GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXI. — ŠTEVILKA 3 1 MINULO POSLOVNO LETO j Na osnovi izdelanih zaključnih računov [OZD in po podatkih o doseženem obsegu iroizvodnje in storitev, ocenjujemo dosežene ioslovne rezultate in dosežene planske cilje, planom za minulo leto 1976 smo si zastavili aslednje cilje: I — povečati obseg proizvodnje za 8 od-totkov, s čimer bi se vključili v prizadevanja epubliške resolucije; j — povečati storilnost dela z boljšo organi-acijo dela in smotrnejšim zaposlovanjem; [ — zagotoviti pogoje za boljšo reproduk-Ivno sposobnost; — povečati življenjski standard delavcem [tem, da bi povečali osebne dohodke in skup-p porabo delavcev kot bi porastli življenjski froški, vendar v skladu s storilnostjo dela. Pred oceno doseženega je potrebno opre-[eliti najpomembnejše dejavnike, ki so vpli-ali na poslovanje in sicer: | — vremenski pogoji niso bili naklonjeni Snovni kmetijski proizvodnji. Zaradi tega mo zabeležili izpad predvsem pri bmelju in [ekateiih drugih poljščinah; — nesorazmerja med prodajnimi cenami lesa in mesnih izdelkov in nabavnimi cena-li surovin so imela za posledico slabe po-lovne rezultate v mesnopredelovalni dejavnosti; I. — z ozirom na konstantno naraščanje živ-jenjskih stroškov je bilo potrebno poveče-ati osebne dohodke, čeprav le-ti še vedno natno zaostajajo za republiškim povpreč-sm; — spremembe predpisov o ugotavljanju elotnega dohodka in dohodka po plačani ealizaciji, kar je vplivalo na poslovne re-ultate posameznih TOZD; _— bistveno povečanje predvsem zakon-kih pa tudi pogodbenih obveznosti, i Vsi ti dejavniki, na katere v največji meri ismo mogli vplivati, so imeli precejšen vpliv a dosežen poslovni rezultat. [OLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE Gospodarski plan je bil smelo postavljen l je predvideval povečanje obsega proizvodne za 8 P/0. g Za Hmezad kot celoto smo dosegli fizični bseg le s 94% plana, realizirano proizvod-jo v primerjavi z letom 1975 pa smo presegli 103%. Vzroki za tako nizko doseganje pla-a so znani — v veliki meri so bili objektivno ogojeni. Prav gotovo pa lahko iščemo od-ovor za nizko doseganje plana delno tudi v Objektivnih vzrokih: — slaba delovna storilnost, — organizacija dela, [ — zamujanje tehnoloških rokov, — slaba kvaliteta proizvodov, — preveliki kalo in odpisi itd. Prav te slabosti je potrebno posebej anali-jrati po TOZD s ciljem, da se v prihodnje dpravijo. SNOVNA KMETIJSKA PROIZVODNJA PROIZVODNJA HMELJA je bila v pretek-‘m letu slaba. Skupno smo proizvedli 1.893 »n ali 74 % plana. Proizvodnja hmelja nam P dve leti zapored pada. Vzrokov za to je eč. V prvi vrsti je v preteklem letu bila wok izpada suša in toča. Nadalje imamo izredno slab starostni sestav hmeljišč zaradi prepočasne obnove predvsem v lastni proizvodnji, kar ima za posledico nizke pridelke. V Kooperaciji pa se zaradi slabe akumulativ-nosti hmelja v primerjavi z drugimi panogami, površine hmeljišč iz leta v leto zmanjšujejo. Poleg tega je še vedno nizka udeležba novih sort hmelja. Zgoraj opisano stanje o hmeljarstvu nam prikazuje naslednja preglednica: TOZD P°vhina Pridelek/ha 1974 1975 1976 1975 1976 Kmetijstvo Žalec 892 889 877 13,6 11,5 Kmetijstvo Šmarje 25 25 25 — — Kmetijstvo Radlje 62 60 70 12,0 11,0 Kooperacija 851 774 728 11,4 10,9 Tudi V POLJEDELSTVU so v lastni proizvodnji zaradi suše zmanjšani planirani hektarski pridelki, predvsem na travnikih in si-lažni koruzi. Proizvodnja žit pa je nad planskimi predvidevanji. V KOOPERACIJI pa se je zaradi suše močno zmanjšal odkup kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev. SKUPNA PROIZVODNJA IN ODKUP MLEKA je po planu dosežena, proizvodnja preteklega leta pa je presežena za 14 odstotkov. Lastna proizvodnja je nekoliko pod planom, opazno povečanje odkupa je v TOZD Kooperacija, kjer je plan presežen za 14 %, v primerjavi s preteklim letom pa je bilo več odkupljenega kar za 27 %, Skupna količina mleka je presegla 20 milijonov litrov. PROIZVODNJA GOVEDI za trg je s 5.030 tonami dosežena s 95 % plana. Od tega je bilo proizvedenih 3.367 ton pitancev (91% plana). Ta proizvodnja je obširneje organizirana le v TOZD Kmetijstvo Šmarje (plan presežen s 102 %) in Kooperacija (92% plana). Lastna proizvodnja pa ima pitance le v manjšem obsegu. V PROIZVODNJI PRAŠIČEV je bil zabeležen velik izpad (le 47 % plana), na kar so vplivale nestimulativne cene preidvsem v prvi polovici leta. PROIZVODNJA PIŠČANCEV postaja vedno bolj pomembna. Skupno je bilo proizvedenih že 3.667 ton in je plan presežen za 5 %, proizvodnja preteklega leta pa za 20 %. V tej dejavnosti so hlevske kapacitete zelo dobro izkoriščene, kar pa ne moremo reči za drugo živinorejsko proizvodnjo (krave, pitanci). V SADJARSTVU so v povprečju dosežena planska predvidevanja. Skupno je bilo proizvedeno 3.810 ton jabolk. Potrebno je omeniti rekordno proizvodnjo v Sadjarstvu Mirosan (2.710 ton), kjer je plan dosežen s 117%, proizvodnja po hektaru znaša 250 q na rodne površine, kar je 100 % več kot znaša republiško povprečje. V VRTNARSTVU je po oceni fizični plan dosežen s 100 %, lanskoletna proizvodnja pa za 19 %. PREDELAVA KMETIJSKIH PROIZVODOV V MESNOPREDELOVALNI dejavnosti je zaradi že opisanih vzrokov bila nezadostna ponudba živine (odkup 86 % plana), kar je imelo za posledico porast nabave mesa (za 16 % nad planom) in za 26% več kot v preteklem letu. TOZD Mesnine je v letu 1976 prodala 5.238 ton svežega mesa in 4.375 ton mesnih izdelkov in je fizični plan presegla za 3 %• V TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica plan odkupa živine in prodaje mesa ni bil realiziran iz istih vzrokov. V PREDELAVI MLEKA je v Mlekarni Celje bilo odkupljeno 23,251.000 litrov mleka, plan je doseežn s 108 %. Medtem ko je konzumno mleko zabeležilo porast za 7%, je prodaja jogurta pod planom (89 % plana) in le 1 % več kot v preteklem letu. Ker je proizvodnja sirov ukinjena (zaradi neustreznih prostorov) se je povečala prodaja nepredelanega mleka. Nezadostne predelovalne kapacitete so, ob konstantnem povečevanju odkupljenih količin mleka, prav gotovo glavni problem celjske Mlekarne. Zato mislimo, da je nujno treba pospešiti priprave za izgradnjo nove mlekarne. Tudi v TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica je plan odkupa mleka presežen s 5 %. Tudi v tej mlekarni premajhne kapacitete zavirajo njen nadaljnji razvoj. PROIZVODNJA KRMIL je dosegla 21.357 ton, kar je 15 % več kot v letu 1975. ODPREMA HMELJA se iz leta v leto zmanjšuje, kar je odraz prej opisanega. V letu 1974 je bilo odpremljeno 3.079 ton, v letu 1975 — odprema 2.840 ton in v letu 1976 samo 2.574 ton, kar je 20 % manj v primerjavi z letom 1974. TOZD Hmezad delno krije izpad pri hmelju z drugimi izvozno-uvoznimi dejavnostmi. Od prodanih poličin hmelja je bilo izvoženo 84 %. (Nadaljevanje na 2. strani) MINULO POSLOVNO LETO HLADILNICA je v letu 1976 odkupila 3.582 ton in se omejila le na sadje sopogodbenikov. Uslužnostno hlajenje predstavlja zelo majhen delež. fizični plan ni bil dosežen (indeks 94 %), so na celotni dohodek vplivale nekoliko višje dosežene prodajne cene od predvidenih. V priloženi tabeli je prikazan doseženi ce- lotni dohodek, družbeni proizvod in ostanek dohodka po TOZD. Celotni -dohodek je za Hmezad kot celoto razdeljen, kot kaže naslednji pregled: OSTALE DEJAVNOSTI GOSTINSTVO je v osnovni" dejavnosti (družbeni prehrani) preseglo plan in tudi lanskoletno realizacijo ža 14 %. in ima tu polno izkoriščene kapacitete. Konec leta je bil v obratovanje vključen novi hotel v Preboldu, s čimer bodo kapacitete gostinstva znatno razširjene. STROJNA je skupno fizični plan realizirala z 98% .Glavni izpad je v kovinarski proizvodnji (90 % plana), zaradi zmanjšanja povpraševanja po hmeljski opremi. GRADBENIŠTVO je preseglo svoj plan efektivnih ur (indeks 110%) in tudi realizacijo leta 1975 za 2 %. NOTRANJA TRGOVINA je občutno povečala svojo trgovsko dejavnost, ni pa v celoti realizirala planskih predvidevanj. Dosežena predvsem ni bila 'planirana razlika v ceni (marža). Skupna ocena realizacije fizičnega obsega proizvodnje' kaže, da količinski plan večine TOZD ni bil realiziran. Veliko je za to objektivnih vzrokov. Prav gotovo pa so tudi subjektivni vzroki, ki jih je potrebno ugotoviti. Cilj takšne kritične obravnave je, da se poiščejo pravi vzroki, na katere lahko vplivamo in da se v novem gospodarskem obdobju odpravijo. DELOVNA STORILNOST IN OSEBNI DOHODKI Za dosežen obseg proizvodnje v letu 1976 je bilo potrebno povprečno 2.796 delavcev, kar predstavlja Skupno 92 % planiranih ur. Količinski plan smo dosegli s 94% — to pomeni, da smo dosegli, oziroma presegli načrtovano delovno storilnost. Pri tem se je število ur zmanjšalo pri civilno pravnem delovnem razmerju, medtem ko je število ur rednih delavcev v primerjavi s planom doseženo, v primerjavi z letom 1975 pa preseženo za 2%. V skupnem delovnem času je boleznin 3 % ali 181.633 ur, dopolnilnega dela pa 4 %.' V posameznih TOZD pa so precejšnja, odstopanja od povprečja. V letu 1976 je bilo skupno vkalkuliranih 164,086.000 din osebnih dohodkov, kar je 4 % več kot je predvideval plan in za 21 % več v primerjavi z letom 1975. Povprečni bruto OD so se povečali za 16 % in znašajo 5.396 din, povprečni neto osebni dohodki pa znašajo 3.714 din in so za 13,7 % višji kot prejšnje leto. Doseženi OD so pod povprečjem republike v letu 1976 za 8,7 % ■ Pregled delovnega časa, števila delavcev in OD po TOZD so prikazani v priloženi tabeli. (v tisoč din) Opis Doseženo 1976 Indeks plan R/75 CELOTNI DOHODEK 2,031.944 94 113 Začetne zaloge 31.418 — 142 Stroški materiala in storitev 904.981 103 120 Nabavna vrednost trgovskega blaga 888,892 95 117 Amortizacija minimalna 44.104 105 152 Amortizacija pospešena 7.814 r 53 59 Izredni izdatki 21.026 — 104 Končne zaloge 115.381 — 367 Porabljena sredstva skupaj 1,782.854 95 114 DOHODEK 249.090 90 107 (v tisoč din) Opis Doseženo Indeks - 1976 plan R/75 . Začetne zaloge 3.779 : —- : 116 Pogodbene obveznosti 45.043 101 118 Zakonske- obveznosti 21.985 99 143 Vkalkulirani OD 164.086 104 121 'Vkalkulirani osebni prejemki 201467 134 143 Končne zaloge 24.896 0 — . 659 Razlika v realizaciji . 18.627 51 60 Nevkalkulirane zakonske obveznosti 5.110 111 OSTANEK DOHODKA 13.517 37 52 Delitev ostanka dohodka: — za OD in nagrade 3.996 'f 67 — za posojilo nerazvitim 1.610 123 — za rezerve TOZD 1.884 . — 45 —za skupne rezerve 795 76 — za sklad skupne porabe 4.789 — • 98 — za družbene potrebe po družbenih 2.176 ■ 34 dogovorih — za poslovni sklad 665 28 (Nadaljevanje na 3. strani) iimTiiiiuiiiiiruiiuiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiHiiiiiiMiiiiiniii Aktualne naloge konference 00S v letu 1977 VREDNOSTNI REZULTATI POSLOVANJA - Uvodoma moramo poudariti, da spremembe predpisov o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka po plačani realizaciji, ki so se upoštevale pri sestavi zaključnih računov za leto 1976, v veliki meri otežujejo izdelavo primerjalnih analiz tako s planom kot z realizacijo preteklih let. Te spremembe predpisov so vplivale seveda tudi na poslovne rezultate TOZD. CELOTNI DOHODEK Celotni dohodek je bil dosežen v višini 2.031.944.000 din ali za 13 % višji kot preteklo leto. Plan je bil realiziran s 94 %. Ker je bil celotni dohodek v letu 1975 po fakturirani, v letu 1976 pa po plačani realizaciji, je ostalo v neplačani realizaciji 67,589.000 din, poleg tega se v celotni dohodek niso štele neprodane količine hmelja, kar je znižalo celotni dohodek kmetijskih TOZD za nadaljnjih 50.527.000 din. Če to dvoje upoštevamo, bi bil celotni dohodek dosežen v višini 2.149,059.000 din oziroma bi bil plan 100 % realiziran. Ker | Brez dvoma je na področju samoupravne organiziranosti tudi pri nas še marsi- = kaj nedorečenega. Zakon o združenem delu nas zavezuje, da resno začnemo raz- | mišljati, kako se naj organiziramo, da bomo bolj produktivni, bolj dohodkovno = povezani in tako še bolj ekonomsko in politično čvrsti. To omenjam zaradi tega, = ker je pred nami razprava o organiziranosti kmetijstva na osnovi zakona o zdru-i ženem delu. V to razpravo se mora vključiti in biti seznanjen z njo sleherni član = naše organizacije. V tej organizacijski obliki mora naš delavec videti vse samo- = upravne dolžnosti in pravice odločanja, kakor tudi socialno varnost in s tem njegov j§ boljši jutrišnji dan. = Vse to pa je seveda povezano z izvajanjem sklepov II. seje konference ZKS E o nadaljnjem samoupravno ekonomskem razvoju kmetijstva, živilstva in vasi. Tu | mislim na družbenoekonomske in socialne spremembe v kmetijstvu in na vasi. I S kmetijsko zemljiško politiko danes ne moremo biti zadovoljni, saj se nam zemlja | trga in kosa na vseh koncih in krajih ter tako sami povzročamo deagrarizacijo, = na drugi strani pa govorimo o združevanju dela in sredstev. 