIP - a za 80.000 € kupil že dalj časa zaprto mesnico na vogalu 'Bratinove štale' nasproti tržnice. bnova mesnice je stala dva- kupite tudi ribe, domače vino, mleko I 1 krat več od cene prostorov ter sadje in zelenjavo, nas prepriča in sedaj je v mesnici moč tudi urnik mesnice - obratuje vse kupiti poleg mesa in mesnih izdelkov dni v tednu, tudi ob nedeljah. Pravo tudi vso delikateso, vključno s sve- zatočišče torej za vse, ki menimo da žim kruhom. Da gre za obogatitev je zelenjava v dnevnem obroku zgolj ponudbe mestne tržnice, kjer lahko priloga ... foto in tekst iflt Mladostna, še vedno brhka, vedno nasmejana mulka, te v dobro voljo spravi in še na štruklje te povabi. Predrzni mulci t 'Predrzni mulci', 70 - letniki bu-danjske fare, so se 27. avgusta po sv. maši, ki jo daroval župnik Andrej Volk, zbrali v gostišču Podskalca v Vipavi. Daje bilo srečanje 'mulcev' še bolj prisrčno, je vsak slavljenec povabil še svojega življenjskega sopotnika. Ob živahni glasbi, prijetnem pogovoru in na stotine šal je kot bi mignil prišla polnoč, ko smo se vsi zadovoljni razšli z obljubo: »Drugo leto nasvidenje!« Naj ob zaključku dodam še to, da smo bili v gostišču lepo postreženi-Za poslastico pa nas je gostitelj pogO" stil še s torto z napisom: PREDRZNI MULCI! Iskrena hvala. Andrej Curk Alojz Durn Dragica Čuk Novak Med nami bil je človek Discere non est vitiosum sed ignorare. »Ni se sramota učiti, ampak ne znati.« ' W dr. Andrejem Bajukom sem se prvič srečal leta 2004 v ^ iAjdovščini, zadnjič pa sem z njim govoril letos poleti. Med tem časom sem tako imel možnost spoznati osebnost - človeka, kateremu Slovenija šele po njegovi nenadni smrti priznava to, kar smo nekateri vedeli že za čas, ko je živel med nami. Med nami je delal in živel človek, ki ni bil »isti«. Izstopal je po svoji načelnosti, pripadnosti, svetovljanstvu, ljubezni do Slovenije, demokratičnosti, strokovnosti in pravem krščanstvu. Zato je bil tako moteč za slovensko javnost. Bil je poniževan in zasmehovan. Vanj so letele strupene Puščice, polne laži, udarjale strele sovraštva in hinavščine, letelo kamenje premnogih dvoličnežev. Vse to ga je bolelo, kot bi bolelo vsakega izmed nas. Vendar pa ga to ni ustavljalo pri delu za boljšo, bolj demokratično, evropsko in uspešno Slovenijo. Spremljal sem njegovo vsakodnevno delo na Ministrstvu za finance in to primerjal s podobo, ki se je o njem izrisovala preko različnih medijev. Velikokrat se je vprašal »Kako je to mogoče?« Vedno znova je bil presenečen nad pomanjkanjem politične kulture in nivojem osebnih žalitev. To ni imelo nobene povezave z njegovim delom. Očitno je bil preveč moteč in zato je bilo potrebno njegov glas preglasiti oziroma preslišati in umazati ter s tem preslišati lastno slabo vest. V zgodovini ni nič samoumevno, spremembe so vedno odvisne od tega, da se v pravem trenutku pojavi pomemben posameznik z jasnimi stališči in jasnim mnenjem in ki zna sprejeti ter tudi izvesti najpomembnejša dejanja. Dr. Bajuk je v času delovanja v Sloveniji kot državnik in minister odločilno pripomogel k temu, da smo sedaj v EU in imamo evro. Bil je edini finančni minister, ki je v Sloveniji znižal davke. Tega mu javnost in politični nasprotniki za časa življenja niso bili sposobni priznati. Ob smrti pa čudežno spremenjena podoba o njegovem delu in zapuščini! Velikokrat je bil med nami v Vipavski dolini (nenazadnje je bil tu izvoljen za poslanca). Poznal jo je in spoštoval. Deležna je bila njegove pozornosti, ničesar pa temu našemu prostoru ni vsiljeval. Nikoli! Tudi v Vipavski dolini je bil deležen ostrih besed laži in pokvarjenosti. Sam sem se velikokrat čudil, s kakšno lahkotnostjo so posamezniki sodih (po krivem) dr. Bajuka. Marsikaj sem že doživel, prebral, vendar sem upal, da smo ljudje bolj človeški Sprava { ^ lovek, po svojih bioloških 1 starših zaplojen in rojen v /ta prostor ki ga imenujemo bivanje, je v času svojega življenja izpostavljen premnogim težavam in liskam, skozi katere more, in tudi ®°ra, saj druge poti enostavno ni. Že ko se odpravljamo v hribe, morda k za nekaj dni, moramo biti skrbno pripravljeni, ter opremljeni. Kaj pa skozi celo življenje? S čim šele se mo-rarno opremiti že na začetku te poti, ki lahko traja kar mnogo let? Obilo Pripomočkov nam ta svet ponuja, in obilo nasvetov. Če bi me kdo vprašal Za nasvet, kaj naj vzame s seboj na Pot skozi življenje, bi mu brez odlašanja odgovoril: ..Sposobnost sprave!" in modrejši pri uporabi besed, ki najbolj bolijo. Brez besed pa sem ostal ob neupravičenih kritikah in napadih (pre)mnogih 'pomembnih' krščanskih ljudi iz naše doline. Dr. Andrej Bajuk bo ostal zapisan v naši slovenski zgodovini, krivi preroki in lažnivci pa bodo prepuščeni pozabi, kot že tolikokrat doslej v človeški zgodovini. Bog že ve, kaj dela! V življenju mi je bila dana možnost, da sem lahko spoznal in delal s spoštovano osebo, velikim človekom, svetovljanom, demokratom in kristjanom. Ob njem sem ponovno spoznal in doživljal staro slovensko reklo iz zakladnice zdrave kmečke pameti, ki jo sedaj tako močno primanjkuje in ki vso potrebno verodostojnost posameznika zajema z besedama: »Beseda velja«. Ta naj se vrne v slovensko družbo. Kdor (z)more, naj razume. Dr. Andrej Bajuk, hvala za vse. Počivajte v mirnv svoji domovini Sloveniji. e dobra dva meseca je od tega, f ko sem v čakalnici Zdravstveni—/nega doma srečala starejšega gospoda, s katerim se nisva videla že kar nekaj let, kakšnih pet, prej šest. Po nekaj vljudnih stavkih in vprašanjih o počutju, mi je z veliko grenkobe in razočaranja v glasu rekel: »Hranilnico so prodali! «še preden mi je uspelo vprašati, kaj več o zadevi, ga je sestra že poklicala v ordinacijo. Na vse skupaj sem pozabila. Ko sem pred kratkim obiskala dvoje domače, sem iz navade prelistala Kmečki glas, na katerega so doma še vedno naročeni, čeprav so njive, na katerih sta nekoč rasla krompir in ječmen, spremenjene v travnike, v hlevu, kjer sta nekoč mukah dve kravi in cvilila dva prašiča, se oglašajo samo še kokoši, ki so vanj zaprte že od ptičje gripe. V oči mi je padel naslov članka 'PRODAJA HIP EDINI NAČIN ZA POPLAČILO GROZDJA ZADNJIH LETNIKOV' novinarke Darje Zemljič. Članek sem pozorno prebrala, ne enkrat, večkrat, opravičujem se avtorici in dajalcem izjav, vsakokrat sem razumela vedno manj - nisem strokovnjak z akademskim naslovom, tudi v svojem poklicu že kar nekaj let ne delam več, ne sledim spremembam zakonodaje in novim predpisom, vendar, oprostite moji skromni oceni, ne razumem, čeprav se strašno trudim, kako bo prodaja vipavske hranilnice izboljšala poslovanje zadruge in rešila klet in mlekarno, katere večinski lastnik je. Če sem prav razumela, dajalci izjav nameravajo s kupnino plačati članom in kooperantom neplačano grozdje zadnjih dveh let - čisto po gospodinjsko se sprašujem, če Agroind ni v stanju plačati surovine zadrugi, mora imeti velike zaloge vina, ah pa iz grozdja ni znal narediti