DENACIONALIZACIJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN...
Sekretariat za občo upravo naše občine rešuje zahtevke za denacionalizacijo stavbnih zemljišč, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov. Največ zahtevkov je za stavbna zemljišča.
Od začetka uveljavitve zakona do 7. 12. 93, ko je potekel rok za vložitev zahtevkov za denacionalizacijo, je bilo vloženih pri-bližno 700 zahtev, in sicer kot vzpostavitev lastninske pravice, za vrnitev zemljišča v naravi ali kot plačilo odškodnine. Po-močnica sekretarja za občo upravo Tjana Matjašič-Prijič je povedala, da je Ijudem najbolj nerazumljiv 31. člen zakona o de-nacionalizaciji, ki govori o tem, da se na podržavljenem stavbnem zemljišču, na ka-terem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo ko-rist. To pomeni, da se na stavbnem zem-ljišču vzpostavi Iastninska pravica le v ko-rist tistega, ki ima to zemljišče še vedno v uporabi. Če so upravičenci (od naciona-lizacije leta 1958) to zemljišče odsvojili z darilno ali kupno pogodbo, ali pa so njihovi nasledniki zemljišče podedovali, ne morejo pridobit lastninsko pravico. V takih primerih upravni organ zahtevo zavrne. Velika večina vlagateljev se zoper tak sklep pritoži na Ministrstvo za okolje in prostor, vendar ministrstvo vse te pri-tožbe zavrne kot neutemeljene. Takšnih zahtevkov pa je kar dobra trejtina. So pa tudi primeri, ko eno zahtevo rešujejo z dvema odločbama: Za del zemljišča, ki ga ima upravičenec še vedno v uporabi, se vzpostavi lastninska pravica, za tisti del, ki ga je že odsvojtf z darilno pogodbo, pa zahtevo zavrnemo in izdamo dve delni od-ločbi. Decembra leta 1958 so s skupin-skimi odločbami bila nacionalizirana vsa mestna zemljišča, vendar tako, da je prejš-nji lastnik obdržal pravico uporabe zem-ljišča. Izgubil je sarao lastninsko pravico. Pozneje po letu 1959 pa so se v posaraez-
nih primerih izdajale odločbe o odvzemu teh zemljiSč iz uporabe in posesti, bodisi za gradnjo ali razširitev ceste. Če zemljišče ni pozidano, lahko vrnejo zemljišče v naravi. Upravni organ mora pridobiti izjavo volje izvršnega sveta in na tej podlagi izda od-ločbo o vrnitvi zemljišča v naravi. Večina primerov pa je takih, da je zemljišče pozi-dano. V tem primeru je zavezanec dolžan plačati odškodnino Slovenskemu odškod-ninskemu skladu v obveznicah ali delni-cah. Tjana Matjašič-Prijič poudarja, da nji-hov upravni organ v prvi vrsti rešuje zah-teve za vzpostavitev lastninske pravice in za vrnitev zemljišč v naravi, odškodnin pa se bodo lotili v večjem obsegu takrat, ko bo Slovenski odškodninski sklad začel iz-dajati delnice in tiskati obveznice.
Na Sekretariatu za občo upravo tmajo seznam za stanovanjske hiše, za katere ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo. Zahteve za denacionalizacijo stanovanj-skih zemljišč na Sekretariatu za gospodar-stvo nimajo, na Sekratariatu za kmetijstvo pa imajo nekaj nepopolnih vlog. Večina napiše samo številko parcele, ne pa ulice oziroma naslova in če je zavezanec za vra-čilo nepremičnine občina. Na Sekretariatu za občo upravo ugotavljajo, da je približno 40 objektov, za katere ni vložena zahteva za denacionalizacijo. Glede na to, da je 7. maja stopil v veljavo zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, ki daje vsem najemnikom, ki so v nacionalizi-ranih stanovanjih, za katere pa ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo, možnost, da v roku štirih mesecev, od dneva uveljavitve zakona, se pravi do 7. septembra, ta stanovanja odkupijo po do-
ločilih stanovanjskega zakona, bo upravni organ k temu tudi pristopil. Najprej bodo vse vloge, ki so že bile vložene, pregledali in zahtevali morebitno dopolnitev vlog in tako pristopili k odprodaji. Zakon o slo-venskem odškodninskem skladu določa, da je celotna kupnina za prodana podržav-ljena stanovanja, če upravičenci po zakonu o denacionalizaciji niso uveljavljali zahtev-kov, prihodek Slovenskega odškodnin-skega sklada. Vsi najemniki bodo morali kupnino nakazati na Slovenski odškodnin-ski sklad. V tem primeru je še nejasno glede plačila davkov. Tam, kjer je bila občina lastnik stanovanja, je občina pri prodaji plačala dva odstotka davka. Glede na to, da bo kupnino prejel Slovenski od-škodninski sklad, občina ne bo prevzela te obveznosti. Prejeli so dopis Ministrstva za okolje in prostor, kjer jim svetujejo, da plačilo davka prevalijo na kupca oziroma, da bi se s Slovenskim odškodninskim skla-•dom dogovorili, da davek plača odškod-ninski sklad.