1 Nadaljnje vprašanje je pri nas kadrovska politika in osebni dohodki. To po- § vezujem skupaj zato, ker vidim, da nimamo dovolj kadra v kmetijstvu niti v preji delovalni industriji. Manjka nam kadra od nekvalificiranih delavcev do inženirjev, | kar pa je seveda rezultat slabo učinkovitega sistema nagrajevanja in pa pogojev = dela. Zato mora biti naša naloga letos, da zagotovimo tam večjo rast osebnih I dohodkov, kjer se nagrajuje po delu in rezultatih dela. Ivan Vodlan :iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimm!imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii iiiiiiiiiimiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmmiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiimimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimi MINULO POSLOVNO LETO (Nadaljevanje s prejšnje strani) Iz pregleda je razvidno, da se porabljena sredstva hitreje povečujejo kot celotni dohodek, zaradi česar se je povečal dohodek samo za 7 '%. Od porabljenih sredstev je posebej potrebno opozoriti na visok delež izrednih izdatkov in povečevanje zalog. Kljub temu, da je povečanje zalog odraz spremembe predpisov, je njihov porast v nekaterih TOZD izredno 'visok. Hitreje kot celotni dohodek in tudi do- hodek naraščajo pogodbene, predvsem pa -zakonske obveznosti. a OCENA USPEŠNOSTI POSLOVANJA Skupna ocena je, da doseženi fizični ob-seg proizvodnje, razen v nekaterih dejavnostih, kaže povečanje. V primerjavi s preteklim letom, pa so finančni rezultati poslovanja bistveno slabši in odstopajo od planiranih razmerij. Ostanek dohodka + PAM je dosežen samo v višini 52 % v primerjavi z letom 1975. Delež ostanka je tako padel na 1 %, medtem ko je znašal v letu 1975 še 2,2 °/o, v letu 1974 pa 2,3 % od celotnega dohodka. Detajlnejše analize po TOZD morajo konkretneje opredeliti tako objektivne kot tudi subjektivne vzroke, ki so vplivali na dosežene poslovne rezultate v letu 1976, v cilju da se izboljša poslovanje v prihodnjem obdobju. DOSEŽENI POSLOVNI REZULTATI PO TOZD V LETU 1976 (Zneski v 000 din) Zaj>. Organizacijska enota Celotni dohodek Družb, proizvod - Ekono- Ostanekdoh. c“Salb. sred. Rentabilnost PS + RS + PAM: PšR PD: OD skupaj R-76 indeks 1 76/P 76/75 R-76 indeks Ip v Ir R-76 • indeks Ip Ir : 75 76 v % 75 76 75 76 1. Kmetijstvo Žalec 83.664 71 83 48.937 71 83 — 2.297 •; • — • 2,0 1,7 0,2 | ,v : 2,2 2,2 2. Kmetijstvo Šmarje -s 153.263 90 128 17.823 89 114 1.036 58 97 U 1,1 1,2 0,5 1,9 1,9 3.1 Kmetijstvo Ilirska Bistrica - 136.834 97 126 17.403 105 121 249 12 13 1,1 1,1 3,2 0,6 1,6 1,6 4. Kmetijstvo Radlje 14.865 88 94 4.224 63 65 10 3 10 * 1,6 1,3 0,4 0,4 1,9 3,2 5. Sadjarstvo Mirosan 16.411 117 140 9.417 104 129 i 1.422 52 85 1,9 1,7 36,6 37,7 4,0 4,0 6. Vrtnarstvo 21.772 111 127 10.677 110 127 1.469 83 121 1,7 1,8 16,8 8,8 1,5 1,5 7. Kooperacija 219.690 90 103 23.984 94 110 1.670 55 77 1,1 1,1 1,7 0,2 2,3 2,3 8. Mesnine 466.448 107 115 45.112 88 99 — 191 — • ' m 1,1 4,7 1,7 1,4 9. Mlekarna 170.092 102 117 24.846 108 132 3.235 95 128 U 1,1 10,3 10,0 2,1 2,1 10. Mešalnica krmil 93.115 103 126 8.201 111 154 1.935 90 142 1,1 1,1 4,8 5,9 3,0 3,1 11. Hmezad 147.479 65 65 9.571 106 104 408 72 ' 55 1,0 1,1 0,2 0,1 2,0 1,9 12. Strojna 57.022 109 134 18.258 90 117 2.146 92 79 1,5 1,4 7,1 6,0 1,9 2,1 13. Gradbeništvo 32.064 114 115 9.651 90 109 602 37 70 1,4 1,4 4,6 3,0 1,4 1,4 14. Gostinstvo 28.033 112 125 10.518 109 127 1.581 100 167 1,4 ; 1,5 12,6 1,9 1,6 1,6 15. Združena hladilnica 18.250 63 78 2.475 43 61 1 . _ 1,2 1,1 5,0 I 5,2 3,1 16. Notranja trgovina 343.586 98 152 16.590 88 175 163 4 11 1,0 1,0 1,3 0,9 2,1 2,2 17. Skupne službe 29.356 114 129 23.322 115 135 77 8 83 ' 3,5 4,1 2,1 2,3 SKUPAJ 2,031.944 94 113 301.008 91 109 13.517 37 52 1,15 U 2,6 1,3 2,0 1,9 DELOVNI ČAS, ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI V LETU 1976 št. Zap. Organizacijska enota Skupni vkalkul. delovni čas štev. - delavcev iz VDč — redno delo VOD + del. v 000 din ODpopog. v 000 din Povpreč. bruto OD Povpr. neto OD 76 ure/76 Ip Ir R-76 Ir Ip R-76 Ir R-76 IP Ir R-76 Ir 1. Kmetijstvo Žalec 1,368.463 75 72 518 98 103 31.590 114 7.463 83 87 5.082 119 3.493 2. Kmetijstvo Šmarje 393.772 96 102 156 101 92 9.805 119 764 130 131 5.238 118 3.638 3. Kmet. Ilir. Bistrica 386.654 91 98 174 97 97 11.089 125 130 47 i 5.301 128 3.673 4. Kmetijstvo Radlje 186.886 102 88 72 94 100 3.621 110 665 202 135 4.191 116 2.874 5. Sadjarstvo Mirosan 99.108 91 107 29 107 83 2.384 131 686 113 121 6.851 112 4.731 6. Vrtnarstvo 231.081 106 105 103 104 106 7.036 -126 121 12 83 5.693 117 3.899 7. Kooperacija 354.620 99 98 143 97 92 10.715 115 647 354 115 6.085 119 4.182 8. Mesnine 1,125.198 101 105 513 103 102 29.736 123 170 89 87 5.126 109 3.528 9. -Mlekarna 367.547 103 108 168 108 102 11.339 123 — nn • — 5.832 119 3.995 10. Mešalnica krmil 79.122 102 124 36 124 100 2.742 154 A— '■ • —» 6.169 121 4,275 11. Hmezad 165.557 95 94 75 93 94 4.973 106 16 5.441 113 3.763 12. Strojna 293.307 96 97 133 96 95 9.198 114 63 — ! 5.544 113. 3.829 13. Gradbeništvo 295.785 99 104 135 105 99 7.037 113 12 60 31 4.379 109 3.014 14. Gostinstvo 229.140 104 106 . 105 107 105 5.559 107 - — v: • 5.326 121 3.648 15. Združena hladilnica 30.753 80 92 11 100 137 1.027 131 98 40 89 5.977 100 4.077 16. Notranja trgovina 228.149 91 157 100 152 106 7.749 168 636 84 1.307 6.232 107 4.271 17. Skupne službe 272.257 100 104 124 104 99 9.760 117 62 / -r- 90 6.889 118 4.741 SKUPAJ:; 6,107.402 92 95 % 2.595 102 100 162.290 115 11.243 94 100 5.396 116 3.714 škafar Polde OSREDNJA- PROSLAVA '- ' OB 40-LETNICI USTANOVITVE' KP SLOVENIJE, BSE- SOVPADA S 40 LETNICO PRIHODA TOVARI ŠA TITA NA'VODSTVO -NAŠE'- PARTIJE . IN Z NJEGOVO 85. LETNICO, BO 1«. APRILA NA ČEBINAH, KJER JE BILA USTANOVLJENA PRED ŠTIRIMI DESETLETJI SLOVENSKA PARTIJA. " SMOTRNA " ZAMENJAVA , 'f MALOPRODAJNI ODDELEK MESNIN JE TE DNI »BOGATEJŠI« ZA ENO PRODAJALNO MESA V VELENJU IN ' »REVNEJŠI« ZA DOSEDANJO PRODAJALNO V LJUBLJANI. .ZARADI OD DALJENOSTI DOSTAVA V EN LOKAL TUDI TRIKRAT TEDENSKO NI'BILA SMOTRNA. PRAV PODOBNO SO IZ- GLEDA RAZMIŠLJALI PRI LJUBLJANSKIH MLEKARNAH — ' IN SPORAZUMELI : SO . SE ZA ZAMENJAVO. NJIM JE PRODAJALNA V LJUBLJANI V ROŽNI DOLINI PRI ROKI. NAM PA JE VSEKAKOR DO -VELENJA BLIŽE. Delo družbenopolitičnih OOS po uveljavljenem zakonu o združenem delu V začetku letošnjega leta so bile letne konference v vseh osnovnih organizacijah zveze sindikatov v naših temeljnih organizacijah združenega dela. Razprava je zajemala delno povsem specifične- pogoje v posameznih TOZD in njihovih OOS, delno pa je zadevala povsem enako problematiko, ki jo je poročilo za konferenco osnovne organizacije sindikata v delovni organizaciji Hmezad združilo za razpravo. Poročilo poobjavljamo. POROČILO O DELU KONFERENCE OOS »HMEZAD« ZA LETO 1976 Naša konferenca je o svoji dejavnosti v letu 1976 posvečala predvsem pozornost pri obravnavi zakona o združenem delu, razvoju samoupravnih odnosov, samoupravnem združevanju dela in sredstev, povezovanju med TOZD in jačanju kooperacijskih odnosov s kmeti. Nadalje smo sodelovali pri samoupravnem družbenem dogovarjanju o ustvarjanju, razporejanju in delitvi dohodka, razvoju reprodukcijskih sil, dvigu produktivnosti dela in razvijanju boljših delovnih in življenjskih pogojev delavcev. Obravnavali smo stabilizacijska vprašanja, kadrovsko politiko, stanovanjsko problematiko in pa socialno varnost delavcev. Naše sindikalno delovanje je bilo torej usmerjeno k najpomembnejšim področjem idejnopolitične vsebine samoupravnih odnosov. Kljub uspehom, ki smo jih dosegli, vendar ne -smemo biti zadovoljni. Kritični moramo biti in priznati, da sprejete sklepe ne uresničujemo dosledno, niti ne zaostrujemo dovolj politične odgovornosti posameznikov, ki so za to sprejeli Obvezo. Vsebina sprejetih sklepov nikoli ni bila sporna, pogosto pa je sporno to, da so bili sprejeti sklepi na forumski način, torej mimo doslednih delegatskih odnosov v sindikalni delegatski bazi. Zaradi tega akcije na podlagi tako sprejetih sklepov ostanejo na polovici poti ali pa celo neuresničene. To je tudi odraz nedoslednega nadzora nad izvajanjem sklepov, saj praksa kaže, da sprejemamo sklepe, nihče pa -za to ne odgovarja v delegatski bazi. Tako nedosledno delovanje sindikalnih organov se tudi slabo odraža pri razvijanju in uveljavljanju neposrednega samoupravljanja delavcev pri zagotavljanju pogojev za delo delegatov v samoupravnih organih, v delavskih svetih, SIS, krajevnih Skupnostih itd. V takih razmerah lahko prihajajo do izraza prOtisamoupravne težnje in ravnanja še prisotnih itehnObirOkratov, pojavi grup ñolas tni-škega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, zanemarjanje principov po rezultatih dela, nediscipline itd. Tako ostanejo delavci neinformirani o temeljnih družbenih vprašanjih in zato tudi ne morejo dovolj revolucionarno izražati svojih hotenj. Delavca se tako poriva v položaj odtujenosti od političnega odločanja in s tem povezanega odločanja o rezultatih svojega dela. Kljub navedenim slabostim pa lahko trdimo, da je sindikalna aktivnost v zadnjem času mnogo bolj učinkovita. V aktivnost sindikatov se vedno bolj vključujejo člani ZK. Organizacije sindikatov postajajo vse bolj sposobne sprejemati nase razreševanje ključnih političnih in gospodarskih nalog. To se predvsem .pozna tam, kjer organizirane sindikalne skupine zelo dobro delujejo in neposredno odločajo. Zato bomo morali v prihodnje več pozornosti posvetiti prav delu sin- dikalnih Skupin, kajti tu je osnovni smisel sindikalnega in samoupravnega delovanja. V sindikatu si mnogo prizadevamo za urejene samoupravne odnose v obratih za kooperacijo, kjer se na družbenih in zasebnih sredstvih združuje -delo delavcev in kmetov za uresničevanje svojih, Skupnih in družbenih interesov. Ti odnosi v večini primerov še niso na želeni ravni, tako kot je to opredeljeno z ustavo in sedaj v duhu zakona o združenem delu. Naša politična aktivnost je usmerjena v to, da čim prej presežemo komercialne odnose na podlagi pogodb, ki imajo žal -bolj ali manj karakter civiihio-pravnega razmerja. Te odnose sedaj razvijamo v resnično združevanje dela in sredstev s samoupravnimi razvitimi dohodkovnimi odnosi, z jasno družbeno opredeljenimi osnovami, merili in kriteriji za ustvarjanje, ugotavljanje in delitev dohodka po vloženem delu. Naš osnovni cilj je, da se na tej podlagi kmetom kooperantom na postavljeni osnovi omogoči doseganje take produktivnosti dela na zasebnih zemljiščih, ki jim bo zagotavljala enak osebni in družbeni standard ter socialno varnost in stabilnost kot delavcem v OZD. S tem je nakazana dovolj jasna pot, kako je možno in potrebno uresničevati politično in samoupravno zavezništvo med delavci in kmeti na podlagi skupnih rezultatov v združenem delu. Politiko delitve OD na podlagi produktivnosti dela in ekonomske smotrnosti s sredstvi minulega dela pa moramo ugotoviti, da smo politično aktivnost v tej zvezi zapostavljali. Delitveni sistemi so ostali nerazviti ali pa celo nazadovali in se spreminjali v izplačevanje'OD mimo rezultatov dela posameznika in njegovim prispevkom k skupnim rezultatom. Brez ureditve teh vprašanj ni možno razvijati doslednih samoupravnih odnosov. Sistemi delitve OD bi morali v večji meri spodbuditi delavce k dvigu produktivnosti, znižanju proizvodnih stroškov, racionalizaciji celotnega dela ter k ustvarjalnim prizadevanjem. Osnovne organizacije sindikata si bodo v bodoče morale prizadevati, da bo OD vsakega delavca v sleherni delovni enoti, ki predstavlja zaokrožen proces, odvisen od kvalitete njegovega delovnega prispevka na osnovi živega in minulega dela. Menim, da je v TOZD zelo važno zbiranje in analitična Obdelava podatkov, s katerimi bi lahko merili in vrednotili poslovne rezultate. Podatkov je precej; niso pa skrbno Obdelani, da bi lahko sprotno ugotavljali, koliko je TOZD pridobila z delom in koliko je pridobila ali izgubila zaradi inflacijskih in drugih vplivov. V zadnjih letih so v našem gospodarstvu zakonske obveznosti naraščale od dohodka hitreje za 2,7 %, v živilski industriji, pa celo za 23,5 %, če posegov prelivanja dohodka z raznimi dodatnimi sporazumi ne omenjamo. Brez dvoma moramo imeti v vidu X. kongres ZKJ, ki omenja, da na račun inflacije ne more nihče bogatiti ali nositi neupravičenih posledic. To kar danes v OZD prakticiramo, da izravnavamo dohodek med aktivnimi in pasivnimi TOZD s pomočjo solidarnosti, za čemer se običajno skrivajo neurejeni dohodkovni odnosi med subjekti znotraj delovne organizacije, kar pomeni, da s takšnimi notranjimi izravnavanji pod plaščem sociale ali solidarnosti v bistvu nepravilno vrednotimo rezultate dela delavca proizvajalca. To kratko poročilo bi moralo zajemati tudi problematiko informiranja, stanovanjsko problematiko, o delu rekreacije,’ športa in še ostale dejavnosti, ki pa naj jih zajame razprava po poročilu. Razprava na seji konference OOS je po potrditvi poročila predsednika konference in po Obravnavanju finančnega poročila sindikalne organizacije za rhinulo leto zadevala še delo mladih. O delovni akciji, kjer naj bi sodeloval predvsem mladi, za izgradnjo mladinskega rekreacijskega centra, ki pa naj bi služil za oddih in razvedrilo delavcem Hmezada, je razpravljal Vojko Holobar. Janez Lovrenčič je ugotavljal, da je delo organizacij v OOS vse preveč še stvar ozkega kroga in j da bo potrebno v prihodnje posvetiti vso Skiib sindikalnim Skupinam in delu mladih. Zvone Pelikan je ocenil naloge sindikata kot povsem enake kot jih imajo tudi organi upravljanja in tudi vodstvo. Poudaril je j pomembnost obveščenosti o pogojih dela in j gospodarjenja. Vloga sindikata pa naj bi bila i tudi povezovanje med posameznimi delovnimi.enotami, poglabljanje zavesti in pripadno- j sti med njimi, da bi bilo čim manj »kratkih I stikov«, saj_ smo na nekaterih področjih že i dosegli zavidljivo solidarnost, ki nam žago- i tavlja večjo socialno varnost, to pa je tudi j bistvo povezovanja temeljnih organizacij j združenega dela v delovno organizacijo, se- j veda na osnovi poštenih in korektnih pravil, j V razpravi se je Zvone Pelikan dotaknil še J vprašanja inovacij. Franc Majtič je predla- j gal vključitev sindikata v program za zašči- 1 to okolja. Jože Medved je omenil, da so j člani sindikata —r posebej velja to za večje I temeljne organizacije — z delom zelo ob rev* menjeni in hi morda morali razmišljati o po- I klicnih delavcih, ki bi se ukvarjali s temi vprašanji. Dotaknil se je nabave tekaških Smuči in poudaril, da je naloga sindikata-podpirati množični šport. j Srečko Čater je opozoril, da se rekreacije npr. ne morejo udeleževati delavci v govedoreji, ker jim razpored dela tega ne dovoljuje. Ivo Vodlan je razpravljal o vlogi sindi- | kalnih skupin, Veno Satler, predsednik Ob- j črnskega sindikalnega sveta v Žalcu pa je j ocenil delo sindikata v DO Hmezad kot us- j pešno, vendar je postavil aktualno vprašanje I učinkovitosti sindikata v zvezi z zakonom o I združenem delu, poudaril je v razpravi že I