dobrih vrhunskih vin in jih je prisiljen bolj poklanjati kot prodajati? Ah pa ne zna prodajati? To so vprašanja, ki jih zastavljam, vam bralci mojih razmišljanj in tudi sebi. Pa bi tu že končala svoje razpredanje, ko me preseneti kratka vest v Primorskih novicah, da bo KZ Vipava v mesecu dni objavila prevzemno ponudbo za petindvajset procentov in nekaj drobiža delnic Agroinda d.d. in s tem postala edini lastnik družbe. Oprostite mi, sedaj razumem še manj, najprej prodaja hranilnice, družinske zlatnine, ki je ohranjala slovenskega kmeta v tem prostoru 110 let in nekaj čez, zaradi plačila grozdja članom in kooperantom, potem pa še prevzem. Od kje kar naenkrat denar? Naj me kdo poduči v moji nevednosti! Saj se me nič ne tiče, ker pa sem bila v preteklosti, v najbolj nemirnih časih del te zgodbe, bi bila zelo vesela razlage smiselnosti prevzema namesto dokapitalizacije s svežim kapitalom, sploh pa glede na razplet vseh prevzemnih in tajkunskih zgodb, ki se v Sloveniji tako tragično razpletajo predvsem za male ljudi, zaposlene in male podizvajalce. Ne vem, če je verjeti glasu ulice, to vedo bolj tisti, ki zadeve podrobneje poznajo, da si nekateri novejši člani zadruge, ki jim samostojna pot na trgu ni uspela in so menda v težavah zaradi prevelikih in zgrešenih investicij na lastnih kmetijah, na ta način rešujejo kožo. Kaj pa poreče večina tistih članov, ki so sodelovali z njo v letih debelih in v letih suhih krav z vso svojo proizvodnjo? Pred leti sem se udeležila ekskurzije vipavskih vinogradnikov v Toskano. Po programu smo si ogledali tri zadružne kleti in eno posestvo. Pričakovala sem, da bo udeležence ekskurzije zanimala organiziranost zadrug, članstvo, pogoji včlanitve, način poslovanja - nič od tega, ponavljajoče vprašanje udeležencev je bilo: 'Ah poznajo pod pogodbeno in nad pogodbeno oddajo grozdja in kako to obračunavajo?' Gostitelji so nas začudeno gledali. Od ekskurzije, katere namen je bil poleg ogleda nekaj vzorčnih kleti v deželi chiantija in spoznavanje zadrug in njihove organiziranosti pri naših sosedih, večina udeležencev ni odnesla nič. Zgodba o pod - pogodbeni in nad - pogodbeni oddaji grozdja se je nadaljevala in se verjetno nadaljuje še danes, le v nekoliko spremenjeni obliki. Mislim, da je zadnji čas, da člani sprejmejo pravila, ki veljajo drugod po Evropi, in se jih potem tudi držijo. Pa še to, zgodba o likvidaciji MIP - ove zadruge za odkup živine se po vsej verjetnosti v KZ Vipava ne bo zgodila, saj je razmerje med članskimi deleži in nedeljivim zadružnim kapitalom povsem drugačno, pa tudi za drugačne vrednosti gre in ne verjamem, da bo v primeru stečaja ah likvidacije KZ Vipava, Zadružna zveza Slovenije stala križem rok - za prevelik kos pogače gre, ki ga Ljubljana ne bo izpustila kar tako iz rok. Verjemite! Kljub zrelim letom, me še vedno ni sramota učiti se, zato vas prosim, podučite me! Ni ga živega človeka, ki ne bi v trenutku prvega-vdiha takoj po rojstvu, v grozi neskončne samosti in nemoči, predirljivo zajokal. Tudi ni lepšega primera, kaj sprava v bistvu je, kot je naslednji trenutek, ko mati, ženska, otroka privije k svojim prsim. „Glej, tu sem. Ne boj se. Nikoli te ne zapustim, čeprav nisva več eno. Kmalu nato pa oba od nadčloveškega napora spravljena med seboj in s svetom zazibljeta nebeški spanec. Sprava z omejitvami v času vzgoje. Sprava s podobo v ogledalu v času pubertete. Z odhodom iz družine. Z zakonskim partnerjem. Narodna sprava. In sprava ob odhodu iz „Gala dvorane" -življenja. Nadaljevanje prihodnjič! Job.an Društvo tabornikov rod Mladi bori iz Ajdovščine tudi letos odhaja po svoje, novim taborniškim doživetjem in izkušnjam naproti. Če želiš z nami tudi ti, se nam pridruži: NA VPISU V TABORNIŠKE VRSTE, v petek, 16.9.2011, ob 18.00 uri, v novi HIŠI MLADIH V PALAH ' KAJ bomo letos TABORNIKI POČELI in zakaj je vredno iti z nami po svoje? . IZLET V BOHINJ . JESENOVANJE NA KOVKU . DEDEK MRAZ . ZIMO VANJE . PRAZNOVANJE 60 letnice AJDOVSKIH TABORNIKOV . TABORNIŠKI MNOGOBOJI . TABORJENJE . IN ŠE MNOGO VEČ Taborniki že 60 let ustvarjamo boljši svet! Helena Harej ■ * & S Pismo iz parlamenta: še enkrat! V Latniku št. 117 z dne 5. 8. 2011 sem prebral članek gospe Eve Irgl, ki v pismu z zgornjim naslovom opisuje širjenje neresničnih zgodb o politikih iz našega parlamenta, z namenom, da bi očrnili bodisi politika bodisi stranko, kateri pripada. w es, človek ne ve več, kdo laže in kdo govori resnico. Prav JL Xnaš parlament je fenomen v svetovni politiki: vsi naši politiki govorijo resnico, čeprav ima vsak politik drugačno vsebino zgodbe, diametralno drugačno od zgodbe politika nasprotne stranke ... Resnica ima torej v našem parlamentu različne vsebine, neresnic praktično ni. G. Irglova piše o zadevi »Patria«. Do sedaj mediji kažejo, da vse niti nečednih poslov okrog teh vozil vodijo v stranko SDS, do visokega člana te stranke. Enega, dveh? ... Že sama imena posrednikov v tem poslu dajejo slutiti, da bo dobršen del denarja končal v žepih posameznikov. Z istimi posredniki imajo težave tudi drugod, ne samo pri nas. Tudi dokaz o arhivih določenega obdobja, ki gaje predstavil SDS, se izkaže kot falsifikat, sestavljen izredno amatersko. Ne bi rad iskal še drugih afer, ampak prav stranka SDS je do danes, kolikor spremljam politike iz našega parlamenta, proizvedla največ resnih člankov z neresnično vsebino. Čudi me, da predsednik stranke SDS ne toži vseh tistih, ki o njem in stranki širijo neresnične govorice, saj bi s tožbami z levo roko zaslužil za dve bolnici v Avstraliji in eno v Sloveniji (če je bila ta vest, ki jo omenjate, resnična, seveda!) Nisem član nobene stranke. Stranke imajo več ali manj enake programe (prepisanih od kje?), isti nastopači 10 ali 20 let. Vidim le, da so naše stranke le pomožno sredstvo vsem tistim, ki bi se z urnim in zvitim jezikom radi čimp rej dokopali do državnega korita, čeprav bo ta vsak čas prazen. V Ameriki imajo le dve stranki, pa ima stošestdeset krat (160 x) več prebivalcev. Vedno sem mislil, da si mesto v parlamentu zaslužijo le ljudje, ki imajo pri volilcih popolno zaupanje, ki so sposobni voditi našo državo, ki so šolani in izkušeni v gospodarstvu, kulturi, sociali, ki so v življenju že nekaj naredili itd. Da seveda, tudi pošteni naj bi bili in morali bi razumeti malega človeka. Skratka, tisti, ki se v parlament prebijejo po ostri borbi s proti - kandidati sredine, kateri pripadajo... In ki spoštujejo ideale, veljavne drugod po svetu. Tudi danes imam za g. Irglovo vprašanje: Kako je mogoče, da so posamezni direktorji lahko spravili na kolena tako zdrava podjetja kot so bila SCT, Vegrad, Petrol, Pivovarna Laško, Mura, Merkur, MIP, že prej Elan, in številna druga. Tudi ajdovska so vmes. Pa ni bila kriva nobena svetovna gospodarska ali finančna kriza, da ne bo pomote. Skupni imenovalec vseh teh žalostnih zgodb je: kraja državnega premoženja prek vseh meja. Gospodarski fenomen zemeljske