Najbolj pa denacionalizacija buri du-hove pri najemnikih, ki so zdaj že v dena-cionaliziranih stanovanjih, se pravi v sta-novanjih, ki so bila s pravnomočno od-ločbo vrnjena upravičencu. Dopolnitve stanovanjskega zakona prinašajo tri mož-nosti glede odkupa denacionaliziranih sta-novanj teh najemnikov. Prvi primer je ta, da se lastniki, ki mu je bilo stanovanje vrnjeno, strinja z načinom prodaje po sta-novanjskem zakonu in v tem primeru ima po zakonu pravico nadomestila za popust od zavezanca za vmitev stanovanja, ra-zliko do polne cene stanovanja pa ta last-nik dobi do polovice vrednosti v obvezni-cah od Slovenskega odškodninskega sklada, drugo polovico pa v vrednostnih papirjih s strani Slovenskega sklada za raz-voj. V primeru, da lastnik ne pristane na prodajo v teh pogojih, pa si lahko prejšnji
imetnik stanovanjske pravice ob pisnem soglasju lastnika sam priskrbi stanovanje za nakup ali se sam odloči za gradnjo. V tem primeru pa mu mora lastnik stano-vanja izplačati odpravnino za izpraznjeno stanovanje, se pravi trideset odstotkov od vrednosti stanovanja, ki ga zaseda, ta pa se določa po 93. členu zakona o denacionali-zaciji. Od petdesetih odstotkov pa dobi bivši najemnik eno tretjino od zavezanca zavrnitev stanovanja, drugo od Sloven-skega odškodninskega sklada v obliki ob-veznic ter tretjo tretjino od Sklada Repu-blike Slovenije za razvoj v lastniških vred-nostnih papirjih. V primeru pa, da se prejšnji imetnik stanovanjske pravice od-loči za nakup stanovanja ali gradnjo hiše, odpravnina pa ne zadošča za kupnino, je na njegovo zahtevo Stanovanjski sklad Re-publike Slovenije dolžan najkasneje v roku šestih mesecev po vložitvi zahteve najem-nika, odobriti posojilo do višine kupnine za primerno stanovanje, po ceni, ki jo določi Stanovanjski sklad Republike Slo-venije. Če lastnik ne pristane na odpro-dajo stanovanja po stanovanjskem zakonu niti se ne strinja s tem, da si imetnik stano-vanjske pravice kupi drugo stanovanje ali se odloči za gradnjo hiše, lahko imentik stanovanjske pravice zahteva od zave-zanca za vrnitev stanovanja (v večini pri-merov občine) podatke in seznam o vseh razpoložljivih zasedenih in nezasedenih stanovanjih, katerih lastnik je zavezanec. Zavezanec mu jih mora ponuditi v odkup. Vendar pa zavezanec lahko ponudi v od-kup le tista stanovanja, ki v podaljšanem štirimesečnem roku ne bodo odprodana. Podatke in seznara pa je zavezanec obve-zan izročiti v roku 30-ih dni od prejema pisne vloge, vendar pa ne pred potekom štirimesečnega roka. Tjana Matjašič-Prijič poudarja, da je prvi rok 7. september. MARJAN KOVAČEVIČ-BELTRAM