večkrat omenjeno delo v preozkem krogu in | opozoril, da torej delegatski sistem v OOS j ne uspeva, poudaril je, da sindikat ne. more ■ prevzemati samoupravnih funkcij, da pa mo- S ra imeti jasno opredeljena stališča, ki so za [ delo potem tudi obvezna. Veno Satler je načel še vprašanje nagrajevanja po živem in | minulem delu na osnovi sindikalne liste za ! letošnje leto in opozoril na stališča občin- ' skega sindikalnega sveta, ki jih naj bi obrav- j navale vse osnovne organizacije. Posebej je še omenil solidarnostno akcijo povezovanja ! višinskih kmetij z dolino, kjer predstavlja ; ohranitev teh kmetij tudi pomemben delež • pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. ' Obširna razprava je zajela problematiko . rekreacije, oddiha in športne aktivnosti, vendar o tem zgoščeno poročamo na drugem mestu v našem glasilu. DELOVNI NAČRT KONFERENCE OOS »HMEZAD« Konferenca HMEZAD 'bo v letu 1977 posvečala pozornost doslednemu izvajanju sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, upoštevaje dokumente Zveze komunistov in ustavno vlogo, ki jo ima sindikat v našem družbenopolitičnem sistemu. (Nadaljevanje na 5. strani) Rastlinjak v TOZD Vrtnarstvo je bil poln razcvetih lončnic tam do 8. marca. Tiste dni pa se je kar pošteno izpraznil Delo družbenopolitičnih organizacij (Nadaljevanje s 4. strani) Konferenca OOS »HMEZAD« je sprejela delovni načrt za leto 1977: Izvajanje sklepov 2. kongresa ZKS o uresničevanju agrarne politike. Uresničevanje zakona io združenem delu. Nadaljevali bomo izvajanje načrta aktivnosti sindikatov v tej zvezi. Cilj je doseči aktivno delovanje OOS v smislu preosnova-nja samoupravnih odnosov in samoupravne zakonodaje v OZD in TOZD. Usmerjeno razvijanje združevanja dela in sredstev v dohodkovno povezanih celotah. Razvijanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Obravnavali bomo rezultate dosedanje u-činkovitosti celotnega delegatskega sistema in se vključili v priprave na volitve delegatov za naslednje mandatno obdobje. Analizirali bomo aktivnost samoupravne delavske kontrole. Uresničevanje kadrovske politike. Skrbeli bomo za boljše pogoje delovanja delegatov in skrbeli za ustrezna moralna priznanja ob 1. maju, delitvi sindikalnih priznanj in delitvi priznanj ob dnevu samoupravljavcev. Vso pozornost posvetiti delovanju aktiva mladine. Družbena samozaščita in SLO. Zavzemati se moramo, da postane DS in SLO sestavni del delovanja sindikatov in samoupravnih organov. šport in rekreacija. Zavzemali se bomo za čim bolj množično rekreacijo in sodelovanje na vseh sindikalnih športnih tekmovanjih. Varstvo pri delu. V sodelovanju z OOS preverjati uveljavljanje določil zakona o varstvu pri delu v TOZD in OZD. Izobraževanje delavcev. Vključevanje delavcev v razne seminarje (samoupravne — delegatske itd.). Stanovanjska politika. Nadaljevati zastavljeno politiko na področju stanovanjske izgradnje in delitev stanovanj. Organiziranost sindikata. Analizirati delovanje sindikalnih in samoupravnih delovnih skupin. Obveščanje članstva o delu konference OOS »Hmezad«. Sproti obveščati članstvo o delu konference in izvršnega odbora. Vse naloge so stalnega značaja. Konferenca bo poleg teh nalog sprejela v delovni načrt še vse tiste, ki jih bo sproti narekovala družbenopolitična praksa in razmere v letu 1977. Mladi vse premalo zainteresirani Po daljšem mirovanju so se mladi-'spet sestali, zastavili so si bogat delovni program, vendar ostajajo naloge v ozkem krogu zainteresiranih. Na pobudo in ob moralni podpori družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije ter OK ZSMS Žalec je delo mladih ponovno oživelo Mi če Smemo tako reči,' se je prebudilo, kajti vidni so le prvi uspehi. . Vemo, da 'je bilo delo koordinacijske konference leto .idili v zatišju ne oziraje se na svoje- haloge in dolžnosti,, ki bi jih naj imel vsak mladinec prav tako kot organizacija sama. Iniciativni-pripravljalni. odbor se je sestal, pripravil predloge za nove člane kandidacijske konference, katere so imenovali v nekaterih TOZD sami ter izdelali predlog programa dela za leto 1977. 5. februarja 1977 je bila -letna konferenca ZSMS Hmezad, ki pa je bila hkrati volilna in programska. Poleg elanov ZSMS so bili vabljeni vsi direktorji temeljnih organizacij, sekretarji OOZK v TOZD, predstavniki DO Hmezada, OK ZSMS Žalec ter OK ZSMS Celje. Udeležba na konferenci je bila mnogo slabša kat- smo pričakovali, da ne rečemo celo porazna. Konferenci so prisostvovali kot vabljeni gosti le glavni direktor Zvone Pelikan, sekretar sveta ZK Ivan Poteko, predsednik OOS delovne ¡skupnosti skupnih služb Vojko Holobar, sekretar OOZK TOZD Vrtnarstvo Dragica Metličar, predsednika OK ZSMS Žalec in OK ZSMS Celje. Za nove člane' kandidacijske konference so bili predlagani in potrjeni: Janez Uplaznik, DSSS, ERO; Maja Juhart, TOZD GS; Srečko Marič, TOZD ST; Branko Bukovnik, TOZD NT; Ivan Ovniček, TOZD ME; Bojana Zupane, DSSS; .'Štefka 'Lesar, TOZD VR; Jelka Kavče, TOZD KO; Franc Kropdvšek, TOZD KŽ ■— DE ,L; Stjepan Gajšek, TOZD SM; Marija Javorič, TOZD KŠ; Rudi Jambrožič, TOZD KR; Tatjana Zemljič, TOZD KIB; Milan Jeram, TOZD ML; Silva Šketa, TOZD MK; Jernej Javornik, TOZD GR; Branika Vehovar, TOZD ME;, Anton Goropevšek, mladi kmetijski proizvajalci; Mihec Bogataj, TOZD GS — hotel 'Prebold. Predsednika, sekretarja in blagajnika bodo izvolili iz svoje 'sredine na prvi seji 'kandidacijske konference. Predlagan in Sprejet je bil naslednji program dela: Stalne naloge — spremljanje tekmovanj za najboljšega mladega inovatorja in samoupravljavca; — redni posveti s predsedniki OO ZSMS delovne organizacij e Hmezad; — sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami; — zadolžitev stalnega -dopisnika v glasilo Hmeljar; — sodelovanje na tekmovanjih (šport); — sodelovanje pri sindikalnih športnih igrah; — Obiski OO ZSMS po TOZD delovne organizacije Hmezad. Razdelitev nalog po mesecih December: —- imenovanje iniciativnega odbora za pripravo predlogov programa in izvedbe volilne konference; — izdelava predloga programa konference 00 ZSMS DO Hmezad. Januar: — srečanje mladih v OZD, programska volilna konferenca 00 ZSMS DO Hmezad. Februar: — ustanavljanje 00 ZSMS v TOZD DO Hmezad in poživitev dela že obstoječih 00 ZSMS; — posvet predsednikov 00 ZSMS DO Hmezad; — imenovanje poverjenih komisij pri konferenci 00 ZSMS DO Hmezad; — razpis kviza (tema — DO Hmezad). Marec: . . — skupna seja konferenc 00 ZSMS DO Ilinczad s predstavnikom konference OOS in sveta ZK (tema — ocena vključevanja mladih v DPO, obravnavanje življenjskih in delovnih razmer mladih); — evidentiranjeirulaidih; — seminar predsednikov in sekretarjev 00 ZSMS TOZD DO Hmezad. April: — izdelava programa mladinskih akcij; — delovanje mladih v samoupravnih organih. Maj: — organiziranje športnih 'iger v okviru delovne organizacije; — priprava praznovanja meseca mladosti; — ¡kviz. Junij: — ocena realiziranega programa dela 'konference 00 ZSMS DO Hmezad; — priprava športnih iger skupno s sindikatom. Julij: — priprava na programsko in volilno konferenco 00 ZSMS DO Hmezad (avgust 1977). Seja novega sklica kandidacijske konference OO ZSMS je za nami in tako je novoizvoljeni predsednik Janez Uplaznik iz DSSS — ERo, sekretar Štefka Lešer iz TOZD VR, blagajnik pa Jelka K ovce iz TOZD KO. Za mentorja je bil 'soglasno imenovan Ivan Vodlan, (ki je bil že dosedaj vedno pripravljen pomagati mladini, poleg .tega pa smo mnenja, da mladina mora imeti mentorja. Mnogo premalo je, da se 00 ZSMS ustanovi. 9. -kongres ih statut ZSMS nam narekujeta mnogo več; tu ima svoje pravice, naloge in dolžnosti Tudi sindikat. Vemo, da mladina ni sama sebi namen.. Štefka Lešer Pričenja sezona sejmov Bi m HI imm M Wm m lii iigi V teh dneh prične sezona sejmov, na katerih razstavljamo tudi mi. Takšen je naš stalni razstavni prostor na Zagrebškem velesejmu, v novem paviljnu prehrambene industrije Poobjavljamo gradivo o kmetijstvu v • žalski občini, ki je bilo pripravljeno za razpravo v skladu z novimi odnosi na osnovi zakona o združenem delu. Gradivo prinaša zanimive podatke o zateče- © nem stanju v kmetijstvu, hkrati pa obravnava današnjo 'organiziranost kmetijstva odnosno delovne organizacije Hmezad. Ker je v sedanjem ob- • dobju razprava o kmetijstvu ena osrednjih nalog vseh delavcev na področju občine, pa tudi na širšem področju, bo • poznavanje teh podatkov dragoceno izhodišče za razpravo. V žalski občini ustvarjata kmetijstvo in gozdarstvo tretjino družbenega proizvoda gospodarstva. Nosilec ¡kmetijske .proizvodnje je Hmezad ozarama njegovi TOZD Kmetijstvo Žalec in Kooperacija, gozdarske proizvodnje pa TOZD GG Celje — obrat za kooperacijo in Gozdnik, ki gospodari z družbenimi gozdovi v žalski in .celjski občini. Na področju kmetijstva delujeta kot samostojni delovni organizaciji še Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo ter Veterinarska postaja. V občini imamo 16.615 ha- kmetijskih- površin in sicer 14.170 ha v zasebni lasti in 2.445 ha v družbenem sektorju. Družbenih gozdov je 2.160 ha in 14.000 ha zasebnih s 5.100 lastniki gozdov. Pri popisu prebivalstva v začetku leta 1971 je bilo v občini 7.772 kmečkih prebivalcev ali 23 % vsega prebivalstva. Točnih podatkov o trenutnem stanju nimamo, vsekakor je pa proces deagrariza-cije zelo hiter, posebno pa rast tako imenovanih mešanih kmetij. Ob koncu preteklega leta je bilo v kmečko zdravstveno zavarovanje vključenih 1.628 kmečkih gospodarstev s 4.196 družinskimi člani. Te lahko smatramo za čiste (kmečke prebivalce. Ker je bilo ob koncu leta 1976 v občini 34.548 prebivalcev, je po tej primerjavi v občini .manj kot .12 odstotkov 'kmečkih prebivalcev,, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. V to kategorijo je ivštetih tudi 220 ¡kmečkih gospodarstev z 339 družinskimi člani, ki imajo KD do 800 dih in nimajo minimalnih .proizvodnih in dohodkovnih pogojev, Zemljiška in starostna struktura čistih kmečkih gospodarstev ni ugodna. Značilna je velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč v zasebnem sektorju. Zavezancev davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti je v občini 4.588 in to pri 14.170 ha kmetijskih površin v zasebni lasti. V obdobju 1964—1970 so se z nakupi zemlje in arondacijami formirali za družbeno kmetijsko proizvodnjo kompleksi v velikosti od 5 do 100 ha, ki pogojujejo sodobno tehnologijo. V tem procesu je ostalo precej pripojitev zemljišč pravno nerešenih bodisi, da jih lastniki niso hoteli prodati ali pa ni bilo primernih zemljišč za zamenjavo. Tako je trenutno v teh kompleksih v zakupu 224 ha. . Po letu 1970 se je. kupilo 134 ha zemljišč, odprodalo pa 33 ha odročnih, kjer ni možna mehanizirana obdelava in za potrebe urbanizacije. Melioriranih je bilo v tem obdobju TOZD Strojna je letos izdelala prvo serijo štirirednih sadilnikov za krompir. Prvi seriji bodo kmalu naslednje... 247 ha. Za pridobitev in urejanje zemljišč je bilo vloženih 14,130.000 din. Prometna vrednost zemlje in stroški njenega urejanja so občutno porastli. Obremenitve na hektar zemljišč znašajo več kot 10 milijonov dinarjev. Teh. obremenitev pri sedanjem razmerju cen rastlinska proizvodnja ne prenese, če jih vključimo v proizvodno kalkulacijo. To je tudi glavni vzrok počasnega pridobivanja zemljišč za družbeni sektor v zadnjih letih, ker je sicer promet z zemljišči v občini precej živahen in tudi ponudb za prodajo zemlje, precej (v letu 1976 nad 250). Srednjeročni program predvideva nakup 450 ha zemljišč, izključujoč zemljišča v ¡kompleksih, ki so v zakupu, melioracije na 630 ha, izgradnjo namakalnih sistemov, sofinanciranje pregrade Trnavce in izgradnjo ribogojnic Lava II in Vrbje. Za navedeno bo potrebno 85,000.000 din. Na novo bi se pridobilo 80 ha zemljišč za bodočo farmo v Dragopolju, 95 ha za potrebe farme Podlog, in 51 ha za potrebe farme Zalog in razširitev hmeljske proizvodnje v Petrovčah. Modernizacija hmeljske proizvodnje je terjala velika sredstva, ki so pogojila sodobno tehnologijo. Dosežen je velik napredek v pogledu fizične produktivnosti dela. Od prek 1.400 ur živega dela za obdelavo hektarja hmeljišča v povojnem obdobju, se je število ur zmanjšalo v letu 1970 na 663 in v lanskem letu na 481, obiranje in spravilo pa od prek 3.000 na 810. Razkoraki med rastjo stroškov (amortizacija, cene repromaterialov) in osebnih ¡dohodkov ter prodajnimi cenami hmelja na svetovnem trgu (izvoz dosega 80 odstotkov pridelka), ki jih zadnja leta doživljamo, so zelo prizadeli akumulativno sposobnost panoge in v preteklem letu, in 'kljub intervenciji zveznega .