oble: podjetje, ki ima ogromno dela doma in v tujini, ne more izplačati plač delavcem več kot pol leta. Celo več, denarja delavci po vsej verjetnosti ne bodo L ^ Nezgodno zavarovanje ’jm vzajemna nezgode ■p7, otroke in mladino, kritij. Nesreča nikoli ne počiva. Za otroke je življenje ena sama igra. Opremite jih s pravim zavarovanjem za njihove dogodivščine. Samo pri Vzajemni nudimo poleg nezgodnih tudi edinstvena zdravstvena kritja (težje bolezni,težje operacije v tujini, zlomi kosti, izpahi, težje opekline)! Prepričajte se v ugodne premije na www. vzajemna.si. IH VZAJEMNA Skleni zavarovanje Jaz zate, ti zame. www.vzajemna.si ((C* 0802060) PE NOVA GORICA Delpinova 7a tel.: 05/ 338 3100 • Ajdovščina, Goriška c. 23/b • Tolmin.Trg Maršala Tita 8 dobili nikoli. Tujcem smo se uspešno upirali več kot 1000 let, sedaj nas naši, domači ljudje, zaradi svoje pošastne lakomnosti prodajajo tujcem za majhne denarje. In ko bodo tako prodali tujcu naše zadnje podjetje, se bo na našo državico spustil zastor sramote, zgodbe o uspehu pa tako že zdavnaj ni več. Tudi mene bo sram, čeprav se ne čutim krivega, a vem, da našim staršem, prednikom, ki so po vojni trdo garali, se odrekali vsem dobrinam in so ustvarili to, kar zdaj prodajamo tujcem, nismo znali obdržati. Vse manj so mi jasne trditve o svinčenih časih v prejšnji Jugoslaviji. Mislim, da prav danes živimo v takšnih časih, le daje svinčena zavesa prekrita s puhlimi in prozornimi besedami o demokratični družbi, na cesti pa 110.000 brezposelnih ljudi. Omenjate tožilko Hrastarjevo. Menim, daje to zelo visok položaj, do katerega se je težko povzpeti in moraš zato imeti pravo glavo predvsem pa dosti v njej. Vsekakor se je do tega položaja •težje prebiti kot do poslanca v parlamentu, kamor so nekateri priplavali po 'kisli župi', kot znamo kdaj reči po kmečko. A če sem odkrit, se tudi jaz ne bi rad bodel z ljudmi, ki svojo filozofijo gradijo na izkušnjah originalne mafije. Da, bližajo se volitve, ampak v parlamentu in vladi bi zamenjal vse ljudi. Ne pomagajo nam isti ljudje na drugih stolčkih, ki že desetletji nerodno uporabljajo tujke eklatantno, irelevantno, definitivno, konstruktivno, implicitno itd, NE, rabimo sposobne ljudi, poštene tudi do države, ne le do sebe in svojih žepov ... In verjemite mi, to ni samo moje skromno mnenje. Zadnjič sem prosil g. Irglovo, če mi lahko zaupa, kako je končal orožarski denar v tistih kovčkih. Odgovora nisem dobil, a zdaj, kot kaže, te skrivnosti ni več: knjiga V IMENU DRŽAVE, prva knjiga ODPRODAJA OROŽJA (izdana 2011, založba Sanje). Prav zaradi tega denarja so se v pre' teklosti tako močno zastrupljali odnosi med ljudmi. Če seveda avtorja lahko štejemo kot verodostojna. Sicer pa, kdo pa je izmed nas še lahko verodostojen? Pismo sem napisal zato, ker se ne morem strinjati z vsemi trditvami g. E. Irglove in ker vidim tudi nekaj metrov čez vrh Rebrnic! In ker mi]6 žal te naše majhne domovine! In ker imam rad resnico... Lep pozdrav! Miloš Repše, Gradišče 35, Ajdovščina Frutek mama Moj prvi Frutek je za nujo mamo? 100% sok s 6 vitamini in 2 mineraloma za razvoj vašega malčka v času dojenja, nosečnosti in pred zanositvijo. V času nosečnosti in dojenja se potrebe organizma po vitaminih in mineralih močno povečajo. Povečane dnevne potrebe lahko na preprost, zdrav in okusen način zadovoljite s sokom Frutek mama. frutekmama.si 21 facebook.com/frutek.si ilMM 3 v sodelovanju zjuiravo Helena Kobal, Vipava Poglej pikapolonico, Ester! "V "Tekega julijskega popoldne- I j va sem se pridružila svojim -A. trem otrokom, ki so sedeli Za kuhinjsko mizo. Počasi sem raz-mišljujoče srebala črno kavico z namenom, da si dvignem nizek pritisk na normalo in jih opazovala - vsakega v njegovem lastnem svetu. Sinov najstniški obraz je izžareval zadovoljstvo ob igranju igric na prenosnem računalniku, saj mu to ni tako neomejeno pogosto dovoljeno. Kot skrbna mama moram namreč budno paziti, da se odvisnost od interneta, čemur včasih rečem »pri-klopljenost na infuzijo« v naši družini ne bi pretirano razpasla. Seveda ta vzgojni ukrep zasleduje obenem cilj, da tudi sama prejmem ustrezno dozo spletnih informacij. Na drugem stolu, obsijanem s sončno svetlobo, je štirinajstletna hčerka svoji devet let mlajši sestrici Ester, ki ji bo v tem letu prvič zazvonil šolski zvonec, vneto razlagala navodila poučne družabne igrice. V široki stekleni skledi sredi mize se je med breskvami ponujalo zrelo belo grozdje. Ob pogledu na vabljivo sadje sem uzrla majhno pikapolonico, ki se je sprehajala po robu sklede. V hipu sem vzkliknila: »Ester, primi pikapolonico in si nekaj zaželi!« Kot bi imela pravico, da posežem v njeno misel, sem dodala: »Zaželi si, da bi bila pridna v šoli.« Medtem ko so urne otroške ročice hitele prijemati žuželko, ki pregovorno prinaša srečo, sem se zavedala, kako nesmiselno sem se izrazila. Takoj mi je bilo jasno, da svoje želje ne morem preprosto vcepiti svojemu otroku. Poleg tega sem se počutila bedasto tudi zato, ker, da si priden, si ni treba za- želeti, temveč je to stanje, ki ga dosežeš s svojim ravnanjem, obnašanjem. Kvečjemu si lahko zaželiš dobre šolske ocene. Ester je bila tako navdušena nad opazovanjem pikapolonice, ki se ji je počasi pomikala proti vrhu drobnega prstka, da se kar ne bi poslovila od nje. A taka so pač pravila- pikapolonica mora odleteti, da ti uresniči željo. Zatorej jo je korak vodil na balkon, odkoder je rdeče črni plašček poletel v vroč poletni dan. Črne pikice so me spomnile, da se iztekajo dnevi, ko bo potrebno v trgovskem centru uveljaviti boniteto, ki pripada »pridnim« kupcem, kar naša petčlanska družina zagotovo je, saj vsakodnevno vztrajno polnimo nakupovalne košare in smo tako trgovcu zagotovo med najboljšimi sosedi. Da bi podarjeno ugodnost tem bolj koristno uveljavila, sem nameravala starejši hčerki kupiti pisarniški stol, saj bo z vstopom v gimnazijo morala malo več presedeti za knjigo kot bi se reklo po domače. Na sina ob tej nameri nisem pomislila, ker njega pač stol »ne drži«. Ko mu v skrbeh za njegovo dobro zaukažem: »Adam, Andrej Curk Lastna hvala, cena mala... • •. prav lep slovenski pregovor, ki ga g. Ivan Ušaj verjetno ne pozna. ■ Sicer pa.,. Prebral sem Vaš članek v Latniku pod naslovom 'Invalidi so zasedli Nanos'. V njem ste skritizirali •noje nepoznavanje točnega datuma vrstnega reda zadnjega srečanja. Kes je, bralcem in udeležencem tega Ječanja se opravičujem in napako popravljam: »To je bilo 29. in ne 30. Ječanje Dl Ajdovščina - Vipava.« Na to napako, za katero se mi zdi, da ni o ničemer odločala, bi me vsak normalen udeleženec tega srečanja °Pozoril in bi jo takoj, že na Nanosu, 2 opravičilom popravil. Žal, za kaj takega g. Ušaj ni sposoben. Sposoben pa si je javno pripisati lovoriko, ki mu ne pripada. In za Kaj pravzaprav gre? Citiram izjavo Zapisano v imenovanem članku, ki 1° je podal g. Ušaj. »Drugo leto bo naše društvo, katerega sem član od ustanovitve in od začetka bil v vod-stvu, praznovalo 30 let delovanja.