Klfc po zvlianju prejemkov Uspelo zborovanje jugoslovanske ženske zveze Velika beda, ki narašča od dne do dne v družinah državnih uslužbencev, je dala povod Jugoslovanski ženski zvezi, da je sklicala v četrtek 16. septembra v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani javno zborovanje pod devizo »Za našo družino«. Da, družine vtseh javnih nameščencev so ogrožene od onega trenutka, ko so se z uredbo o draginjskih dokladah znižali pod eksistenčni minimum dohodki državnih nameščencev, od onega trenutka, ko so začele stalno naraščati cene prav vsem življenjskim potrebščinam. Jugoslovanska ženska zveza, ki stalno spremlja prav vse aktualne dogodke javnega življenja, ki je že v mnogih primerih dokazalo svojo skrb in interes za ogrožene družine, je tudi s sklicanjem tega zborovanja doprinesla nespodbiten dokaz, da se resno trudi ukreniti vse, kar je v moči tako velike organizacije našega ženstva, da se omili bedni položaj drž. in javnih nameščencev. Zborovalna dvorana je bila nabito polna, mnogo ljudi je stalo v veži, in tisti, ki so prišli zadnji, so morali oditi, ker ni bilo več prostora. To dejstvo mora biti vsem jasen dokaz, kako aktualno, kako pereče je vprašanje, o katerem se je razpravljalo na tem zborovanju. Predsednica JŽZ ga. M. Govekarjeva je v svojem otvoritvenem nagovoru ugotovila, da so z znižanjem prejemkov državnega uradništva prizadeti prav vsi krogi, eni neposredno, drugi posredno. Znižanje plač državnim uslužbencem je bilo povod za znižanje plač samoupravnim in tudi privatnim javnim nameščencem. Oslabljena kupna moč ogromnega števila konsumentov je vplivala na producenta, a sedaj se cene vsem življenjskim potrebščinam stalno dvigajo in prav to čutimo vsi. Glavni referat na tem zborovanju je imela ga. prof. Vodnikova. Orisala je najprej delo žene v današnji družbi, nakar je v drastičnih primerih očrtala, kako propada družina, a žena se udejstvuje y poklicu z zagrenjenoetjo in malodušjem, in ako sploh ima službo, s kakšnim ponižanjem prejema skromno plačo, ker so ji draginjsko doklado odvzeli. Družina se ruši, število porodov pada, kajti neplačano delo poročene državne na- meščenke ni podlaga za srečno zakonsko živIjenje. Govornica je zaključila svoja izvajanja z izrazom upanja, da bo ta klic morda vendar le prispel tudi do ušes onih, ki odločajo o naših življenjskih vprašanjih. Za Zvezo gospodinj je govorila ga. Pavla Hitti, ki je poudarjala, kako zelo trpe naše družine in je s statističnimi podatki dokazovala, kako stalno narašča število nezadostno prehranjenih otrok. Predložena je bila zborovanju v odobritev sledeča resolucija: Žene, zbrane na zborovanju 16. septembra, zahtevamo: da se prejemki javnim nameščencem, upokojencem in delavcem zvišajo tako, da bodo primerni dostojnemu življenjskemu minimu in da si bodo mladi nameščenci lahko ustvarili družino; da uradništvo zopet dobi družinske doklade za ženo in otroke; da dobe draginjske doklade vsi javni nameščenci in poročene nameščenke. V imenu sekcije JUU za dravsko banovino je govoril predsednik tov. Metod Kumelj, ki je najprej prečital sledečo solidar- nostno . . lzjavo. Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani izjavlja popolno solidarnost z akcijo Jugoslovanske ženske zveze in s sprejeto resolucijo in ugotavlja nujno potrebo, da se zvišajo prejemki državnih nameščencev na eksistenčni miTiimum, da se vrnejo rdbinske doklade za ženo in povišajo rodbinske doklade za otroke, da se ukinejo vse uzakonjene razlike med neporočeno in poročeno drž. uslužbenko in se skladno s tem vrnejo poročenim državnim uslužbenkam polne osebne doklade. Po prečitanju solidamostne izjave je predsednik sekcije v kratkem govoru prikazal, kako važno in pereče je vprašanje, zaradi katerega je sklicala JŽZ javno zborovanje. Natrpano polna dvorana javnih nameščencev vseh vrst in položajev to najbolje kaže. Četudi je bilo zborovanje namenjeno v prvi vrsti nameščenski družini, ki je najbolj prizadeta, vendar je znižanje prejemkov nameščencem že davno prešlo s svojimi posledicami z območja nameščenske družine na družino vseh ostalih slojev. Nemogoče je, da bi v obstoječi medsebojni gospodarski povezanosti ostale 6labe razmere enega sloja naroda trajno brez vpliva na gospodarske razmere drugega. Od 1. 1935., ko so bile izvršene zadnje redukcije nameščenskih plač, je zato že davno prešlo osiromašenje tudi na druge sloje, v prvi vrsti pa ga občutijo družine delovnih slojev, predvsem delavec, mali obrtnik in kmet. Zato vprašanje povišanja plač državnim nameščencem in upokojencem ni neko vprašanje, ki bi zadelo zgolj nameščence same, mar- več so na njem zainteresirani prav vsi sloji naroda. Ureditev prejemkov nameščencem in upokojencem je zato eminentno državno vprašanje. Posledice znižanja občuti v prvi vrsti družina. Ta pa je osnovna celica družbe in države. Družba in država morata skrbeti, da ostane družina zdrava. Zdravi otroci pomenijo največji zaklad in moč za vsak narod in za vsako državo. Še bol.j kot veliki, smo dolžni skrbeti za otroke majhni narodi. Prvi pogoj za uspešno skrb pa je ustvariti eksistenco družini. Le družina, ki ima toliko sredstev, da more dajati otrokom zadosti tečne hrane in skrbeti za primerno obleko, more vzrediti zdravega otroka. Nadalje se je zahvalil Jugoslovanski ženski zvezi za polno razumevanje za našo družino, ki ga je pokazala s svojim javnim zborovanjem in se zavzela s tem za dosego boljših pogojev za telesno in duševno rast otroka. Prečitane so bile še naslednje solidarnostne izjave: Dravske sekcije uradnikov poštne stroke, Društva državnih upokojencev, Združenja gledaliških igralcev, Združenja učiteljstva meščanskih šol, Profesorskega društva, Združenja upokojenih državnih in samoupravnih uradnikov v Mariboru, Združenja državnih uradnikov računske stroke, Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, Dravske sekcije uslužbencev finančne kontrole, Združenja uradnikov poštne hranilnice, Zveze obrtnih društev, Združenja davčnih uradnikov, Zdravniške zbornice, Združenja sodno administrativnega osebja, Društva upokojenega učiteljstva, Združenja zemljiško-knjižnih uradnikov, Zveze društev »Šola in dom«, Kola jugosl. sester, Društva sodnih izvrševalcev, Združenja tiskarnarjev in Kluba Primork. Predsednica ga. Govekarjeva je zaključila uspelo zborovanje s poudarkom, da moramo trkati, dokler se nam ne bo odprlo, da mora postati naš glas tako močan, da ga bodo slišali tudi v Beogradu.