¡fonda rizika, privedli hmeljsko proizvodnjo in s tem TOZD Kmetijstvo, kateremu predstavlja ta proizvodnja pretežen del ¡dohodka in je največji proizvajalec hmelja v Sloveniji, v izgubo. K tej prinašajo pomemben delež nizki pridelki, ki so bili lansko leto najnižji po letu 1970 '(11,4 q/ha). Klimatski pogoji (suša, toča) niso bili ugodni. Vendar ne moremo mimo dejstva, da so pridelki prenizki in da so ti ključno vprašanje nadaljnjega hmeljarjenja. Zastavljeni akcijski program hmeljarstva v preteklem letu ni dal rezultatov. Ugotavljamo, da prenašanje raziskovalnih ¡dosežkov Inštituta za hmeljarstvo v proizvodnjo ni zadovoljivo, da je premalo timskega dela, da je treba posamezne raziskovalne dosežke timsko kompleksno oceniti, definirati njihovo, tehnološko vrednost tudi z vidika študije dela, kalkulacije itd. Poseben poudarek je treba dati hitrejšemu uvajanju rodne j ših sort v proizvodnjo. Odpraviti moramo tehnološke in organizacijske pomanjkljivosti, ki zavirajo izvajanje akcijskega programa. Proizvodnja mleka v družbenih farmah je dosegla zadovoljive rezultate. Uvedba bolj proizvodne pasme živine, dograditev farm, selekcijsko delo, izpopolnjena tehnologija krmljenja, spravilo krme itd. so pogojili dvig: -letne mlečnosti krav od 2.670 1 v letu 1965 na 5.1001 v letu ¡1976. Letna količina namolženega mleka na delavca se je dvignila od 44.2001 na 103.3001, na strokovnega delavca pa od 225.0001 na 495.0001. Proizvodnja mleka se je ob istem številu krav v. 10 letih podvojila — od 2,5 milijona na 5 milijonov litrov v Janškem letu. Zaradi neusklajenih cen pa je kljub navedenim dosežkom ta panoga v lanskem letu ostala na meji rentabilnosti. TOZD Kooperacija ima v žalski občini 9 zadružnih enot, ki so oblikovane po teritorialnem, principu, imajo po statutu določene samoupravne pravice in svoje organe upravljanja. V njej je samoupravno in proizvodno povezanih 1.316 kmetov-kooperantov in 92 delavcev. Statusne pogodbe dopuščajo tudi vključitev družinskih članov ¡kmetov-kooperantov v članstvo delovne skupnosti, če se bavijo s kmetijsko dejavnostjo, vendar pa teh primerov skoraj ni, čepravhnožnosti obstajajo. V organih upravljanja TOZD sodelu- jeta 102 kmeta-kooperanta. V raznih pospešeni valnih odborih pa 180 kmetov-kooperantov. ; Kmetje-kooperanti so sorazmerno zastopani tudi .v organih.upravljanj a delovne organizacije. V občini deluje 10 aktivov mladih zadruž-nikov,. ki vključujejo 230 članov. Ti se povezujejo v centralni aktiv mladih zadružnikov, f pri TOZD Kooperacija in konferenco mladih : kmetov pri OK ZSMS. Delegacija za zbor združenega dela OS, ki jo sestavlja 16 kmetov-kooperantov in 4 delavci TOZD je zelo dejavna. V zadružnih enotah je želo razvita hranil-no-kreditna dejavnost, ki ima svoje organe upravljanja. V organiziram kooperacijski proizvodnji je v zadnjih-letih značilno zmanjševanje pro- ; izvodnje hmelja in to kljub znatnim sredstvom,, ki so bila vložena v rekonstrukcijo ter rast proizvodnje pitanega goveda, mleka } in piščancev. Hmeljišča so ¡se zmanjšala po letu 1970 od 950 na 705 ha. Stalež goveje živine se je povečal od 9.500 na 11.600 glav, proizvodnja pitanega goveda od 720 na 1.050 ton, mleka od 2,850.000 litrov na 4,700.000 j litrov in vzreja piščancev na 1.650 'ton. Vendar rezultati, primerjani z vloženimi J napori in sredstvi niso zadovoljivi. V temeljni I organizaciji združenega dela Kooperacija je : ves čas velik poudarek na izobraževanju proizvajalcev in ¡štipendiranju kmečkih otrok, ki bi naj ostali na kmetijah. TKŠ je' do sedaj končalo ,16 in šolo za kmetovalce 174 otrok kooperantov. V tem šolskem letu se jih šola 37. Po letu 1970 se jje Vlagalo v opremljanje kmetij, ¡gradnjo hlevov in nabavo plemenske, živine približno 20 milijonov dinarjev letno. Hranilnica in posojilnica je v tem obdobju dala kmetom-kooperantom 95 milijonov dinarjev posojil po regresirani obrestni meri. 1 Za nadomestilo obresti sta v tem- obdobju f prispevali republika 5,88 in občina 2,94 mili- i jonov dinarjev. V občini je 617 'kmetij, ki bi se naj pro- [ gramsko preusmerile in imajo zato objektivne in subjektivne pogoje. Do sedaj je programsko preusmerjenih 252, na prek 600 pa 1 organizirana tržna proizvodnja. Kar zadeva združevanje ¡dela, sredstev in i tudi zemlje je največ narejenega v hmeljarstvu in perutninarstvu. Hmelj je v organizirani proizvodnji na 705 ha in to z dogovor- i j eno delitvijo dela in delno vpeljanimi dohodkovnimi odnosi (TOZD zagotavlja minimalno, odkupno ceno )od tega na 480 ha v j skupnih žičnicah. V 44 skupnostih za obira-J nje hmelja je vključenih 420 kooperantov in j se v rijih obira 80 odstotkov pridelka hmelja v kooperaciji. V 16 skupnostih za spravilo silaže je vključenih 84 kooperantov. Formi- f ranje Skupnosti za proizvodnjo mleka je v teku, na Ponikvi se gradi skupen hlev. V nekaj zadnjih letih sd se kmetije iz- | redno močno opremile z mehanizacijo, v v§-liko primerih tudi ne dovolj ekonomično, ker j je močno prisotno stremljenje po olajšanju dela, naložbe pa je pogojevala tudi inflacija | in to'predvsem v manjših mešanih kmetijah, j V občini je trenutno na kmetijah 1.100 traktorjev, 600 motornih kosilnic, 430 nakladalnih -prikolic itd. Hitra deagrarizacij.a, predvsem pa majh- j nost in razdrobljenost kmetij ter razkorak ¡ i V cenah, kljub navedenemu, niso pogojili več- t jih proizvodnih rezultatov. Doseženo, pa tudi f družbeni ukrepi na socialno-zdrastvenem področju, pa so vplivali na to, da ¡se je odhajanje I mladih s kmetij precej ustavilo in to pred- i vsem v dolinskem predelu. Teh primerov je : v obrobnih predelih Več, tam pa je bilo s j pospeševanjem proizvodnje manj narejenega. Združevanju dela in sredstev pa tudi zemlje povsod tam, ¡kjer se bodo kmetje za to j odločili, moramo dajati v prihodnje še večji:, poudarek. To je tudi edina realna osnova večje produktivnosti, večjega dohodka in več- . je socialne varnosti kmečkega proizvajalca. j Samoupravno organiziranost s poglobljenimi : dohodkovnimi odnosi, ¡kakor nam nalaga za- I (Nadaljevanje na 7. strani) i in njegove, prihodnje naloge (Nadaljevanje s prejšnje strani) kon o združenem delu, v sami proizvodnji pa do trgovine, moramo približati združenemu kmetu proizvajalcu in delavcu v tej proizvodnji. Predvideva se reorganizacija TOZD v DO in ustanovitev 5 TOK ¡OS" območju občine. Obrat za kooperacijo iv gozdarstvu vključuje 5.100 gozdnih posestnikov. Od tega jih je okrog 3.000 blagovnih proizvajalcev. DS obrata ima 15 članov, od tega 10 kmetov. Zbori delovne skupnosti se Sklicujejo po revirjih, ki jih je sedem, članstvo je podano po samem zakonu — vsi lastniki gozdov in je zaradi tega problematična udeležba na zborih, saj se jih udeležuje samo nekaj sto članov. Biološka vlaganja so precejšnja, veliko pa je bilo narejenega pri izgradnji gozdnih cest, ki povezujejo tudi posamezna hribovita naselja in kmetije. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih 150 km cest in gre letno v ta namen okrog 2 milijona dinarjev z aktivno udeležbo prebivalcev in tudi KS. S TOZD Kooperacija Hmezada je obrat že v letu 1975 sklenil dogovor o skupni izdelavi in financiranju razvojnih programov, kreditiranju in organizaciji ter financiranju pospeševalne službe. To sodelovanje je steklo in zaradi tega v občini ni izrazitih problemov dvotir-nosti in neusklajenosti kot V nekaterih drugih. Nekmetje — lastniki gozdov v veliko primerih gozdov ne izkoriščajo optimalno. Potrebna bo sprememba davčne politike, ki naj stimulira optimalno izkoriščanje — obdavčitev po letnem etatu, olajšave za višinske kmete, ki so skoraj izključno blagovni proizvajalci, kakor tudi uskladitev obremenitev s sosednimi občinami. Združevanje razdrobljene zasebne gozdne proizvodnje je urejeno za boljše izkoriščanje vseh proizvodnih potencialov in po zakonu tudi obvezno. V temeljni organizaciji kooperantov v gozdarstvu je v prihodnje treba dajati večji poudarek združevanju dela in sredstev kmetov pri izvajanju nalog pri gospodarjenju v gozdovih v okviru TOK. Z organiziranim delom pri gospodarjenju z gozdovi morajo kmetje — gozdni posestniki — vse bolj zagotavljati svoj materialni položaj iz dela in osebnega dohodka ter vse manj samo iz rente. Samo tako se bodo lahko v vseh pravicah in dolžnostih izenačevali z delavci. Združenim kmetom je potrebno tako v gozdarski kot kmetijski proizvodnji omogočiti enakopravno samoupravno odločanje o gospodarjenju in ustvarjenem dohodku. Tudi v gozdarstvu je treba pristopiti k proučitvi dosedanje "organiziranosti in Stremeti za tem, da bo prihodnja organizacija kmetu — gozdnemu proizvajalcu — še dostopnejša in da ga bo motivirala kot enakopravnega upravljavca k večjemu združevanju dela in sredstev. Jasno začrtana zemljiška politika v občini je osnovni pogoj naporov za večjo proizvodnjo hrane, žal smo v občini izgubili veliko plodne zemlje z neurejeno urbanistično politiko. V izdelavi je prostorski plan is kategorizacijo zemljišč, ki ga bomo predvidoma sprejeli v letošnjem letu. Kmetijske površine so zaradi lege ■— odprtost doline, tudi objektivno vedno bolj ogrožene (ceste, plinovod,- elek-trovodi itd.), kar nam narekuje še posebno skrb. Druga naloga je izboljšanje zemljišč, V občini imamo okrog 2.000 hektarjev zamočvirjenih travnikov..Srednjeročno se pred-, videvajo melioracije na 790 ha in namakanje na 600 ha. Zametke melioracijskih proizvodnih skupnosti imamo, treba jih je organizacijsko utrditi in razširiti ter določiti iz širšega družbenega .vidika način financiranja na zasebnih zemljiščih. Delo kmetijske zemljiške skupnosti je steklo, velika ovira za uspešnejše delo pri pretoku in združevanju zemljišč v proizvodne namene pa je pomanjkanje sredstev. KZS je s sredstvi sodelovala pri melioracijah, ni pa mogla nastopati kot kupec zemljišč in se vključiti v reševanje problema ostarelih kme- tov, ki je v občini prisoten zlasti v obrobnih predelih, kjer ostaja, nekaj zemljišč neobdelanih. Problemi ostarelih kmetov ostajajo kljub velikemu napredku na socialnem področju, še vedno odprti. Naj ponovim splošno mnenje, ki vlada med kmetijskimi proizvajalci, namreč, da so kooperantski odnosi dobri, dokler so kooperanti zmožni za delo, nato pa se vezi povsem pretrgajo, prihaja do ponujanja zemlje v zakup im pogosto neracionalnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč. K problemu se je v občini pristopilo že leta 1964, ko je bil sprejet odlok o preživninskem varstvu kmetov. Od prvotnih 32 upravičencev jih danes prejema preživnino od 1.150 do 2.230 dinarjev mesečno še 14. Ker je dotok kupnin v sklad usahnil, zagotavljata sredstva občinska skupščina in Hmezad. Ta naloga 'stoji v prihodnje pred KZS, treba ji je zagotoviti, potrebna sredstva. Prispevek ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč v občini (letno približno 600.000 din) za navedene nalloge ne zadošča. V - slovenskem prostoru smo priča pojavu, da še zbirajo pomembna sredstva v večjih potrošnih centrih s hitro urbanizacijo in manjšimi potrebami na teh področjih, v občinah z večjo kmetijsko proizvodnjo in večjimi potrebami pa jih primanjkuje. Stanje nujno kaže potrebo večjega sovlaganja potrošnih centrov in industrijsko razvitih občin v investicije za večjo proizvodnjo hrane. Zanemarjati ne smemo tudi lastnih sil. V občini moramo čim hitreje pristopiti k ustanovitvi SIS ža pospeševanje kmetijske proizvodnje. Z namenom preprečiti nadaljnje drobljenje kmetij je bil v občini sprejet odlok o določitvi zaščitenih kmetij, ki zajema 890 kmetij s povprečno velikostjo 4,65 ha kmetijskih površin. Odlok zahteva ponovno obravnavo, zlasti z- vidika tržne proizvodne zmogljivosti kmetij. Sam zakon je pomanjkljiv, ker ne preprečuje drobljenje kmetije pred smrtjo lastnika. V zakonu določen status kmeta je potrebno določneje definirati. Pojem »pomemben dohodek« je zelo ■raztegljiv. KZS zastopa stališče, da naj bi bila v prihodnje osnova raznih davčnih olajšav, v preteklem letu je bila zaščitena kmetija, dogovorjena in evidentirana tržna proizvodnja s poudarkom na. združevanju dela in sredstev ter zemlje. Na KZS je treba čim prej prenesti kmetijska zemljišča nekmetijskih OZD in zemljišča nekmetov v kolikor ta presegajo z zakonom dovoljeni maksimum. Davek od osebnih, dohodkov od kmetijske dejavnosti je bil v lanskem letu predpisan 4.5811 zavezancem v višini 3,854.000 din, davčne olajšave pa priznane 1.083 zavezancem v višini 21 % predpisanega davka. Socialnih olajšav je bilo 516, zaradi elementarnih nezgod 219, šolanja otrok 14, pogrebnih stroškov 23 .in investicij 311. če upoštevamo prispevek za nadomestilo obresti za kmečke kredite, znašajo olajšave 1,751.000 din, skupno z nadomestilom obresti, ki ga prispeva republika, pa 3,251.000 dih. TOZD Združena hladilnica je pridobila sor-timi stroj za razporejanje jabolk po debelosti. Delovanje stroja je prav zanimivo spremljati Davčni sistem, zasnovan na obdavčenju po KD, ne.odgovarja niti sedanjemu stanju niti nadaljnjemu razvoju družbenoekonomskih odnosov in pravilnemu vrednotenju kmeto-' vega dela. Imamo kmetije, ki so se ob pomoči družbe modernizirale in dosegajo veliko tržno proizvodnjo in take, ki zaradi subjektivnih in objektivnih vzrokov stagnirajo. Dajatve za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov, te pa presegajo davčne obveznosti, bazirajo prav tako na KD, poleg tega pa imajo te sorazmerno visoke pavšalne dajatve na kmetijo, ki socialno diferenciacijo še poglabljajo. Naj se povrnem na tistih 220 kmetij, ki so zdravstveno zavarovane in imajo KD do 800 din. V občini smo pred leti pričeli s pripravami za obdavčitev po dohodku, pa se je zadeva ustavila pri nekaterih merilih (amortizacija, lestvica itd.), ki bi jih bilo treba določiti v okviru republike. Na področju socialne politike je bil. storjen dokajšen napredek poenoteno je zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov, uvedeno je starostno zavarovanje kmetov, otroški dodatek za kmečke otroke, štipendiranje kmečkih otrok. Starostno pokojnino prejema po splošnih predpisih 719 upravičencev in 26 kmetov borcev. Varstveni dodatek prejema 49 upravičencev. Družinsko pokojnino prejema 32 upravičencev. V iovalidsko-pokojninsko zavarovanje je prijavljenih 149 kmetov-kooperantov, pokojnino pa jih že prejema 36. Otroški dodatek prejema 312 otrok kmečkih družin. Občinsko štipendijo dobiva 247 dijakov in študentov iz kmečkih družin (vseh štipendistov je 613). Po novih, zaostrenih kriterijih, osnova so življenjski stroški in KD, bo do Štipendije upravičenih 136 otrok iz 'kmečkih družin. Skupnost socialnega skrbstva daje pomoč 28 občanom kmečkih družin, 28 nekdanjih »dninarjev« je v domski oskrbi, 22 kmečkih otrok v posebnih socialnih zavodih in 15 v rejništvu. Skrbstveni organ je prevzel v preživljanje 3-olansko kmečko družino, posestvo pa je bilo prodano gozdnemu gospodarstvu. Tudi vnaprej moramo izboljševati socialno varnost kmečkih ljudi, dajati pa veliko večji poudarek njihovi večji produktivnosti in S tem dohodku v združenem delu, da bodo dosegli tak: položaj, ki jim bo omogočil, da bodo z enakimi obveznostmi pridobili tudi enake pravice do vseh oblik socialne varnosti. Družbeni interes za razvoj kmetijske proizvodnje in preobrazbo miselnosti zahtevata preobrazbo vzgojno izobraževalnega sistema. Že osnovna šola mora otroka seznaniti z osnovnimi opredelitvami naše kmetijske razvojne ureditve, mu privzgojiti ustrezen odnos do zemlje in njenega družbenega značaja ter ga seznaniti z razmerami in: možnostmi združene socialistične kmetijske . proizvodnje. Agrarna družbenoekonomska problematika in njeni idejni vidiki morajo biti prisotni tudi v nadaljnjem šolanju. Na tem področju, kljub dogovarjanjem, v preteklih letih nismo napravili-veliko. Hmezad s 16 kmetijskimi, živilsko-predelo-valnimi, trgovskim in gostinskim TOZD, ki deluje na območju petih občin, se je z letom 1975 vključil: v SOZD Dobrina in za TOZD Strojna tudi v SOZD Agros. Vključitev v SOZD Agros daje rezultate predvsem na-področju.