« Ker poznam samohvale g. Ušaja in Ker nisem človek, ki bi se sredi poti ustavil, sem sklenil to izjavo g. Ušaja preveriti. In glej ga zlomka! Pri- šel sem do zapisnika ustanovnega sestanka Dl z dne 24. 7. 1982, to je 'datuma, ko se je ustanovilo Dl Ajdovščina - Vipava v bivšem domu JLA in v njem nisem nikjer opazil Vašega cenjenega? imena (zapisnik prilagam članku). Se Vam ne zdi, g. Ivan Ušaj, da si to medaljo neupravičeno pripenjate? Se vam ne zdi, da se odevate v perje, ki Vam ne pripada? Se vam ne zdi, daje to bolestna samohvala ? Se Vam ne zdi, da je to lažna izjava? Sicer pa še naprej uživajte v lastni samohvali. Drugo, g. Ušaj vem, da sem Vam trn v peti, ker že nekaj let vodim srečanja Dl na Nanosu (po odzivih udeležencev uspešno). Sam sem v to padel povsem slučajno. Prej ste menda vodili ta srečanja Vi. Verjemite mi, g. Ušaj, z velikim veseljem Vam to delo prepustim in bodite prepričani, da ne bom ob srečanjih Dl Ajdovščina - Vipava nikoli, pri Vašem vodenju, iskal dlake v jajcu. Pa brez zamere! Ltri ▼ Zt«io Invalidov BB SlovaniJo, »klop o uotanovitvi ruftva invalidov obilna AJdoviiina. ravila, po«lovolki, »porama in sklop ao bili anoglaano aprajatl dviganjaa rok. . štajnar K Zvosa drultav invalidov 8B Blovanija Ja posdre-ustanovni obini »bor, »pragoveril o nalogah društva, pojasnil _ -------d —4 4-h... ..aB«<1* •odcloTatnj* lnr»- anlsaeljah v obilni, _______k org.aliooljah. Društva invalidov 88 Blovanija invalidov Tolmin, ki bo koordl- iko Ja organicaoijsko urajano. Povdarll Ja Ldov v vsah polltiinlb in druibanlh organi: Lasti Ja to aodalovanja volno v dolovaih o: >Jasnil Ja, da Ja v predaastvu " 11 iavoljan predsednik Društva Lral dalovanja društev v primorski regij. Upravni odbor društva oo bili enoglasno Itvoljenii . Tov. Lenart Palloon, AJdoviSlna , ■ Harjan Bratina, SGP Primorja , * Slavko Debelak, Tekatina , " Haska Kodelja, Tov. pohištva LIP * * Ex*n«»t Sojo« VTI» Ajdovščino , ■ Milan Čakat, Vipavo , ■ Adolf Bašar, Obrtno gradb. pod. Ajdovščina , * Valentin Vališ, Mlinotest . * Viktor Hrovatin, Alko- Vruotal 0. * Danica JellnšlS, AJdovSšlna 1. * Ana Pliant, Podnanos nadsorni odbor so bili isvoljenli . Tov. Prano Bajo, 60P Primorja . " Rihard Premrl, Vipava . " Emil Ličar, AJdovššina. a delegata aa Društvo Invalidov ov. Danica Jelinčič. 8R Slovenija Ja bila lavoljena 'Igram dala in finančni plan društva »ta bila v oalotl sprejeta. program dala naj aa vnaša sklep, da bi se športno društvo Invalid" vključilo v Društvo invalidov, s tam bi se dejavnost t področju športa ša bolj rašivala. >ravni odbor društva naj na prvi »aji aklapa o višini članarina. > kratki diekusljl, kjer so bila ponovno nakasane naloga ruštva, njegov pomen in ollj, Ja bil občni abor naključen > ll.hj.h. pi»nikari k Jelinčič Predse predaaatvai Ern Sojo primi šolsko knjigo!«, jo bo sicer počasi in previdno prijel, a kmalu tudi izpustil kot vroč kostanj. Tako smo se odpravili v bližnji večji nakupovalni center v sosednji kraj, da bi se vrnili s primernim stolom. Ko smo le-tega izbirali, sem na bližnji polički zagledala prikupne plišaste igrače, med njimi tudi pikapolonice, ki so se z eno potezo lahko raztegnile v mehak vzglavnik. Starejša hčerka mi je tedaj dejala, da si je Ester pred časom, ko so bili v tej trgovini z očetom po opravkih, te igrače ogledovala in si zelo želela ravno pikapolonico. Ker je Ester zaradi prirojene katarakte desnega očesa in sekundarnega glavkoma (kaj pa to je?), že kot dojenček marsikaj pogumno prestala, ko soji prijazni zdravniki in zdravnice reševali vid in to še počnejo vsa ta leta, se jo seveda še malo bolj poerta in prisluhne njenim željam. V obdobju, ko drugi otroci šele ločujejo barve med seboj, je ona že ločevala, kaj je siva in kaj zelena mrena, saj »pozna« obe. Neštetokrat je namreč že morala gledati v razne aparature; opazovati pikice, črtice, črke in živalce. To vedno naredi brez težav. Srce se mi trga ob misli, kako me je velikokrat, preden so jo odpeljali na operacijo, vprašala: »Mama, me boš počakala v »peracijski« sobi, ko se bom zbudila?« Na smeh pa mi gre ob misli, kaj mi je odgovorila, če sem ji rekla, da se moj brat, njen stric, boji igel, ona pa vse priprave na operacijo tako dobro prenese. Odvrnila mi je namreč: »Kaj se ima za bati, saj je že velik?« Taki pogumni punčki sem zato brez pomisleka kupila vzglavnik, ki si ga je tako zelo želela; ta ima sedaj posebno - častno mesto v njeni posteljici. Tako je nekega večera, preden je zaspala, zopet stisnila to mehko plišasto igračko k sebi. Tedaj sem jo spomnila, da je pred dnevi v rokah držala čisto pravo pikapolonico, kar predstavlja nekaj posebnega. Pa je dejala: »Veš, mama, takrat ko je pikapolonica odletela, sem si zaželela, da bi bila pridna v šoli, a tudi, da bi bila zdrava.« S solzami v očeh sem ji odgovorila: »Pikapolonica ve, da si želiš biti zdrava in tudi boš.« Mar si tega ne želimo vsi? Mar ni res, da ima zdrav človek tisoč želja, bolan pa samo eno? Verjamem, da bom naslednjič ko nas bo obiskala prinašalka sreče z rdeče črnimi krilci svoji hčerki rekla samo: »Poglej pikapolonico, Ester!« Latnik O > Halo Eri N PICA ERIK Pi P I C A ERIK BELA PICA Omako pelatov vam na pici lahko menjam z omako: beluši, artičoki, zelene olive, črne olive. Preko 60 različnih pic vsak dan od 11 .(H) do 22.00 ure, ter vam jih na vašo željo tudi dostavimo. OBČINA VIPAVA Vipavska trgatev a©'1 od 8. do 11. septembra Vstop prost Vstopnina 5€ ČETRTEK VVMGTEK/l V9PAV/1 - Kulinarična delavnita »Inovativnost v vipavski kuhinji« (19.00) PEHEK ‘LRg PAVCA PUSTA - Okrogla miza »Vipavske dobrote, danes - jutri« (17.00, Vinoteka Vipava) - Nastop Tamburjašev (20.00) MAPA KUMPANJImm - Nastop i Vstop prost SGtfGTA ________________ g£AVM9 TRg - Kolesarska dirka za pokal Slovenije - Nogometna tekma - Tekmovanje v balinanju - Tekmovanje v balvanskem plezanju - Vinska delavnita »Osnove degustiranja« (18.00) - DJ Lovro - Nastop skupin AVIONI, EDITION 5, VLADIMIR KOČIŠ-ZEC, POP DESIGN (člon skupine NOVI FOSILI) Vstop prost • Kmečka trznita JVtzDtz^A gcAvjov TRg ■ DJ Lovro Nastop plesnega tentra ADC Pihalni orkester Vrhpolje Otroški ŽIV-ŽAV s klovnom in mladimi plesala ADC (16.30) ■ Prikaz kuhanja vipavske jote ■ Kronanje vipavske vinske kraljite ■ Povorka kmečkih vozov s prikazom starih običajev ■ Trgatev pinele in zelena ■ Prešanje grozdja na star način Žegnan/e mošta m0Rin MODRI JANI f VIPAVA Organizator prireditve: - Zabava z ansambli - Veliki ognjemet 10. /n 11.9. poteka tekmovanje za evropski pokal radijsko vodenih jadralnih modelov s pogonom na elektro motor na Vipavskem letališiu. TURISTIČNO DRUŠTVO LANTMIERI VIPAVA www.vipavska-trgatev.com ŠKAPIN HI NLB O _ £11 triglav n i • k a korodm. “iHr mm AŠ& OeoSA Hprimotfe kaoio^I SUM SSMSKi- Vino in kulunarika na vipavski trgatvi Četrtek, 8. sep. 2011 Vabljeni na delavnico »Inovativnost v vipavski kuhinji«, ki bo potekala pod vodstvom mednarodno priznanega kuharja Mateja Tomažiča, lastnika izletniške kmetije Majerija iz Slapa. Začetek delavnice bo ob 19.00 uri. Petek, 9. sep. 2011 V petek bomo v prostorih Vinoteke Vipava pripravili okroglo mizo »Vipavske dobrote - danes, jutri«, ki jo bo vodil Boris Jež, direktor GIZ Mesne industrije Slovenije. Začetek okrogle mize bo ob 17.00 uri. Sobota, 10. sep. 2011 V soboto ste vabljeni, da se udeležite delavnice »Osnove degustiranja«, ki bo potekala pod strokovnim vodstvom Tonija Gomiščka. Začetek delavni- ce bo ob 18.00 uri. Trgatev kot nekoč Nedelja, 11. september 2011 Utrip Vipavske doline zaznamujejo različne šege, ki jih Vipavci skrbno ohranjajo zato, da bi se zavedali svojih posebnosti in svojih bogastev. Najpomembnejše med njimi je vino in najlepši praznik je trgatev. Čas trgatve je priložnost za srečanja z znanci in sorodniki, ki se aktivno vključijo v trgatev, ter skupaj po dolgem delavnem dnevu spijejo kozarček najboljšega vipavca in jih domača gospodinja pogosti z vipavsko joto, domačim kruhom ter pršutom. V nedeljo bomo delček te tradicije prikazali in obudili tudi na vipavski trgatvi, zato vas vabimo: -Od 14.00 ure dalje bo potekala »Vipavska kmečka tržnica«, kjer ne bo manjkalo domačih dobrot ter izdelkov domače in umetnostne obrti -Ob 16.00 uri si boste lahko ogledali prikaz kuhanja prave vipavske jote, za katero bodo poskrbele domače vipavske gostilne ter Planinske gospodinje -Ob 17.00 uri bodo vipavska društva prikazala različna opravila in običaje, ki se prepletajo s opravilom trganja grozdja Udeležba na delavnicah je brezplačna. Potrebna je predhodna najava na tel: 05 368 70 40 ali 051 215 226. Prijavite se lahko tudi preko e-sporočila na: trg.vipava@siol.net Vabljeni na Vipavsko trgatev 2011! Vipavska vinska kraljica 2011 enter za razvoj podeželja in ■ turizma TRG Vipava, ki je nosilec projekta Vipavska vinska kraljica je v začetku avgusta objavil razpis za izbiro. Na razpis sta se prijavili dve kandidatki. Komisija v sestavi Zdenka Kompare koordinatorka VTC spodnje Vipavske doline, Jožko Saksida vinar iz Zalošč, Zmago Petrič - vina Guerila Planina, Edo Pelicon Radio 1 in Jožef Člekovič TRG Vipava je kandidatkama postavljala vprašanja s področja splošnega znanja o Vipavski dolini in s področja vinogra' dništva in vinarstva. Ko je komisij3 ocenila tudi znanje strežbe vina in način javnega nastopanja ter praktično postrežbo vina je odločila, da Vipavska vinska kraljica 2011 P°' stane Lea Mlečnik iz Bukovice. Vlogo Vipavske vinske kraljice 2011 bo prevzela po kronanju na prireditvi Vipavska trgatev 2011. TRG Vipava Stojnica na Vipavski trgatvi TRG Vipava Sadje na Vipavski trgatvi Vipa^ V-V * Večernice, Oktet Sotočje, Srečko Kosovel, Oktet Castrum in tamburaših orkester Danica. Nastopajočim se je zahvalil predsednik krajevne skupnosti Batuje Ivan Vodopivec: »S svojim petjem ste nam polepšali nedeljsko popoldne-Smo hvaležno občinstvo in dobrodošli prihodnje leto!« . mp Vabilo mladim pevcem in pevkam Mešani pevski zbor Primorje Ajdovščina vabi mlade pevce in pevke« da se nam pridružite v novi sezoni.Tako kot do sedaj bi radi ohranja; li petje narodnih, sakralnih in modernih skladb v novi, že 32 sezoni pevskega zbora. kupaj z zborovodkinjo Nadjo Bratina si prizadevamo ohra-V^Jnjati poslanstvo petja, ohranjanje družabnosti in nastopanja v bližnji in daljni okolici in prenašati petje na mlajše generacije, zato vabimo pevce, da se preizkusite s sodelovanjem in vestnim delom na tem področju. Pevske vaje imamo ob ponedeljkih in po potrebi še ob četrtkih ob 20.00 uri v osnovni šoli v Dobravljah. Začetek vaj bo v ponedeljek 12. septembra 2011 Pridi in pridruži se nam! - mogoče najdeš sprostitev, potrditev svojih sposobnosti in skritih želja, biti pevec mešanega pevskega zbora Pri- morje Ajdovščina. Prisrčno vabljeni novi, mladi pevci! Upravni odbor Lokavec 130F, 5270 Ajdovščina www.velrad.si radovan.velikonj8@v«lrad.si 051 -683-103 IZVAJAMO VSA efmOilREINlA IN OBRTNIŠKA DELA DOVOUV HITRO, KVALITETNO IN CENOVNO UGODNO! ^ Učenje s pomočjo spleta Zaključna konferenca na dvorcu Zemono Ljudska univerza Ajdovščina je skupaj s konzorcijskimi partnerji: Idrijsko Cerkljansko razvojno agencijo in Centrom za razvoj podeželja TRG Vipava 7. julija na Dvorcu Zemono pripravila zaključno konferenco projekta Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje - Partnerstva, na kateri je širši javnosti predstavila namen, potek in rezultate projekta. "TT '7r' onference so se udeležili li številni ugledni gostje, X. ^.predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport. Andragoškega centra Slovenije, Zveze ljudskih univerz Slovenije, partnerskih izobraževalnih institucij in zunanji sodelavci Ljudske univerze Ajdovščina. Na konferenci so svoje prispevke predstavile direktorica Ljudske univerze Ajdovščina in vodja projekta, Boža Bolčina, koordinatorka projekta, Mojca Volk, direktorica trženja pri enemu najuspešnejših podjetij na Področju e izobraževanja v Sloveniji podjetju B2, Helena Miš Šmalc, in skrbnica pogodbe na Ministrstvu za šolstvo in šport, mag. Katja Dovžak. Celoten program je popestril zanimiv skeč o praktični uporabi e gradiv in odlični igralci, ki so uspeli udeležence nasmejati in jih hkrati prepričati, da nam učenje preko spleta ponuja ogromno novih možnosti in znanj, za katera pa smo odgovorni sami. S projektom Partnerstva smo razvili model izobraževanja in usposabljanja, ki bo uporaben za različne interesne skupine, ki bo povečal fleksibilnost na trgu delovne sile, pocenil izobraževanja predvsem za gospodarski sektor in bo posodobil izobraževalne prakse s tesnejšim sodelovanjem med ponudniki in koristniki. Ekonomske in družbene razmere namreč spreminjajo trg dela, ki zahteva sprotno in hitro prilagajanje in pridobivanje novih znanj in spretnosti. Aktivnost v projektu so temeljile na učenju preko spleta (e učenju) in na samostojni pripravi elektronskih učnih gradiv, ki ustrezajo ciljni skupini. Svoja znanja lahko vsakdo na enostaven način predstavi drugim, ta znanja pa so dostopna vsakomur v spletni učilnici. S tem se povečuje vključenost širšega lokalnega prebivalstva v prilagojene oblike usposabljanja in izobraževanja ter vzpostavlja podporno okolje za vseživljenjsko učenje, saj zagotavlja enake možnosti, večjo dostopnost in vključenost. V času trajanja projekta je nastalo kar 20 novih e gradiv, ki so brezplačno dostopna na spletnem portalu www.cvzu-vita.si. Če naštejemo samo nekaj najbolj zanimivih: Pridobivanje finančnih sredstev za razvoj podeželja, Kako registrirati dejavnost?, Poslovni bonton, Ženska poslovna obleka, Moški poslovni iz-gled, Ličenje v sodobnem svetu, Premagajmo stres na delovnem mestu in še mnogo drugih. Projekt Partnerstva je, kljub oviram in težavam pri izvedbi, vsem sodelujočim prinesel nove izkušnje in veliko dodano vrednost, ki omogoča predvsem