-specializacije in programiranja proizvodnje, .medtem ko- z rezultati vključitve v SOZD Dobrina 'kot agroživil-ski kompleks sne moremo biti zadovoljni. Na ureditvi ^blagovnih in dohodkovnih odnosov med proizvodnjo,: predelavo in trgovino je bilo narejenega premalo, potrebna bo temeljita analiza obstoječe organiziranosti »agro-živilskega kompleksa«. Pri družbenih naporih za večjo proizvodnjo hrane mora biti primarna kmetijska proizvodnja v takem kompleksu središče in izhodišče ostalih dejavnosti in ne obratno. V SOZD Dobrina je sedaj vključenih 11 trgovskih in 4 kmetij skoprede-lovalne delovne organizacije (Hmezad, KK Šentjur, KZ Slov. Konjice in KZ Laško). S (Nadaljevanje na naslednji strani) KMETIJSTVO DANES IN NJEGOVE PRIHODNJE NAEOGE (Nadaljevanje s prejšnje strani) trgovskimi delovnimi organizacijami Tkanina, Moda in Tehnomercator ima kmetijska in živilsko-predelovalna proizvodnja zelo malo blagovnih povezav in, če teh ni, tudi dohodkovni odnosi niso možni. V Hmezadu je bilo v preteklem obdobju posvečeno veliko pozornosti blagovnemu in dohodkovnemu povezovanju po dejavnostih med predelavo in proizvodnjo. Poslovne skupnosti (hmeljarska, za meso, za sadje, za mleko) so združile Hmezadove predelovalne TOZD z osnovnimi proizvajalci v Hmezadu, SOZD Dobrini (primarna proizvodnja) pa tudi širše izven Hmezada in Dobrine, ki z njimi Hmezadove predelovalne TOZD poslujejo dolgoročno. V duhu zakona o združenem delu bodo te poslovne skupnosti morale prerasti v skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje s skupnimi plani proizvodnje, razvojnimi programi, skupnimi naložbami, delitvijo prihodka odnosno dohodka in organiziranim preseganjem tržne stihije. To zadnje pa zahteva tudi vključevanje trgovskih organizacij v skupnosti, kar do sedaj ni uspelo niti med članicami Dobrine. Tu je potrebno poudariti, da prodaja Hmezad samo del svojih proizvodov in to manjši del prek članic Dobrine. Tako stanje narekuje povezovanje s proizvajalci in prodajalci tudi prek regijskega okvira, v Sloveniji in Jugoslaviji. Trgovina, vključena v skupnosti, mora proizvodnji in predelavi zagotoviti dolgoročno prodajo, cilj je proizvodnja za znanega kupca z urejenimi dohodkovnimi odnosi. Naloge, ki nam jih nalaga zakon o združenem delu, poglabljanje samoupravnih in dohodkovnih odnosov v TOZD s posebnim poudarkom na združevanju dela, sredstev in tudi zemlje, seveda na prostovoljni osnovi, priznavanju lastninske pravice in zemljiške rente, urejanje proizvodnih in dohodkovnih odnosov v vertikalni povezavi, zahtevajo primerno organiziranost združenega dela, ki bi združenemu proizvajalcu omogočala odgovorno samoupravno odločanje in ga motivirala k napredku. Prihodnja organiziranost bo v Hmezadu zahtevala reorganizacijo Hmezada -kot DO in tudi njegovih TOZD. Nekatere sedanje kmetijske TOZD, ki pokrivajo območja občin in se ukvarjajo z različno gospodarsko dejavnostjo in proizvodnjo, se bodo morale preoblikovati v DO z več TOZD. Pri tem bo treba upoštevati sedanje stanje in dosedanji razvoj, ki je potekal pod določenimi pogoji v določenem okolju. Velika , medsebojna oddaljenost teh TOZD onemogoča horizontalno povezovanje, to je po dejavnostih TOZD v novo DO. To pa ne izključuje drugih oblik povezovanja TOZD z istovrstno dejavnostjo znotraj SOZD skupaj z onimi TOZD in DO, ki bodo soudeležene v reprodukcijskem ciklusu z urejenimi dohodkovnimi odnosi. TOZD z enako ali sorodno dejavnostjo na določenem območju pa se bodo morale zaradi racionalnejšega poslovanja združevati v DO. Prilagajanje organiziranosti Hmezada določilom zakona o združenem delu s posebnim poudarkom na organiziranosti združenih kmetov'ter dosedanji obseg in razvejanost poslovanja, potreba po odprtosti do sorodnih DO, narekujejo novo vsebino in s tem orga- TOZD Kmetijstvo Šmarje v Šmarju pri Jelšah se je odločilo svojo prostorsko stisko rešiti ob novi trgovini DOM niziranost Hmezada, v katerem bodo sodelovale delovne organizacije, (ki imajo skupne interese in cilje ter tesne medsebojne dohodkovne odnose, ki izvirajo iz udeležbe v reprodukcijskem procesu — osnovna proizvodnja — predelava — plasman — potrošnik. Gre za oblikovanje takega agroživilskega kompleksa v osrednji Sloveniji, ki bi bil sposoben čim •bolje izkoristiti naravne in druge že dane pogoje tega območja. Gre za oblikovanje takšne zaokrožene, vendar ne zaprte organizacije združenega dela, ki bo sposobna, da se obnavlja in krepi ter tako omogoča nenehno rast osnovnih gospodarskih panog in delovnih organizacij, ki jo sestavljajo. Organizacija agroživilskega kompleksa, bo omogočala bolj koncentrirano delovanje na bistvenih problemih kmetijstva, saj bo to njena pretežna in osnovna dejavnost. Osnovni cilj in naloga take organizacije bo prpdvsem razvijanje osnovne kmetijske proizvodnje, predelave in trgovine, ki te proizvode posreduje potrošniku. V taki organizaciji pa morajo najti svoje J mesto tudi znanstveno-raziskovalne in pospe- j ševalne institucije in se na ta način vključiti v združeno (Inštitut za hmeljarstvo in pivo-varstvo, Živinorejsko-rveterinarski zavod, raz- 'J vojne in pospeševalne službe). Primerna or- ! ganiziranost le-teh, kadrovska okrepitev in 1 neposredna vključitev v združeno delo bo zagotovila uspešno opravljanje njihovih nalog. Organiziranost Hmezada mora omogočiti odprtost vključevanju -novih delovnih organizacij in Obstanek že obstoječih. Obstoječa organiziranost v SOZD Dobrini nakazanega razvoja ne omogočata, predvsem zaradi prevelike heterogenosti njenih članic in premajhnih skupnih interesov. Koncept prihodnje organiziranosti Dobrine, reorganizacija 15 DO v 5 DO je vprašljiv tudi s stališča , osnovnih intencij zakona o združenem delu in doseženega razvoja, obsega in razvitosti Hmezada. iiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiir ( Na Vranskem uspešna razprava j o kmetijstvu I E K razpravi o kmetijstvu, ki jo je or- E ganizirala Socialistična zveza delovnega E ljudstva, so se vključili tudi občani na r Vranskem. Razgovora, so se udeležili v S prvi vrsti kmetje kooperanti, ki jih na- = daljnji razvoj kmetijstva in tudi uvaja- = janje določil Zakona o združenem delu = še posebej zanima. Pretežni del razprave je zadeval raz-E jasnjevanja vsebine združevanja dela, = sredstev in zemlje, vsebine dohodkov- = nih odnosov ter vprašanju prevzemanja | rizika v medsebojnem sodelovanju. 1 Kmetje — kooperanti izredno dobro E poznajo izhodišča zakona, zato so tudi | obravnavali že kar nekatera konkretna | stališča. | Vprašanje združevanja zemlje, dela, 5 sredstev je potrebno pričeti pri ureja- 5 nju zemljiških vprašanj. Nemogoče je | namreč kakršnokoli nadaljnje delo, soji delovanje in povezovanje, če predhodno § niso urejena vprašanja kmečkih zem- | Ijišč. Le na podlagi zloženih zemljišč | bodo kmetje lahko sodelovali v nadalj- 1 njih povezavah, njihov rezultat pa bo i večja proizvodnja in večja storilnost. = Pobudnik za urejanje zemljišč mora bi- = ti zemljiška skupnost in Hmezad. S Razpravljalci so bili mnenja, da je E potrebno dohodkovna (prihodkovna) jf razmerja čimprej obdelati v konkretni | obliki s tem, da se vprašanje rizika v § proizvodnji uredi bolje kot do sedaj, ko E je'ostajalo tveganje v celoti v breme 1 neposrednega proizvajalca. E Osnovni pogoj za izpeljavo progra- = ma razvoja kmetijstva — menijo, da je postavljen previsoko — je ureditev in zagotovitev ekonomskih pogojev pridelovanja ter vzpostavitev pravilnih raž: merij v celotni družbeni) reprodukciji. Brez ekonomske stimulacije je vprašljivo, če bo program vsaj približno realiziran. Glede predlagane organiziranosti kooperacijske dejavnosti v Hmezadu udeleženci razprave miso imeli posebnih pripomb, saj so jim že sedaj dane vse osnovne samoupravljavske pravice. Nekaj pripomb pa je bilo na delo nekaterih služb v Kooperaciji, ki ne upošteva vedno vseh želja in odločitev kooperantov. Tudi pogodbe se ne izpolnjujejo dosledno ali pa kar enostransko. Menijo, da so nekateri postopki (izplačilo mleka preko hranilnih knjižic itd.) zelo komplicirani. Potrebno jih je poenostaviti tako, da se ne bo izgubljal kmetov čas in povečevalo delo delavcev v službah. Precej časa so v razpravi posvetili vprašanju lova in škodam, ki jih povzroči divjačina. Nekateri kmetje iz obrobnih predelov menijo, da sta njihova proizvodnja in nadaljnji razvoj v ozki povezavi z ureditvijo tega vprašanja. Poieg drugih stališč so občani predlagali, naj se tokrat . vendarle njihova stališča in predlogi realizirajo, podobne razprave naj bi bile organizirane večkrat, ob udeležbi delavcev na najvišjih družbenopolitičnih mestih v občini. Jože Cetina aiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitt Kooperacija sporoča DEŽURNE KMETIJSKE PRESKRBE Vransko Polzela vsak torek do 17. ure Šempeter Žalec vsako sredo do 17. ure Braslovče Prebold vsak četrtek do 17. ure ZAKLJUČKI SEJE AKTIVA KOMUNISTOV — KMETIJCEV IN GOZDARJEV OK ZKS ŽALEC, KA JE BILA 11. FEBRUARJA 1977 V ŽALCU Zaključke je sestavila na seji imenovana komisija, in sicer Debelak Ivan, Pulko Edo, Semprimožnik Ludvik, Kač Miram, Glušič Ivan, Poteko Ivan in Plaskan Vlado. V družbeni kmetijski proizvodnji kot nosilki tehnološkega napredka in produktivnosti dela moramo v glavnih proizvodnih u-smeritvah (hmelj, mleko, meso, sadje), pa tudi proizvodnji ostalih poljščin in povrtnin, stremeti za hitrejše prenašanje tehnoloških dosežkov v proizvodnjo za povečanje proizvodnje. Glede na sedanje stanje proizvodnje je v bodoče večji poudarek na proizvodnji mesa. Poleg povečanja produktivnosti pogojuje izgradnjo teh kapacitet povečanje kmetijskih površin in njihovo izboljšanje. Osnovano vprašanje v hmeljski proizvodnji je povečanje ¡hektarskega donosa, osnovna naloga sprejetega akcijskega in srednjeročnega programa. Za dosego tega sta osrednji nalogi hitrejša zamenjava sort, dosledna izvedba sodobne tehnologije in boljše ter odgovornejše prenašanje znanstvenih dosežkov v proizvodnjo. Dosedanji način dela Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo ni dal zadovoljivih rezultatov, predvsem pri prenašanju in izvajanju raziskovalnih dosežkov v prakso. Proizvodnja terja hitrejše aplikativno prenašanje dosežkov v proizvodnjo, več team-Skega dela, neposrednega povezovanja in spremljanja dosežkov v proizvodnji vse do osvojitve raziskave v proizvodnji. Ta ugotovitev mora biti osnova bodoče organiziranosti IHP, njegove vključitve v združeno delo na podlagi dohodkovnih odnosov. V mlečni proizvodnji ije' povečati predvsem predelovalne kapacitete. Obstoječe predelovalne kapacitete nujno terjajo povečano proizvodnjo prašičev in pitanih govedi, kar pogojujejo tudi itržne potrebe (farma prašičev, aktiviranje obstoječih in nove kapacitete iza pitanje govedi itd.). V sadjarstvu je nadaljevati z intenziviranjem proizvodnje. V kooperacijski proizvodnji je tudi v bodoče izhajati iz obstoječe proizvodne usmeritve (meso, mleko, hmelj)7 pri ¡tem pa dati večji poudarek proizvodnji ostalih poljščin in vrtnin. Upoštevajoč proizvodne kapacitete (85 % zemlje) in dosedanja vlaganja v objekte in opremo, je nujno povečati proizvodnjo in produktivnost. Že obstoječa združena sredstva pogojujejo večjo proizvodnjo, združevanju dela in sredstev pa tudi zemlje, 'seveda na prostovoljni osnovi, je v bodoče dajati še večji poudarek. V dolinskem predelu je stremeti za večjim povezovanjem v proizvodne skupnosti, v obrobnih in hribovitih predelih pa povečanju proizvodnje in produktivnosti kmetij z ustrezno proizvodno usmeritvijo in vključevanjem v združeno delo. Smotrnost naložb in razvijanja proizvodnje, posebno v hribovitih predelih, mora biti usklajena z interesi kmetijstva in gozdarstva. To narekuje še poglobljeno sodelovanje kmetijstva in gozdarstva. Strokovnemu izobraževanju kmetov s poudarkom na novih tehnoloških dosežkih je dajati še večji poudarek. Kmetijski pouk, tudi z agrarnopolitičnega aspekta, je treba vpeljati v tiste, osnovne šole v Občini, ki imajo za to pogoje. Tovrstni pouk se naj vključi v šolski predmetnik. V združeni gozdarski proizvodnji je dajati v bodoče večji poudarek delu gozdnega posestnika in združevanju dela in sredstev z urejenimi dohodkovnimi odnosi. To zahteva primerno organiziranost. Zaradi tega proučiti sedarujo organiziranost predvsem z vidika približanja organizacije . gozdnemu po-sesetnifcu — neposrednemu proizvajalcu. V družbeni gozdarski proizvodnji je pristopiti k izvrševanju zakonskih določil glede dovoljenega gozdnega maksimuma lastnikov gozdov — nekmetov. Optimalno izkoriščanje kmetijskih površin in njihova izboljšava je osnovna naloga. Pri tem moramo upoštevati tudi njihovo vlogo pri varovanju naravnega okolja. Prostorski 'plan Občine, ki bo sprejet to leto, mora zagotoviti smotrno rabo prostora s posebnim poudarkom na varovanju kmetijskih zem-lijšč. Izpadlo proizvodnjo zaradi urbanizacije moramo nadoknaditi z izboljšavo drugih zemljišč, z melioraoijami, ¡združevanjem zemlje ^ in boljšo agrotehniko. Kmetijski zerri-ljiščni skupnosti kot nosilki teh nalog in prometa z zemljišči in z njo povezane socialne problematike (rentni odnosi), je zagotoviti za to potrebna sredstva. V ta namen je ustanoviti SIS za pospeševanje kmetijske proizvodnje in prehrane, v katero je vključiti OZD v občini, predelovalne OZD, ki so surovinsko vezane na Območje in družbenopolitične 'Skupnosti. Problematiko finanoiranja je nujno povezovati tudi širše z namenom, da se v financiranje vključijo tudi večji po-trošni centri, v katerih se že sedaj zbirajo znatna namenska sredstva. Odlok o zaščitenih kmetijah je prilagajati spremi j aj očim se razmeram predvsem z, vidika proizvodne zmogljivosti in omejevanja drobljenja zemljišč. Urejevanje dohodkovnih odnosov v združenem delu nujno narekuje pospešen prehod na obdavčevanje po dohodku. Pri tem je nujno širše družbeno gledano, določiti osnovna merila. V trenutni situaciji naj bo osnova davčnih olajšav in regresov dogovorjena in realizirana tržna proizvodnja s poudarkom na združevanju dela, sredstev in zemlje. Že zastavljene dohodkovne odnose med primarno proizvodnjo in predelavo (poslovne skupnosti za hmelj, meso, mlako, sadje) je ¡potrebno vsebinsko v smislu zakona o združenem delu dograditi in v nje povezati tudi trgovino in potrošnike. V smislu zakona jih je oblikovati v skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje S skupnimi plani proizvodnje, razvojnimi programi, Skupnimi naložbami ter delitvijo prihodka oziroma dohodka in ri-zika. V teh odnosih mora dobiti svoje mesto tudi združeno delo 'kmeta. Dohodkovni odnosi, proizvodna in tehnološka povezanost, skupni razvojni in proizvodni programi, morajo biti tudi osnova bodoče organiziranosti kmetijstva, gozdarstva in strokovnih institucij v občini in širše. Ta mora združenemu proizvajalcu omogočiti odgovorno samoupravno odločanje in ga motivirati k večjemu napredku in dohodku. Sedanja organiziranost DO Hmezad teh zahtev ne zagotavlja. Nekatere sedanje TOZD se morajo reorganizirati v več TOZD, kar bo zagotavljalo večjo samoupravno aktivnost združenih proizvajalcev in izvajanje intencij zakona o združenem delu. To še posebej velja za organiziranost kme-tov-kooperantov, kjer bo potrebno ustanoviti več temeljnih organizacij kooperantov s točneje določenimi odnosi pri združevanju dela, sredstev in zemlje. Bodoča organiziranost narekuje nastanek več TOZD v okviru sedanje DO Hmezad, ki pa se ¡bodo tudi morale med seboj racionalno povezati, pri ¡tem pa upoštevati dosedanji razvoj in tiste skupne zadeve, ki so se v dosedanji organiziranosti pokazale smotrne in dobre. V bodoči organiziranosti primarne proizvodnje, predvsem pa organiziranosti združenih kmetov in delavcev, je upoštevati teritorialni princip. Bodoča institucionalna povezanost DO mora biti smotrna, upoštevati skupne interese, odprta in tako omogočati večje možnosti povezovanja v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. V bodoče je dajati večji poudarek povezovanju OZD v skupnostih združenega dela za poslovno in plansko sodelovanje, in ¡to z vsemi udeleženci v reprodukcijskem procesu, ne glede na njihovo institucionalno organiziranost. Zaključki so sestavljeni na podlagi razprave na aktivu komunistov — kmetij cev in gozdarjev in naj služijo kot osnova za nadaljnjo razpravo v 00 ZK v OZD, občinski konferenci ZK, občinski konferenci SZDL, na zborih delovnih skupnostih v kmetijstvu in gozdarstvu na splošni javni razpravi, ki jo organizira občinska konferenca SZDL. KALOP^i t*OVt POSKUSITI V$f, tmmu tosTi IZDfMCI mmm Nekajkrat odlikovana skuta celjske Mlekarne se bo v kratkem pojavila v novi embalaži. Sicer pa v TOZD Mlekarna Celje obetajo še več novosti... Kooperacija TOZD Kooperacija je. sestavljena iz II zadružnih enot in delovne skupnosti skupnih služb. Za ZE že sedaj ugotavljamo dohodek, ki je osnova za nagrajevanje delavcev in delitev sklada skupne porabe: kmetov-kooperan-tov, ostali skladi in sredstva, tudi sklad skupne porabe delavcev pa se fonmirajo na ravni TOZD. Statut TOZD določa samoupravne pravice ZE oziroma njihovih organov ter vlogo, pravice in dolžnosti DSSS. Organizacija ZE je zgrajena ha teritorialnem principu. Ves dosedanji razvoj in delo sta potrdila pravilnost talke odločitve. Članstvo v delovni skupnosti je že z dosedanjimi normativnimi akti (statusna pogodba, statut) prilično definirana, osnova mu je trajno proizvodno sodelo- . vanje. Dejstvo, da malakatera kmetija sodeluje samo v eni panogi proizvodnje, in da so kmetje aktivno vključeni v družbenopolitično in gospodarsko življenje KS (skupne potrebe v KS) tudi za bodočo organiziranost narekuje teritorialni princip. Kmetje so že danes v svojih ZE. vezani na skladišča,, odkupna mesta-materialno knjigovodstvo za ves njihov promet, strojne usluge, službo za organizacijo proizvodnje ter hranilnico in posojilnico. Temeljna organizaciji . združenega dela Kooperacija je danes vključena v delovni organizaciji Hmezad, v kateri povezuje in usklajuje interese s predelovalnimi in trgovskimi TOZD, v DSSS pa se poslužuje interne banke in uslug vseh oddelkov. TOZD Kooperacija nima ¡stranskih dejavnosti, vsa njena družbena sredstva, ki niso majhna, služijo izključno združevanju* dela, sredstev in zemlje kmetovkooperantov in delavcev. Ti bodo tudi v bodoče zainteresirani za čim boljše sodelovanje: s predelovalnimi in trgovskimi organizacijami združenega, dela v Hmezadu. . ' . - Iz povedanega sledi, da moramo bodočo organiziranost graditi na temeljnih organizacijah kooperantov in DO Kooperacija. DO Kooperacija naj bi temeljila na medsebojni povezanosti in solidarnosti TOK (temeljne organizacije kooperantov), določene funkcije pa bi se opravljale v, delovni skupnosti skupnih služb. Večja motivacija'za vključevanje kmetov v samoupravne organe, večji poudarek združevanju dela, sredstev in zemlje, temeljitejše urejanje dohodkovnih odnosov, zahteva: orga zacij o več- manj šib TOK. SPORAZUM — Odločitev o organizacija: TOK spr.ejmep. jo kmetje in .delavci narobtnočju TOK (v. eni ali;več KS —teritorila-ni princip). ... sjg Samoupravni sporazum o pogojih in načinu združevanja sklenejo Tv TOK. kmetje in delavci. _ — Kmetje in delavcj združujejoL-svoje dep 10-, družbena sredstva m proizvodna sredstva 'kmetov z namenom doseganja večje tržne? proizvodnje in produktivnosti dela. • Zaradi boljš.e _ organizacij e| dela in iz-L koriščenosti proizvodnife sredstev lahko;kmet- .je in delavci na Območju TOK.združujejo,-, svoje delo in | sredstva . v proizvodnih ,skup-. nostih za posamezne vrste proizvodnje. Proiz-, vodne skupnosti nastopajo; pri programiranju proizvodnje ih. delitvi dohodkaikat celota. | —- Združeni kmetje in delavci sprejemajo' letne, srednjeročne in dolgoročne proizvodne programe or-gamzirane-_ tržne proizvodnje. — Za realizacijo sprejetih planskih .obveznosti organizirane tržnejproizvodnge so zdru-] ženi; kmetje in delavci dolžni združevati delo, j družbena-sredstva in vsa proizvodna sredstva kmetov. Za realizacijo sprejetih planskih obveznosti so združeni kmetje in delavci, v kolikor ne nastopi višjia sila, materialno odgovorni. . — Zaradi bolje organizacije dela m večje produktivnosti lahko združeni kmetje združujejo svoja zemljišča v večje komplekse, na katerih uporabljajo enoten kolobar in druge enotne agrotehnične ukrepe, če pa se odločij o na tako združenih zemljiščih za v skupno proizvodnjo, pripada lastnikom tako združen.h zemljišč renta, ki se izplača iz do # hndjaf in zakon o združenem delu hodka, ustvarjenega v skupni proizvodnji in je odvisna od njegove višine. — Na osnovi tega sporazuma sklepajo združeni kmetje in delavci posebne sporazume za posamezne vrste proizvodnje, s katerimi dogovorijo Obseg proizvodnje, medsebojne proizvodne odnose ter. delitev dohodka in riziko. — Status člana delovne skupnosti z vsemi pravicami in dolžnostmi pridobijo s podpisom sporazuma o- združevanju dela in sredstev delavci, kmetje in njihovi polnoletni družinski člani, katerim ije delo. na kmetiji oziroma združenem delu TOK edini vir dohodka. — Na kmetiji,: ki ima. več članov, delovne skupnosti TOK, lahko člani pooblastijo enega izmed njih, da jih polnopravno zastopa na zborih delavcev skupnosti in podpisuje sporazume za posamezne vrste proizvodnje in druge, listine ma1 terialnega značaj a ' .— Združeni kmetje jamčijo za obveznosti TOK omejeno subsidiarno, razen s kmetijskimi zemljišči im sicer do višine vrednosti ■njihovega dela združene proizvodnje v zadnjem koledarskem letu. — S .podpisom tega: sporazuma vstopajo podpisniki v članstvo delovne skupnosti TOK kot enakopravni člani z vsemi pravicami in dolžnostmi z izjemo pravic iz delovnega razmerja, za člane kmete. ---, — K temu sporazumu imajo pravico pristopiti tudi- drugi 'kmetje na območju TOK, če sprejmejo- pogoje, navedene:v Sporazumu. S tem soglaša DS TOK, ki mora predhodno oceniti sposobnost kmetije za izpolnjevanje pogojev tega sporazuma. ' O.sprejemanju delavcev v delovno skupnost odloča DS TOK. — Združeni kmet ali delavec preneha biti član delovne skupnosti z izstopom, izključitvijo ali.s smrtjo. Z prenehanjem članstva ne prenehajo materialne obveznosti iz dotedanjega dela in sredstev, izvirajoč iz tega sporazuma in proizvodnje, -ki je v teku in s posebnimi sporazumi dogovorjena. Te obveznosti veljajo tudi za pravne naslednike: ¡¡j —Združeni kmet lahko vsak čas izstopi iz delovne skupnosti. Izstopi' mora sporočiti pismeno TOK. O odpovedi siklepa DS TOK. Z odpovedjo ne prenehajo, obveznosti dogovorjene v letnem gospodarskem načrtu in ■posebni mi spor ažurni. Izstopajoči čjan je materialno odgovoren -za škodoj kt bi eventualno .: nastala z njegovim izstopom drugim članom , delovne skupnosti TOK. — Delavski svet TOK lahko izključi člana delovne skupnosti, že ta ne izpolnjuje: ....} a) obveznosti iz tega sporazuma, b' b) letnega gospodarskega načrta, | c) s posebnimi sporazumi dogovorjenih proizvodnih odnosov, 5 č) ne izpolnjuje; določil normativov aktov TOK in: sklepov organov upravljanja TOK, b id) če; resneje skoduje koristim' , drugih . članov delovne skupnosti TOK. .Član mora biti o izključitvi pismeno ob-svešeen.. Izključeni čilairr ima v 30' dneh po sprejemu .obvestila pravico pritožbe na zbor delovne skupnosti. - b Sklep. delovne skupnosti je'dokončen. — — Skupni, prihodek. TOK: ustvarj ajo. združeni kmetje in delavci iz prodaje proizvodov združenih kmetov ter kompenzacij in premij pridobljenih na tej osnovi.. — Dohodek TOK se ¡ugotavlja tako, da se odbijejo materialni stroški, amortizacija in renta za. uporabo zemljišča. Amortizacija se obračuna po enakih .kriterijih za družbena in zasebna sredstva. Ob združevanju sredstev podpisnikov sporazuma se izvrši inventurni elaborat in po posebni komisiji ugotovi funkcionalno stanje posameznih sredstev za proizvodnjo in njihovo- finančno- vrednosit. — Združenim kmetom pripada del čistega dohodka TOK v sorazmerju s prispevkom, ki so ga-s svojim osebnim delom in združen njem zemljišča ter drugih proizvodnih sredstev prispevali k Ustvarjanju dohodka. Izhajajoč iz dosedaj povedanega in izhajajoč iz funkcij, ki jih TOK dobivajo menimo». da bodo morale 'biti bodoče TOK ekonomsko večje kot so današnje ZE. Proizvodna zmogljivost, zaokroženost in komunikacijska povezanost posameznih podr ročnj ponuja možnost organiziranja šestih TOK,- pet v žalski' obema mi ene na področju celjske občine. Posamezna TOK bi pokrivala tako od 2 do 4" KS. Na sedežih sedanjih ZE bi tudi v bodoče' ostale izpostave hranilnice: in posojilnice, strojni parki in skladišča rep rom ar témala. Organizatorji proizvodnje pa bi se specializirali za posamezne panoge in tako pokrivali večja področja. Če izhajamo iz predpostavko, da bi sporazum o organiziranju TOK podpisali vsi kméíje, ki imajo danes podpisane pogodbe o trajnem sodelovanju, bi tako posamezne TOK imele od- 234—314 združenih; km6tOT- Predvidevamo, da bi današnji ZE. Vransko in Tabor, ki ¡mata tronutno- 234. trajnih kooperantov in sta- v- letu 1975 ustvarili 2,3 mi-; lijarde S-din celotnega dohodka, tvorili eno TOK (2 kraj etui skupnosti).. • ’ ZE Braslovče in Polzela, ki imata 266 kooperantov, v letu 1975 par sta ustvarili 4,2 milijarde S-din. celotnega dohodka,, bi tvorili drugo TOK (4 krajevne skupnosti). ZE Prebold in . Trnava bi 'se združili1 v na-' slednjo TOK, trenutno pa imata 244 trajnih kooperantov in v letu 1975 2,6 milijarde S-din celotnega dohodka (4 krajevne skupnosti). : ZE. Šempeter in Gotovlje imata 314 trajnih kooperantov in v letu 1975 3,8 milijarde S-din celotnega dohodka in bi v bodoče sestavljali enó TOK (4 krajevne skupnosti). ; ZE Petrovče ima 258 trajnih kooperantov in v letu 1975 2,6 milijarde S-din celotnega dohodka. Ta bi tudi v bodoče bila samostojna TOK (4 krajevne skupnosti).. Vse navedeno bo služilo kot predlog za javno razpravo ó -bodočiOrganiziranosti sedanje- TOZD Kooperacija Žalec. V občini: G'C3je> imamo ¡trenutno 365 kooperantov, 'ki imajo podpisane pogodbe o trajnem sodelovanju (ZE Celje 139 kooperantov, ZE Vojnik 226 kooperantov). Enoti sta v letu 1975 ustvarili cá. 5,5 milijarde S-din. V prihodnje naj bi ti dve enoti predstavljali eno temeljno organizacijo kooperantov: z dvema zadružnima enotama. Vse navedeno služi za javno razpravo o bodoči organiziranosti sedanje temeljne organizacij e združenega dela Kooperacija. Uničite hmelj e vino in koruznico Po 4. členu zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 36/65) morajo lastniki in uporabniki zemljišč, rastlin, prostorov za spravljanje in hrambo rastlinskih izdelkov izvajati potrebne ukrepe za varstvo rastlin. Odlok o zatiranju koruzne vešče, ki ga je sprejela Skupščina občine Žalec in odlok izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (objavljena v Uradnem listu SRS, št. 4/75) določata, da morajo pridelovalci koruze in hme- lja, zaradi preprečitve širjenja in zaradi zatiranja koruzne vešče, kot gospodarsko škodljivih, vsako leto do 31. marca porabiti oziroma uničiti, pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati koruznico in hmeljevino. Nadzor nad izvajanjem določb odloka opravlja pristojna kmetijska inšpekcija. Omenjeni Zakon in ukrepi veljajo na območju vseh občin. Kmetijska inšpekcija Skupščine občine Žalec KOMPLEKS PROIZVODNJE PRAŠIČEV Za realizacijo prednostnih naložb Hmezada so predstavniki TOZD Kmetijstva Žalec; TOZD Mesnine Celje, TOZD Kmetijstva Šmarje, TOZD Kooperacije Žalec, TOZD Mešalni-'ce krmil Žalec, na Seji 15. marca letos obravnavah osnutek samoupravnega sporazuma, o združitvi sredstev za izgradnjo kompleksa proizvodnje prašičev — farme bdkonov in reprodukcijske fairme odstavljencev ter ureditev medsebojnih odnosov pri delitvi ustvarjenega dohodka. Veliko pomanjkanje svinjskega mesa'na tržišču zahteva učinkovit pristop k tej inve.1 sticiji, Saj bodo samo TOZD Mesnine predi Vidoma potrebovale v letu 1977 83.000 bekoi nov, predvidena kapaciteta farme pa bi bila 6O.O0O komadov in bi se zaradi tehnološkega obvladovanja proizvodnje gradila etapno. Po sporazumu se TOZD Kmetijstvo Žalec kot nosilec investicije, oziroma nova TOZD prašičja farma, zavezuje oddajati vse proizvedene količine bdkonov TOZD Mesninam Celje; vse potrebne količine odstavljencev — tekačev TOZD Kooperaciji Žalec in TOZD Kmetijstvo Šmarje v-nadaljnje pitanje'. TOZD Mešalnica krmil se zavezuje proizvesti in dobaviti TOZD prašičji farmi do voljno količino kvalitetno neoporečne krme za programirano proizvodnjo, TOZD prašičja farma pa se zavezuje to krmo- prevzeti, TOZD Kooperacija Žalec in TOZD Kmetijstvo Šmarje- se- zavezujeta vse vzrejene be,- Izgradnja tovarne močnih krmil Na podlagr srednjeročnega plana razvoja Hmezada za obdobje 1976—1980, so se TOZD Kmetijstvo Žalec, TOZD Kooperacija Žaleč, TOZD Mesnine Celje, TOZD Mlekarna Celje; TOZD Kmetijstvo. Šmarje, TOZD Kmetijstvo Radlje, TOZD. Mešalnica-krmil Žalec, sporazumele za sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi sredstev za izgradnjo tovarne močnih krmil s silosi in ureditev medsebojnih odnosov pri delitvi- ustvarjenega dohodka. HresffifčMfeffl!