nadgradnjo in nadaljevanje naše ideje in vizije, ki temelji na približevanju znanja in možnosti za učenje vsem nam. Projekt se je 31. avgusta končal. Sofinanciran je bil s strani Evropskega socialnega sklada (85%) in Ministrstva za šolstvo in šport (15%), izvajal pa se je v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za 'obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Mojca Volk Mednarodna poletna baletna šola 'T'^ aletna šola Piruet iz Ajdo-r*^ vščine je prvič organizirala mednarodni plesni projekt »L Mednarodna poletna baletna šola«, ki je potekal v dneh od 14. do 20. avgusta 2011 v prostorih Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščina pod vodstvom priznanih plesnih pedagogov iz Slovenije in tujine. Gre za prvi mednarodni projekt, kjer so udeleženci spoznavali plesne korake po metodi Vaganove, karakterne plese sveta, elemente različnih stilov ter se naučili kratke plesne etude. V popoldanskem delu plesnega programa so bile organizirane zanimive eksurzi-je, športne dejavnosti - bazen, ogled video baletnega materiala svetovno znanih baletnih šol in predstav. Velik interes sredi udeležencev je pridobil veliko pozornost predmet pas de deux (ples v paru) in učenje baletne- ga klasičnega repertoara. Zadnji dan poletne baletne šole so popestrili z nastopom ter pokazali rezultate intenzivnega dela v poletni šoli. Posebno pozornost si vnovič zasluži baletni pedagog in koreograf Sergej Semenjuk, ki svoje bogato baletno znanje prenaša na mlado generacijo plesalcev in z baletno ustvarjalnostjo očara še tako zahtevnega gledalca. Plesni pedagog Jewgenij Zakhar-chenko, ki poučuje na .državni baletni šoli v Berlinu, je svoje izkušnje in znanje karakternih plesov približal mnogim udeležencem mednarodne poletne baletne šole. S plesno vzgojo za najmlajše pa je navduševala nekdanja ruska prima-balerina Svetlana Petrovič. Zanimiva izbira plesnih programov, izjemno strokovni in uveljavljeni domači in tuji plesni pedagogi, krasni prostori, neposredna bližina nočitvenih kapacitet in bližina bazena zagotavlja kvalitetno plesno izobraževanje, prijetno bivanje in medsebojno druženje vsako leto v poletnem času. nn Zaplešite z nami! V letošnji oddaji 'Slovenija ima talent' smo sodelovale tudi plesalke plesne skupine 'Ajda' - Univerze za tretje življenjsko obdobje društva Most in za darilo v VIR - talentih prejele Mercatorjev bon za 500 € za nakup izdelkov za pripravo velikega piknika. f a lako smo 3. septembra priredile piknik in povabile vse JL naše sponzorje in prijatelje, da skupaj zaplešemo. Zbralo se nas je veliko in se ob glasbi DJ Savota in imitatorju Damjanu prijetno zabavali pozno v noč. V večernih urah pa smo se vsi skupaj posladkali še s torto, ki nam jo je delno sponzorirala pekarna Ježek iz Lokavca. Seveda ne smemo pozabiti izreči posebne zahvale tudi naši mentorici Aliče Stojko Saliu za njen trud in vsem ostalim, ki so nam pomagali pri pikniku: Mlinotest Ajdovščina, Rigal Ajdovščina, Farna Vipava, ključavničarstvo Jaklič, LD Vipava, pekarna Kukaj, Savo Šinigoj, Damjan Bone, Slavko Grmek, Andrej Vidrih, Damjan Jerončič, Darjo Vrčon, ki je pripravil izjemno dobro hrano. Zahvaljujemo se tudi Marjetki Zuljan za prelepo pesmico, ki nam jo je posvetila. Na Ajdovskem so rožce zacvetele, ko leta so skrbi jim vzele, razpele liste so, sonce zajele in z vetrom zaplesale so vesele. Belina ajde jim je slogan pravi, v njih volje do rasti nihče ne ustavi, beseda nemogoče za njih ne obstaja, in plešejo, da dih ti kar zastaja. Le tako naprej, ve rožice cvetoče, znancem sporočajte plešoče, da z Abrahamom vse se ne konča, če volja, radost v srcih je doma. Marjetka Zuljan Primož, lutke in Julije V Lični hiši so odprli razstavo lutk, ki jih je Primož Pučka iz Ajdovščine izdelal za lutkovno predstavo Milana Klemenčiča Mrtvec v rdečem plašču. 1 1 učkove lutke so izdelane do za-rH dnje podrobnosti, avtor pa jim X- je ob tem vdihnil izviren pečat. Liki tako zaživijo pred očmi obiskovalcem tudi že na razstavi sami, ki je zagotovo vredna ogleda. Na ogled so tudi skice in osnutki figur, iz katerih so nastajali posamezniki liki. Razstavo je pospremil nastop skupine Julije, ki se je prvič predstavila občinstvu. Skupina deluje vsega mesec dni, v tem času pa so dekleta naštudirale pet skladb, do Štrudlfesta pa jih bodo še nekaj oziroma za celo zgoščenko. Pri tem je treba poudariti, da gre za avtorsko glasbo - tudi zasedba je zanimiva - Polona Ličen Kunaver je za klavirjem, vokalistka je Polona Krušeč, na violi igra Barbara Grohar, s saksofonom pa se jim pridruži še Živa Lesar. mp, foto Peter Bajnoci Latnik »psi MLINOTEST /!LW i POSEBNA PONUDBA VSEPTEMBRU PŠENH MOKA T-500 1 kg KORU IDROl PONUDBA VEUA OD f. 9. DO 30. 9. 2011 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG DURUf POLŽI 32 SOO g JAJCNIZ-POLŽI 31 500 g DOMAČA RIBANA KAŠA 500 g / Cf 500 g 0,65 € SIONA CINA: 0,78 €/kos 0,89 € iaia 0,65 € REDNA CENA: 0,79 €/kos 0,79 € I REDNA CENA: 0,99 €/kos 1,07 € S REDNA CENA; 11,54 €/kos I 1,39 € REDNA CENA: [ 1,58 €/kos KAPEL DRUŽINSKČ PAK. 400 g 1,99 € REDNA CENA: 2,41 €/kos NJOKI ris 2,69 € REDNA CENA: 3,27 €/kg KROFI 4x80 g 1,89 € Č REDNA CENA: 2,13 €/kos JABOLČNI ZAVITEK 150 g 1,09 € KEKSI SRČKI DETEUICE 300 g POTICA PAKIRANA 1 kg L REDNA CENA: 11,41 €/kos | 1,77 € ■ REDNA CENA; 12,52 €/kos\ 7,99 € REDNA CENA: j 9,99 €/kos MLINOTEST d. d., Tovarniško cesta 14, 5270 Ajdovščina, www.mlinotest.si CENE 50 V EUR IN VKLJUČUJEJO DDV! ZA MOREBITNE NAPAKE V TISKU SE VAM OPRAVIČUJEMO. Priprava: Cmoke-kuhamo v slani vreli vodi samo 4 minute. V ponvi opečemo zrezke, ki smo jih predhodno marinirali s soljo, poprom in oljem (to lahko storimo tudi kakšen dan prej). Zrezke na obeh straneh opečemo in zložimo na krožnik. Na rezance narezani črf^jdi prepražimo in zalijemo z vodofv kateri so se kuhali cmoki, da dobimo gostljato omako. Zrezke položimo v omako in pokrijemo ter dušimo 6-7 minut in začinimo z majaronom, soljo in poprom. Na krožnik položimo cmoke, zraven meso in prelijmo z omako. Takoj postrežemo. Cmoki Divita s skuto in špinačo v sirovi omaki Sestavine za 4 osebe: - 500 g cmokov Divita s skuto in špinačo - 200 g slanine v kosu - nariban korenček - 2.5 dl smetane za kuho - 50 g topljenega sira - 100 g naribanegasira za pizze ali drugega sira - sol, poper, muškatni oreh, origano, ščepec sesekljanega peteršilja Priprava: Cmoke skuhamo v slani vreli vodi, kuhajo naj se 4 minute. V vročo ponev stresemo na kocke narezano slanino in jo popečemo, dodamo nariban korenček in ga malo podušimo zraven slanine, po želji lahko tudi česen. Zalijemo z eno zajemalko vode, v kateri so se kuhali cmoki. Dodamo topljeni in nariban sir ter smetano za kuho. Začinimo po okusu in kuhamo 5 minut. Kuhane cmoke zložimo na krožnik in prelijemo s kremno omako. Kremno omako lahko pripravimo tudi brez slanine, namesto slanine pa uporabimo tofu. Odlični so in enostavni za pripravo! www.facebook.com/divita