® samoupravni) združevanje dela in sredstev I r - Nadaljnji rS/.voj živinoreje" zahteva bistveno večje količine, močnih krmil, kot pa jih-lahko nudi sedanja mešalnica. Zato je grad-nja nove tovarne močnih krrnilš kapacitet O; 60.000 Ion letne proizvodnje nujna, če hoče-, mo žagotviti dovolj kvalitetno neoporečne krme za naše razširjene proizvodne kapacitete, za večjo proizvodnjo mesa v industrijskih pitališčih govedi jn pri kooperantih za farmo prašičev; ’ža večjo proizvodnjo broj-lerjev, za večjo proizvodnjo mleka in za potrebe tržišča. . m.f , Temeljne organizacije združenega- dela — podpisnice sporazuma združujejo sredstva po določilih zakona o združenem delu, po načelih skupnega vlaganja, skupnega- prevzemanja odgovornosti in lizika za skupno poslovanje. •' Delež- posameznih podpisnic-jpri ustvarjanju skupnega dohodka se ugotavlja v soraz^ mer ju z vloženimi sredstvi in delom z ozirom na višino ustvarjenega skupnega’ dbhodka. , Ža izgradnjo tovarne močnih krmil- zagotavljajo podpisnice finančna sredstva iz lastnih in. kreditnih sredstev in imajo, v okviru udeležbe pri skupnem dohodku pravico do vrnitve' vloženih sredstev po valorizirani vrednosti. ... TOZD Mešalnica krmil; -kot nosilka investicije. pa se zavezuj e v .prvi vrsti oskrbovati podpisnice sporazuma , s potrebnimi količinami- močnih krmil. - ■ ža usklajeno delovanje ob izgradnji m Za us.pčtšno poslbvanj.e .po izgradnji skrbi poslovni' odbor, v katerega' ‘izvoli; vsaka podpisnica svojega predstavnika.' Sporazum velja do; vrnitve vloženih sredstev TOZD, ki so združila sredstva za izgradnjo tovarne močnih-krmi]. Temeljne organizacije združenega dela — podpisnice, bodo tako po poti samoupravnega sporazumevanja o združevanju sredstev ob skupnem prevzemanju odgovornosti in rizika omogočile izgradnjo tovarne močnih krmil-m si s tem zagotovile lastni razvoj na področju živinoreje in razvoj Hmezada kot celote. S. K.. TOZD Mešalnica krmil je s temile »velikani« kar čez noč spremenila svojo zunanjost. »Ujeli« smo jo prav v urah montaže novih silosov. kone in odstavljence prevzetih na farmi prašičev oddajati TOZD Mesnine Colje. - Tudi po tem sporazumu naj bi temeljne organizacije združenega dela — podpisnice združevale sredstva po načelih skupnega vlaganja, 'skupnega prevzemanja odgovornosti in rizilka za skupno- poslovanje in po določilih zakona o združenem dete. ! ’ Obe: naložbi, tako tovarna' močnih krmil kot- kompleks proizvodnje- prašičev, sta med seboj- tesno ¡povezani in soodvisni, saj bo samo zadostna količina kvalitetno neoporečne krme omogočala pravilen razvoj farme prašičev: Novi investiciji pomenita pomemben korak v razvoju Hmezada kot agroživilskega kompleksa in izpolnjevanju nalog, ki smo si: jih zadali v samoupravnem spora-zumu o osnovah- srednjeročnega■' -plana razvoja Hmezada za obdobje 1976—1980. Slavko Košenina Razoroženi-brez dokumentov Delovna organizacija kot oblika združenega dela delovnih ljudi je samostojna in samoupravna organizacija z lastnostjo pravne osebe. Vsaka delovna organizacija, ne glede na dejavnost, _ s katero se ukvarja, je nosilka določenih pravic .in obveznosti in kot nosilka teh obveznosti in pravic .stopa v pravne odnose s tretjimi osebami — drugimi OZD in DPS. Ker je delovna organizacija samoupravna organizacija tudi znotraj, obstajajo tudi znotraj nje kakor tudi- med- delovnimi ljudmi v njej, določeni pravni odnosi v združenem delu. * Praviio;poslovanje delovne organizacije set: vsi posli, dejanja, ukrepi in’ na-■loge,-id pK opravljajo; Organi in .posamezna- službe delovne; organizacije pri urejanju pravnih poslov. Precejšen-- del ¡pravnega poslovanja delovnebrgamzacije seopravlja v prav-- nem oddelku. Ena nalog; oddelka je zastopanje delovne organizacije in posameznih temeljnih organizacij pred - sodišči; razsodišči in upravnimi organi. Za svoje uspešno delo pa delavci v oddelku potrebujejo čimbolj natančne in-" formacije in dokumentacijo v zadevah, ki; jih Urejajp. Vezanost na- zakonske Ih- sodne roke obvezuje- vse; v biiidfelku-, da svoje-delo pravočasno opravijo-. Vendar pa se marsikdaj zatakne. Kje? Najpogosteje' prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval: v temeljni organizaciji združenega dela, katere interese pravni oddelek zastopa. Nezainteresiranost posameznikov v taki TOZD je pogosto vzrok, da dokumentacija in informacije, ki so nam potrebne za zastopanje njenih interesov, ne prispejo pravočasno^ v pravni oddelek. Končni rezultat je jasen: neuspeh ali samo delni uspeh v postopku. Najbolj glasne pripombe pa imajo nato prav tisti, ki niso izpolnili svojih delovnih obveznosti. Najbolj enostavno je naprtiti krivdo' tistemu, ki je imel zadnji prste pri stvari.' In kdo jih je imel v tem primeru; je jasno: pravni oddelek. Kljub našim pogostim opozorilom na nepravilnosti pa nekateri prav vztrajno, predvsem- pa nekaznovani za takšno ravnanje, še naprej opravljajo svoje delo. Kljub dogovorom in sklepom se temeljne organizacije, ko jim je potrebna strokovna pomoč delavcev pravnega oddelka, sorazmerno malo obračajo na nas. Toliko večja pa so njihova pričakovanja, ko je treba zastopati njihove interese pred sodiščem, čarati pa tudi mi ne znamo kljub vsem paragrafom, ki so ham na razpolago. Breda Zalesjak Pr va hlevska skupnost v Sloveniji Priprave za ustanovitev prve hlevske skupnosti so trajale približno dve leti. Končno je prišlo do realizacije. Od treh potencialnih skupnosti se je izkristalizirala kot najbolj primerna le ena in sicer v Podkraju. Gre za združitev zemlje, dela in sredstev treh kooperantov. Ti trije so se domenili, da Ib odo skupaj zgradili hlev za 60 molznic, nabavali ustrezno mehanizacijo in kompletno čredo. Pri tem odločilnem koraku je bil glavni argument: stari že dotrajani hlevi, ki ne u-strezajo tehnološkim normativom. Skupni 'hlevi pogojujejo naslednje prednosti: —- zmanjšanje investicijskih izdatkov na stojišče, — povečanje produktivnosti dela,. — razbremenitev dela članov skupnosti v hlevu, — s širšega družbenega vidika je gotovo pomembno tudi to, ker skupni hlevi zagotavljajo obstoj in irazvoj živinorejske proizvodnje tudi v prihodnje. Da bi ves sistem hlevske Skupnosti deloval sinhronizirano, obstaja medsebojna pogodba, katero predpisuje tudi zakon o združenem delu. Hlevsko skupnost tvorijo vsaj trije posestniki zemlje. Vsaka talka skupnost ima možnost najeti kredit pod naslednjimi pogoji: — za objekte in opremo 20-letno odpla-' čilo in 3-odstotna obrestna mera, — za mehanizacijo 5-letno odplačilo in 3-odstotna Obrestna mera, — za plemensko čredo 6-letno odplačilo in 3-odstotna obrestna mera. Skupnost je, najela kredit za hlev, vso potrebno opremo, dva stolpna silosa s frezo, Izgradnja novega hleva v Podkraju napreduje. Že danes je slika drugačna, kot včeraj prevetrovalno napravo, 60 komadov brejih telic, traktor 60 KM, motorno kosilnico, nakladalko 22 m3. Novost v tehnologiji, ki se je poslužujemo v manjših hlevih je v tem, da bo v tem hlevu živina v prosti reji. To je dvovrsten hlev brez plošče, ostrešje je iz žebljanih nosilcev, sicer pa 49,80 m dolg in 11,90 m širok. V hlevu je predvideno 60 stojišč ali 4 skupine po 15 krav molznic, 5 boksov za sesna teleta m 6 stojišč za teleta v boksu proste reje na betonskih rešetkah. Vsega skupaj je prostora za 71 glav goveje živine. Krave molznice so na kratkem stojišču in ležišču (prosta reja — ležalno krmilni boksi) dolžine 165 cm in širine 110 cm. V hlevu so še pomožni prostori: izmolzišče 3x2 ribja kost, strojnica, mlekarnica s hladilno napravo, krmilnica in sanitarni prostori. Ves pomožni del bo pokrit z betonsko ploščo in bo služil kot skladiščni prostor za voluminozno krmo. Hlev, razen ležalno krmilnih boksov, je pokrit z betonskimi rešetkami s sistemom pretakanja gnojevke. Treba je poudariti, da je velika prednost tega hleva v načinu reje. Vsa dela v 'skupnem hlevu, vključno delo s teleti, bo opravil en sam delavec. Eventualna pomoč ostalih članov 'skupnosti bo potrebna le pri masovnih veterinarskih akcijah (tu-berkulinizacija, jemanje vzorcev krvi, itd.) in pri težjih telitvah. V hlevu bo 60 molznic, ki se bodo molzle v dveh Skupinah. Temu številu živali je prilagojena velikost čakališča. Molža se bo začela s tem, da bo molzač prignal živali iz ene polovice hleva v čakališče, od koder bodo živali prihajale v molzišče. Po molži se bodo te živali zbirale v hodniku, ki teče vzdolž hleva. Ko bo pomolžena prva skupina, bo molzač prignal drugo polovico živali v čakališče in spustil 'na svoja mesta h krmljenju pomolzeno skupino iz hodnika. Hodnik bo pustil' odprt, tako da se bo druga Skupina vračala v hlev h krmljenju brez čakanja v hodniku. Zmogljivost tega hleva je kot že omenjeno 60 molznic, ob predlagani organizaciji dela (en delavec v hlevu) odgovarja zahteva po visoki produktivnosti dela. Samostojna enota 60 molznic je na zgornji meji zmogljivosti za enega zaposlenega. Zamisel hleva in gradbena izvedba dopuščata možnost dogovarjanja. Upamo in želimo, da bi ta Skupnost kmalu polno zaživela in da bi se kmalu pokazali rezultati naporov. Jože Hodnik Kmetom posojila po novem PREDNOST SKUPNI HLEVI — KREDITI LE ZA NAKUP MANJŠIH STROJEV Pri kreditiranju kmetijstva in živilske industrije ise Obetajo nekatere spremembe. Tako je bilo rečeno na seji izvršnega odbora kmetijsko-živilske razvojne skupnosti, ko so razpravljali o predlogu samoupravnega sporazumevanja o kreditiranju naložb v kmetijstvo in živilsko industrijo v letih 1976 do 1980. Kot najveojo novost tega sporazuma, ki naj foi ga konec meseca podpisale poslovne banke, zveza hranilno-kreditnih služb, zveza vodnih skupnosti in kmetijska živilska razvojna skupnost, naj omenimo, da po novem kmetje ne bodo mogli najemati kreditov za gradnjo hlevov za prašiče in perutnino, razen, če gre za sovlaganja z organizatorjem proizvodnje. S kreditiranjem naj bi spodbujali predvsem proizvodne skupnosti oziroma skupno proizvodnjo v vinogradništvu, poljedelstvu, v govedoreji pri gradnji skupnih hlevov itn. Predlagali so, naj bi letošnje, leto veljalo za prehodno obdobje, v katerem- je še možno dajati kredite posameznim kme- sš? tam, če pridelovanja ni mogoče drugače organizirati. Kredite za gradnjo hlevov za govejo živino pa naj bi odobravali v primerih, če sta zagotovljena — na podlagi združitve dela in 'sredstev s kmetijsko organizacijo ali temeljno organizacijo kooperantov — delitev dohodka in 'skupno tveganje. Posamezno gradnjo hlevov naj bi izjemoma kreditirali le še letos, medtem ko bi v prihodnje gradili posamezne hleve le še v hribih, v ravninskih območjih pa le v posebej utemeljenih primerih. Sicer pa bodo imeli pri kreditiranju prednost skupni hlevski objekti, posamezni pa le, če jih bodo gradili zaradi zaokrožitve s Skupno rastlinsko proizvodnjo. V vinogradništvu naj 'bi letos kreditirali posamezno obnovo vinogradov le še na Krasu, kjer ni možnosti za skupne vinograde. Spremembe se Obetajo tudi pri nakupu kmetijskih strojev. Kreditirali naj bi le še nakup manjših kmetijskih strojev, večje pa naj bi kmetje kupovali prek strojnih skupnosti. Rajko Ocepek Ali pri nas res ni novosti? V naših novejših družbenopolitičnih dokumentih je dan velik poudarek tako pomembnemu področju kot je iznajditelj stvo in znanstvena dejavnost. To naj bi bila tudi nova oblika v primerjavi s kapitalističnim sistemom, ki naj bi bila učinkovitejša kot v državnolastniš-kih odnosih. Delavci v organizacijah združenega dela morajo biti osnovni nosilci tega napredka. Tudi v Hmezadu smo čutili potrebo po inovacijski dejavnosti in smo temu primerno prilagodili tudi interne akte. Že v letu 1975 smo sprejeli pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ki je bil objavljen tudi v našem glasilu »Hmeljar«. Imenovana je bila komisija za inovacije z nalogo čimbolj realno presoditi koristnost prijav o izboljšavah v naših TOZD in ovrednotenja odškodnin po kriterijih zapisanih v pravilniku. Dosedaj smo prejeli tri prijave: —tehnično izboljšavo vzreje postrvi Šarenka, Borisa Skalina, ki je bila v našem časopisu že objavljena in je TOZD Kmetijstvo odškodnino zanjo že odobrilo. — Tehnično izboljšavo vzdolžne nosilne žice (»laufarjev«) v žičnicah, ki sta jo predlagala Jože Brežnik in Ciril Pša-kar. Komisija ima prijavo v obdelavi in bo predlog odškodnine v kratkem izdelan. 