Živaana cup Velenjsko jezero je prvi septembrski vikend gostilo Živaana cup, jadralsko regato, na kateri seje pomerilo 24 posadk razreda Fireball in FJ. Društvo Wada iz Ajdovščine je bilo najštevilčnejše zastopano v razredu FJ, saj je bilo kar pet posadk od osmih iz našega društva. omov smo prišli širokih na-1 smeškov, saj so naše posad-S ke osvojile prvo (posadka V. Štrancar in K. Črnigoj) in drugo (T. Žižek in T. Štrancar) mesto. Pohvaliti pa velja organizatorje, ki so se potrudili z organizacijo dogodka, saj je regata potekala brez zapletov kljub zahtevnim vetrovom. Prvi večer je po pogostitvi sledilo še presenečenje, vsak razred je namreč dobil svojo torto. Navdušil pa nas je tudi ambient, ki je navkljub industriji v mestu zelo prijeten, saj jezero obkroža bujno zelenje in drevje. Jezero zaradi čistoče gosti veliko kopalcev in obiskovalcev, ki se lahko opravijo tudi na sprehod po okolici. Sami smo spali v kampu, ki se nahaja v neposredni bližini jezera, je skrbno urejen in vreden obiska. Z mislimi smo že na naslednji in hkrati zadnji letošnji regati, ki bo v Ankaranu. Kristina Fornazarič Valentina rekordno Letos so bile Domžale od 2. do 4. septembra prizorišče 21. balkanskih atletskih iger za veterane (BAVI). "¥" "T" deležilo se ga je skoraj 700 j tekmovalcev iz 12 držav. Se-veda je bilo zaradi domačega terena prijavljenih največ Slovencev, kar 231. Med atleti iz naše doline seje tekmovanja udeležila Valentina Čufer iz Vipave. V hitri hoji na 5000 m je v svoji kategoriji zmagala. A veselje ob zmagi je bilo še toliko večje, saj je dosegla nov državni rekord v kategoriji, prav tako pa je podrla kar 13 let star balkanski rekord in ga popravila za skoraj 4 minute. vč |4 'izr IZ RAK r ; m * «v~ iv* tv* .. ; 'deje .ustvari? -.nanje LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA VABIMO K VPISU V PROGRAME: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE TRGOVEC EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE, GASTRONOMIJA GASTRONOMIJA IN TURIZEM BOLNIČAR/NEGOVALEC - NOVO! INFORMATIVNI DAN ZA VSE NAŠE PROGRAME 21.9.2011 LJUDSKA UNIVERZA 05 366 47 50 AJDOVŠČINA 041 437 785 Cesta 5. maja 14 info@lu-ajdovscina.si 5270 Ajdovščina www.lu-ajdovscina.si Zamišljeni t I 'lakole zamišljeno so zadnje avgustovske dni veterani NK X. Primorja opazovali pripravljalno tekmo v Vipavi med Farno Vipava in Škou Elito Nagode. Obe ekipi namreč tekmujeta v četrti slovenski ligi. Da je nogometni nivo primeren za ligo, iz katere ne moreš izpasti, niti ni pomembno. Tudi ni pomembno, kaj se je pletlo po glavah nogometašev iz 'zlate generacije'. Bolj je pomembno dejstvo, da je ljubezen do nogometa, kakor vsaka, večna. Morda prav zato pod okriljem Nogometnega društva Ajdovščina nastaja nova nogometna šola mlajših selekcij in morda bodo v naslednjih letih gledalci manj študiozni in bolj navijaški. Sicer pa - kdor ima v soboto čas - na mestnem stadionu v Ajdovščini si lahko ogledate prvenstveno tekmo med Škou Elito Nagode in Gorico. Gre za 2. krog tekmovanja v ligi MNZ Nova Gorica, recimo ji Severnoprimorska liga. V njej je sedem ekip, poleg Ajdovcev in Goričanov še Bilje, Renče, Kobarid, Idrija in po dolgem času spet tudi Vipava. V prvem krogu so Ajdovci zmagali v Idriji, Farna Vipava je izgubila v Biljah, Gorica pa je premagala Kobarid. Gorica je povsem nova ekipa, zanjo pa igrajo nekateri prekaljeni prvoligaški igralci kot so Demirovič, Srebrnič, Debenjak ... Foto in tekst mt KEZOODNO v ^ NE200DHO ZAV* — MEiaOOND ZAVAROVANJE A*£ isasfi® Jesssim *tiomuoow^ VAn^moGooNO^ ;abhT«ruoow|oza5Kodo S^»srš^SS?i S^SSSSf pB{*Ee'sv pRe^wsv Več informacij na vseh poslovnih enotah AS, na www.adriatic-slovenica.si in na modrem telefonu 08011 10. VARNO IN UGODNO Z AS KODO MOOKA fitl- Vli.KA (((»08011 10) AdriaticSlovenica B Zavarovuind družbi dd. • Ganica Skupine KD Group IHBHB NLB Skladi -Naložbeni paketi Enostavno najdem pravi naložbeni paket zase. Z NLB Skladi - Naložbenimi paketi je vlaganje v vzajemne sklade enostavno, saj takoj najdem paket zase. Naložbeni paketi NLB Skladi - PREUDARNI, URAVNOTEŽENI, AMBICIOZNI in POGUMNI so sestavljeni iz podskladov krovnega sklada NLB Skladi. Kateri bo vaš? Za veZ informacij se oglasite v NLB Poslovalnici Ajdovščina. NLBO Skladi //£**< ' www.nalozbenipaketi.si Modra številka: 080 22 86 »SV. •*. d o.c>. vi «-j, N;.fi Skladij uj/jvj* krpvm sklad N; ti š» vrt. Stontvo n pfodsr? ,• Mssoisk-, L-.ipontAi pcrfikUrjov krovnega skLsds NLB >Hrt opravl|.si.i na podUgi pcATbtKuU dnj.Hv- NI I) Mirt brt Nova ljubljanska banka d d. Ljuboma. ■ »•ifonviao.’ • ■ i icvnmi siks.it>ozvonvi i./^rvniih f«j .ki.»W\ krov^ia skl.rtt vsrtkosss:-.: v i vcvnrga skiNfo j vAljirtintm prav« uptm^a a« v .zaVMi crosjKkta podsMacirrv ftedfifiKfifkvn stnsi«:;! k rrawk'.vr| liprav^ania krevnr-ja •ini.; ■ 11 'ta f« /*! .. za ?i*cn;- . orrcCio ,nvos»vr.U> kijacnov |wisl Ladov, vlaga«*- tWN4ač»v) >m(ki irvfcVfk podsklada, na rvgdvo ^akitiMi pa mof.y. vagatrko (mvpiačrva izročiti Hrt krovnega •.klada.? vkknčcni.in »5 |U .-tVA. ,i sklada.? vk^učer z.«k'*.i ,*).iv*pna levidvanp Mi vi in pokitmo poročiki kromrga -Alatlvt Im druga gradkai, ikziatki in Wum 12 um. rvi pOdUaMrmili vpnoitt mnlili Nims ijub^ansk« U»*'z d'J. »'SanleCc^jedd, rrvrcJ njiHovirn r» pudsžUrJe krovnega sklada hxi nnu vkljjjčirnrr v 4-:!r*n/*amčr HITRE MERITVE NAŠTETIH PARAMETROV OPRAVLJA AGROŽIVILSKI LABORATORIJ • NA KMETIJSKO GOZDARSKEM ZAVODU NOVA GORICA - seveda se poleg zgoraj naštetih meritev lahko izmeri še: po-lifenolno zrelost, tanine, FAN,... Sorta; PAGADEB1TI Bele sorte: MACERACIJA - Pridelava bolj aromatičnih in kompleksnih vin - obsežnejše se izločajo primarne aromatične snovi (jagodna kožica), fenolne spojine, dušikove spojine), polisaharidi, kisline in minerali. maceracijo grozdja pri nižjih temperaturaj 8-15 stopinj Celzija ( 4 - 24 ur) - možnost uporabe encimov za izločanje aromatičnih snovi iz jagodne kožice; vrenje pri temperaturi 15-17 stopinj celzija, fermentacija s kvasovkami z C-glukozidazno aktivnostjo - maceracijo grozdja - drozge pri dnevni temperaturi (2-6 ur) - možnost uporabe encimov za izločanje aromatičnih snovi iz jagodne kožice - kontakt jagodne kožice z moštom med vrenjem pri temperaturi med 15 - 17 stopinj celzija - moštu dodamo 2 - 3 % izbranih, zrelih, zdravih jagod, ki jih odstranimo pri prvem pretoku - razsluzevanje mošta in dodajanje kvasnega nastavka, umirjena fermentacija, - pretoki in zaščita mladega vina (klasičen postopek, ki ga večina vinarjev pozna) Rdeče sorte: - klasična maceracija brez uporabe encimov - v drozgo takoj dodamo vrelni nastavek, priporočamo potapljanje klobuka vsake 3-4 ure, - krajša maceracija z uporabo encimov za izluževanje barvnih snovi (pozorni na čas stika encimov z jagodno kožico; 5-8 dni - potrebno upoštevati navodila proizvajalca) - hladna maceracija drozge, nato fermentacija pri temperaturi od 17 -20 stopinj celzija; fermentacija drozge se začne šele po končani hladni maceraciji; grozdje popolnoma zdra- vo in primerno dozorelo (brez nagnitih in nedozorelih jagod); vina so prijetno sveža, bolj je izražena aroma in intenzivnost vonja (primerna za mlada vina) - maceracija z uporabo taninov -uporablja se jih kot antiksidacijaska sredstva - obstojnost barve in vpliva na okus, grenkobo, mehkobo, polnost; uporabljajo se lahko v začetni fazi predelave - drozga, mošt ali pa kasneje v vinu - mlada vina; TANINI: 1. proantocianidini: pečke grozdja, čaj, artičoke... vežejo antociane in jih stabilizirajo (antociani so manj občutljivi na kisik, 502 in na spremebe pH vrednosti, spremeni se reaktivnost z beljakovinami - zmanjša se občutek trpkosti v ustih) - uporablja v drozgi, moštu; 2. elagovi tanini: kostanjev, hrastov les (antioksidativni, vendar trpki) - uporablja v vinu za staranje, zorenje več let; - podaljšana maceracija brez uporabe encimov - zorenje vina v lesenih posodah; - krajša maceracija z uporabo encimov za izluževanje barvnih snovi (pozorni na čas stika encimov z jagodno kožico; 5-8 dni-potrebno upoštevati navodila proizvajalca). Priporočamo hiter začetek fermentacije mošta s pomočjo dodanih kvasovk, ki jih je potrebno pripraviti po navodilih proizvajalca (temperatura vode v kateri kvasovke raztapljamo naj bo 30 - 35 stopinj C - priporočamo meritev s termometrom)! Vinarji si lahko pripravijo vrelni nastavek in sicer tako, da razmnoženim kvasovkam v vodi postopno dodajamo primerno ogret mošt (10 - 20 litrov naenkrat). Po pripravi 5 % (od preostale količine mošta) nastavka le tega dodamo v preostali mošt. Temperaturna razlika med čistim moštom, pripravljenim za fermentacijo, in vrelnim nastavkom (oziroma pripravljenimi kvasovkami) ne sme biti višja od 10 stopinj celzija (kvasovke doživijo temperaturni šok, če so mo-šti preveč ohlajeni - fermentacija ne steče ...) Pomanjkanje dušičnih snovi (FAN) med fermentacijo povezujejo s številnimi problemi: • upočasnitev ali celo prekinitev fermentacije, • tvorbo vodikovega sulfida H2S, • izločanje uree, • tvorba etil karbamata. Tveganje za nedokončano fermentacijo in pojav žveplovega disulfita naslednji: - manj kot 150 mg FAN/1 = 56%, - med 150 - 250 mg FAN/1 = 30%, - nad 250 mg FAN/1 = 14%. Pravočasno dodana in pravilna količina hrane za kvasovke bo značilno vplivala na fermentacijsko kinetiko. Potrebno je dodati v začetku fermentacije: - hrano, ki bazira predvsem na vitaminu BI, - drugi do tretji dan dodamo prvi del hrane bogate na dušiku, - peti do šesti dan dodamo še preostanek hrane bogate na dušiku, lahko pa razdelimo določeno količino hrane na tretjine tako, da zadnjo tretjino dodamo v tihem vrenju. V grozdju, prizadetemu od suše, je količina dušičnih snovi nižja!! Kljub dobri kakovosti grozdja, primerni tehnologiji in znanju, je osnova vsakega delovnega procesa v kleti ČISTOČA! Še tako dobra in sodobna tehnologija ne prepreči okužbe, ki jo povzročajo ocetno kislinske ali mleč-nokislinske bakterije, razmnožene v času trgatve. Vsem vinogradnikom vinarjem želim veliko naklonjenost narave in tekočo trgatev. Tamara Rusjan, univ. dipl. ing. agr., KGZS Zavod GO, Nova Gorica OpELTRA d.o.o. ~ ■' MITSUBISHI ELECTRIC mfo@vcllra.si GSM: 041 647-632 Nudimo vam udobje v vseh letnih časih. • visok i/ltorislek FDSERUE » najtišje delovanje Znižajtestroške ogrevanja s pomočjo TOPLOTNE ČRPALKE. i pridobili Pomagamo vam pri pridobitvi__________________________ • vodovodne instalacije • klima naprave • centralno ogrevanje www.veltra.si NAGRADNA IGRA Podjetje Trgo ABC, servisira osebna in lahka gospodarska vozila blagovnih znamk Renault, Nissan in Dacia, posluje v Ajdovščini, na Goriški cesti že vrsto let. V sklopu prodajnega salona obratuje tudi mehanična delavnica in avtoličarska delavnica, prodaja rabljenih vozil ter prodaja originalnih rezervnih delov. Skupaj s časopisom Latnik ponuja uveljavljeni avtomobilski trgovec NAGRADNO IGRO! Do naslednjega meseca nam na dopisnici pošljite odgovor na vprašanje: Kje se nahaja fotografirana lepotica NISSAN MICKA? Odgovore pošljite do 28. septembra 2011 na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška •cesta 64, 5270 Ajdovščina Nagrado boste lahko uveljavljali tudi če nimate vozila iz prodajnega programa sponzorja. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrajence in Trgo ABC bo podelil naslednje nagrade: 1. nagrada: Brezplačni pregled osebnega vozila in menjava olja v motorju 2. nagrada: Brezplačni pregled osebnega vozila in dotočenje čistilne vetrobranske tekočine 3. nagrada: Brezplačni pregled osebnega vozila Vabljeni k sodelovanju! BamM MATI IU.AU IN TIHNOLOGiJA ZA r GRADBENIŠTVO / Goriška cesta 19, 5271 VIPAVA Tel.: 05/3687 360 Faks: 05/3687 361 www.ban(ielii.si info@bandelii.si Porfido Fasadna opeka antik ■k*' mmmF; C Fasadna opeka peskana & 1 L i ' Fasadni umetni kamen ŠilS fJJl uM ; Fasadne betonske obloge in zvočne izolacije Ed^ džf ..J ZUNANJA UREDITEV, OBLOGE, TLAKI in FASADE Nagrajenci prvega kroga: 1. Bavčar Anton, Gregorčičeva ul. 25, Ajdovščina 2. Štefka Tomažič Uršič, Duple 21 3. Ivanovič Andraž, Žapuže 28 Nagrade prejmete po predhodnjem dogovoru na telefosko tevilko 05 3643 302 (gospod Kobal) NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2011/12 <*c5š55 lačnite šolsko leto 2011/12 z odlično potezo. Poiščite brošuro s pristopno izjavo vvrtcu oziroma šoli, pri našem zastopniku ali v naših poslovalnicah' Mi pa zavarovanje enostavno sklenite prek spletne strani www.triglav.si/skleni. NAJ BO VARNOST NA PRVEM MESTU | triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D. MODRA ŠTEVILKA _ Tl USn. fc.jjU/LlBJpAjdLjVŽžjnJ Nova restavracija Planika 1972 Nove mediteranske jedi - degustacijski tneni,si oblikujete sami 3 KROŽNIKI - 15,00 € 4 KROŽNIKI - 25,00 € 5 KROŽNIKOV - 30,00 € V poletnih mesecih nudimo lahke poletne sladice: parfe in sadne zmrzline.. 1 | J j v Pivnica Častnim Vsak delovnik malo kosilo (6,20 €), kosilo (7,70 €), ali vsak del kosila posamezno: juha (2,00 €), h || glavna jed (4,00 €)solata (2,50 €), sladica (1,80 €) Ob vročih poletnih dneh - domače kvasno pivo brez konzervansov iz lastne pivovarne, z možnostjo nakupa piva za domov v 2 ipvc embalaži (4,80 €) in nakupa 25 i soda (42,00 €). Pri nakupih 50 i več posodimo točilni aparat. ImbSB' :- Vse vrste pk iz Pizzerija Castrum či (4,80 do 8,00 €), pic v kartonasti embalaži v pizzeriji. Hotel z 39 sobami obratuje non-stop, pivnka 07-23, restavracija Planica 12-22. domače krušne peči (4,80 do 8,00 €), naročanje pic na tel. 05-3644707. Prevzem 1 54 članski kolektiv Hotela vas prisrčno pozdravlja in vabi, da si tu in tam privoščite kosilo, večerje praznovanje v paru ali večji skupini, v prijetnem ambientu v središču mesta. Vljudno vabljeni! Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič • Oblikovanje: NOVA NOVA d.o.o. »Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik(a>gmail.com