1 — Tehnična izboljšava vzreje broj-lerjev, ki sta jo pripravila Tone Vrabič in Majda Šosterjeva. Tudi ta prijava je v zaključni fazi ocenitve. Komisija je torej prejela tri prijave v obdobju dveh let delovanja. Sprašujemo se, zakaj predlogov ni več? Ali v naši organizaciji res ni izboljšav? Morda izboljšave so-, pa jih ne znamo prenesti na papir? Morda jih vodilni in vodstveni delavci nočejo priznati kot del dodatnega prizadevanja? Vse to so vprašanja, ki si jih postavljajo komisije in verjetno še kdo v podjetju. Želeli. bi, da bi vsak delavec na svojem delovnem mestu poleg rutinskega dela razmišljal še o tem, kako bi se dalo delovni postopek izboljšati, ali skrajšati delovne operacije. Pravilnik o inovacijah nam omogoča, da za taka prizadevanje prejmemo tudi primerno odškodnino. Slavko Vošnjak referent komisije za inovacije TUDI ODKUP MLEKA ŠENTJURSKE OBČINE PREK RAČUNALNIKA Prvega februarja je začel elektron-sko-računski oddelek našega podjetja obračunavati odkup mleka tudi za KK Šentjur. S tem je prenehal ročni obračun za okrog 900 kmetov proizvajalcev mleka. Kmetom je podan večji pregled nad načinom obračuna, hkrati pa je tudi KK Šentjur omogočena podrobnejša analiza odkupa mleka. Blagovnica Hmezad odprta sredi aprila 1977 Dela na »Blagovnici Hmezad« v Žalcu napredujejo skoraj po načrtu in bo objekt možno odpreti v sredini aprila. Kljub delni zakasnitvi, bo vseeno ta dokaj obsežen objekt končan v dobrih petih mesecih. To je razveseljivo, saj bo dobršen del sezone že služil svojemu namenu. Tudi stavba, po zamisli projektantke Košič-šornove iz Projektivnega biroja Velenje, že dobiva svojo končno obliko in je arhitektonsko svojevrstna, njena zunanja obdelava pa je v zeleni Hmezadovi barvi. Dobri organizaciji izvajalca Gradisa, pa gre zasluga za sorazmerno kratek čas gradnje. JI MMiMI m Tudi okolje nove blagovnice že kaže prijaznejši obraz. Delavci hitijo, kajti Notranji trgovini se mudi Hmezadova temeljna organizacija združenega dela Notranja trgovina bo s tem pridobila prepotreben objekt za opravljanje svoje dejavnosti. To je osrednji prostor, kjer bo stalna razstava in prodaja kmetijskih strojev, kmetijskega orodja, gradbenih materialov, rezervnih delov za kmetijske stroje in osebne avtomobile ter gum za kmetijske stroje in avtomobile. V prodaji bodo tudi instalacijski proizvodi, barve in laki za graditelje in obrtnike. Zaradi razširjene mreže predstavništev po Jugoslaviji in naših širokih poslovnih vezi, prihaja v Žalec vedno več delegacij, poslovnih partnerjev in posameznikov, ki želijo spoznati našo celotno ponudbo. Ta jim do sedaj ni mogla biti reprezentirana, v novem objektu pa bo to možno. Do sedaj je bilo tudi težko najti TOZD notranjo trgovino — še po- sebno tujcem, še teže pa je bilo z razkazovanjem posameznih vrst blaga, ki je ležalo v več skladiščih, lociranih v različnih krajih. Temu je bil tudi vzrok ožji asortiman. Saj smo se omejili pri mehanizaciji, poleg lastnega programa (TOZD Strojna) v glavnem le na prodajo proizvajalcev Agrosa. To so nam kmetijske organizacije cesto očitale. Z novo blagovnico in stalno razstavo pa bomo smotrno razširili program in izboljšali ponudbo, tako kmetijskim organizacijam v grosističnem pomenu, kot kmetijskim proizvajalcem. Ti bodo, lahko na enem mestu izbrali kar potrebujejo za ureditev svojega gospodarstva. Kmetijski proizvajalci bodo lahko na stalni razstavi odbrali želene stroje, pri svoji temeljni zadružni enoti ali zadrugi pa bodo imeli obračun in koristili kredite po znižani obrestni meri. Po istem načelu bodo lahko nabavljali opremo in gradbene materiale za gradnjo ali obnovo hlevov ali stanovanjskih hiš tudi delavci — individualni graditelji. Tak način poslovanja bo razbremenil marsikatero zadrugo ali temeljno zadružno enoto odnosno njeno trgovino »Kmetijsko preskrbo« drage in nekompletirane zaloge. Kmetijske organizacije bodo v prihodnje dobile širši program opreme ali pa bodo usmerjale svoje proizvajalce-kooperante z naročilnicami na novo blagovnico, kjer bodo prejele opremo po grosistični ceni v smislu sklenjenega medsebojnega sporazuma. V Blagovnico Hmezad vnašamo tudi posebno novost. Poleg stalne razstave bo še možnost odkupa stare kmetijske mehanizacije na račun nove. Uvedli bomo poslovanje določenega dne v tednu, ko bomo prevzemali stare traktorje in drugo opremo na račun nabave nove. Posebna komisija bo ovrednotila vrednost starega stroja v prisotnosti lastnika.Kmetovalec bo nato plačal ob nabavi novega stroja le razliko od ocenjene vrednosti npr. starega traktorja do vrednosti novega traktorja. Prav bi bilo, da bi temeljne zadružne enote odnosno hranilne službe to razliko tudi kreditirale po znižani obrestni meri, če bodo strokovne službe ugotovile, da je po programu za združeno kmetijo nujen npr. težji traktor. Tako bi bile tudi v to obliko vključene temeljne zadružne enote odnosno zadruga. Odkupljene stare stroje bomo strokovno popravili, če bo npr. pri traktorjih potrebno, bomo tudi opravili generalno popravilo ali zamenjali motor in dali za tak stroj tudi garancijo. S tem pa bomo omogočili Sejmi kmetijske mehanizacije so že kar utečen del prodaje, odslej pa bodo le »podaljšana roka« blagovnice Hmezad nakup cenenega traktorja tistemu kmetovalcu, ki mu je visoka cena za nov traktor nedostopna ali pa ima manjše posestvo in želi imeti traktor, ki ne bo povsem izkoriščen. Tudi nakupe rabljenih traktorjev predvsem za kmetovalce v hribovitih predelih, ki še niso specializirali proizvodnje in nimajo dovolj sredstev za nakup novega traktorja, so pa tržno usmerjeni, bi bilo potrebno kreditirati. O teh vprašanjih naj bi hranilnica zavzela določeno stališče. To je nov problem, vendar bo z zgoraj opisanim načinom poslovanja odprl možnost nakupa marsikateremu kmetovalcu v hribovitih predelih, ki se še ni mogel opremiti s traktorjem, pa ga nujno potrebuje. V blagovnici bo moč dobiti rezervne dele za traktorje Ferguson, Deutz, Zetor, Ursus, Univerzal in v prihodnje tudi za traktor Fiat, katerega je začela proizvajati Železarna Štore. Rezervni deli bodo tudi za razne kosilnice, škropilnice, motorne žage in nekatere priključne stroje. S tem bo omogočen nakup rezervnih delov v Žalcu, kar bo posebno koristno za kmetovalce iz Savinjske doline, ki so morali te iskati do sedaj v Celju ali celo v Ljubljani. Na zalogi bo tudi program rezervnih delov za osebna vozila znamk: Fiat 750, Zastavo 101 in Fiat 1300, po končni proučitvi pa morda tudi še za kakšno drugo osebno vozilo. Za vsa vozila pa bo na voljo široka izbira gum. Pri prodaji bomo nudili tudi strokovne nasvete. Tako bo prodaj alec-svetovalec svetoval ob nakupu posameznih proizvodov različnih proizvajalcev, predstavil lastnosti proizvodov itd. Prav tako bo prodaj alec-svetovalec na osnovi načrta določil količino in vrsto posameznega blaga, kar bo kupcu omogočilo prihranek pri strošku in uspeh pri delu. V Blagovnici Hmezad bomo nudili tudi potrošniške kredite po običajnih pogojih. Posebej bo poslopje v blagovnici urejeno za oskrbo obrtnikov. Tudi lastna hranilnica in posojilnica bo obratovala v Blagovnici Hmezad. To bo posebno ugodno, ker bo lahko marsikateri vlagatelj vložil ali pa dvigal denar v Žalcu, ko bo opravljal nakupe ali imel druga opravila. To je posebnega pomena, ker bo Blagovnica Hmezad odprta tudi popoldne (nonstop) in ob sobotah dopoldne. Kolektiv temeljne organizacije združenega dela notranja trgovina se priporoča in vas vabi po otvoritvi na ogled razstave in nakup v Blagovnici Hmezad v Žalcu. Ivan Debelak Zamenjava vozniških dovoljenj V zveznem uradnem listu št. 13/75 je objavljen pravilnik o obrazcu vozniškega dovoljenja, ki se uporablja od 1. 1. 1976 dalje. Dosedanja vozniška dovoljenja prenehajo ve-ljati.31. 12. 1980. Zaradi tega je oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Žalec pričel od 15. januarja 1977 dalje postopoma zamenjevati vozniška dovoljenja. Zamenjava vozniških dovoljenj bo ob prvem podaljšanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zahtevek za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja vloži voznik na predpisanem obrazcu, ki ga dvigne v sprejemni pisarni Skupščine občine Žalec. Vloga mora biti kolkovana v znesku 10 dinarjev (ikoleki), Ob podaljšanju veljavnosti 'vozniškega dovoljenja mora voznik priložiti dudi dve fotografiji v velikosti 35 X 45 mm, ki ne smejo biti- starejše od 6 mesecev. Slike morajo prikazati dejansko podobo voznika, zato priporočamo, da se slikajo pri poklicnih fotografih, ker bodo le tako slike kvalitetne in bodo ustrezale zahtevanim predpisom. Slike narejene v avtomatih niso primerne in jih bomo zavrnili. Predlagamo voznikom, da vlagajo zahtevke za podaljšanje veljavnosti vsaj 30 dni pred potekom veljavnosti vozniškega dovoljenja. V tem času bo lahko upravni organ uredil vse potrebno za izdajo novega vozniškega dovoljenja. S tem, ko bo vloga pravočasno vložena, bo odpadlo vsako neupravičeno negodovanje. Oddelek za notranje.zadeve .Skupščine občine Žalec Kako smo se pripravili za izvoz polžev in gozdnih sadežev Z rezultati odkupa oziroma zbiranja polžev in gozdnih sadežev v minulem letu nismo niti najmanj zadovoljni. Nekaj nam je-k tem neuspehom pripomoglo neodgovarjajoče vreme v časti sezone, nekaj pa tudi to, da smo se na samo sezono premalo pripravili. Omeniti moram, da smo zbirno mrežo na novo organizirali pravzaprav tik pred sezono in nismo bili kos konkurenci, ki je prišla na odkup dobro pripravljena. Nekaj več uspeha smo imeli z zbiranjem polžev, ki prične že sredi aprila in traja akcija po navadi do prvega junija. Zbrali smo si- li. februarja je bil v Preboldu razgovor med predstavniki občinske skupščine Žalec, družbenopolitičnimi organizacijami občine Žalec, predstavniki delovne organizacije GIP Ingrad Celje, Hmezad Žalec in predstavniki naše temeljne organizacije združenega dela Gradbeništva Žalec. Na tem razgovoru je bila med drugim obravnavana programska usmeritev delovne organizacije GIP Ingrad Celje in je med ostalim stekla beseda tudi o položaju TOZD Gradbeništva Žalec. Osnovna ugotovitev je bila, da TOZD Gradbeništvo v prihodnje v sestavi delovne organizacije Hmezad ne bo mogla dosegati zr dovolj ivih poslovnih rezultatov, ker nima pogojev, da se razvija v tehnično razvito gradbeno enoto. Bila je poudarjena osnovna mloga Hmezada, v čigar okvir seveda ne sodi razvijanje gradbeništva, zato pa naj bi to v povezavi z Ingradom našlo svoj uspešnejši življenjski prostor. Na osnovi takega stališča je bilo dano priporočilo, da se med delovnima organizacijama GIP Ingrad Celje in TOZD Gradbeništvo prično razgovori o prihodnjem sodelovanju med obema organizacijama. Pri teh razgovorih so bile obravnavane tri oblike možnega sodelovanja in sicer: sklenitev dogovora o poslovnem in tehničnem sodelovanju, vključitev v delovno organizacijo GIP Irgrad Celje kot samostojna TOZD ail pa popolna spojitev s TOZD Gradbeno opera-tivo, ki jo delovna organizacija GIP Ingrad Celje že ima ustanovljeno na območju občine Žalec. Zaključek razgovorov je bil tak, da se TOZD Gradbeništvo izloči iz delovne organizacije Hmezad Žalec in združi z delovno organizacijo GIP Ingrad Celje s statusom TOZD. Takšna oblika bi najbolj ustrezala z cer velike količine, vendar po v nobenem primeru ne smemo biti zadovoljni niti s prevzemom polžev samih, niti z organizacijo izvoza kot takega. Ne bi smeli trditi, da smo s to dejavnostjo imeli izgubo, lahko bi pa z drugačnim pristopom imeli tudi boljši rezultat. Kar pa se zbiranja oziroma odkupa borovnic tiče, pa je bilo preteklo leto precej slabo, saj borovnic v večjih količinah praktično ni bilo, vseeno smo jih nekaj odkupili. Omeniti moramo, da so bili pri tem odkupu ogromni stroški, kajti prevoz mora biti organiziran, pa nuj bodo količine velike ali majhne. Dosti več ozirom na to, ker naj bi se Gradbeništvo tudi v prihodnje ukvarjalo z izvajanjem vzdrževalnih del v občini Žalec in tudi vnaprej zadovoljevalo potrebe delovne organizacije Hmezad. V ta namen bi Gradbeništvo obdržalo tudi pomožne obrate kot so: betonarna, žaga, pečarstvo in steklarstvo, kar vse služi krajevnim potrebam. Ko je bila na zboru delavcev 10. marca letos obrazložena analiza pogojev za izločitev TOZD Gradbeništva iz sestava delovne organizacije. Hmezad Žalec ter združitev v delovno organizacijo GIP Ingrad Celje s statusom TOZD, so navzoči delavci ugotovili, da so pogoji za navedene spremembe in sprejeli naslednje sklepe: Začne se postopek za izločitev iz delovne organizacije Hmezad in združitev v delovno organizacijo GIP Ingrad Celje. Delavski svet TOZD Gradbeništva naj razpiše referendum. Po izvedenem referendumu mora zbor delavcev odločiti o organiziranosti dosedanje TOZD Gradbeništva Žalec. 15. marca je delavski svet TOZD Gradbeništva že razpisal referendum za 30. marec 1977. S tem naj kolektiv TOZD Gradbeništva odloči o izločitvi iz delovne organizacije Hmezad Žalec in združitvi z delovno organizacijo GIP Ingrad Celje. V primeru, če. se bodo delavci z večino glasov izrekli za izločitev iz delovne organizacije Hmezad in za združitev z delovno organizacijo GIP Ingrad Celje, bomo najpozneje v roku osem dni poslali sklep vsem temeljnim organizacijam v delovni organizaciji Hmezad in TOZD V GIP Ingrad Celje. Ivan Mikek je bilo prodanega črnega ribeza, vendar breg odgovarjajočega finančnega rezultata. Pri zbiranju svežih gob in lisičk nam je vreme zagodlo tako kot še nikoli. Tega blaga skorajda nismo nič odkupili, čeprav smo planirali velike količine. Malo je krivo temu tudi to, da smo razširjali mrežo prav v času sezone in še nismo bili v stanju odkupiti oziroma prevzeti večjih količin. Trditi si upam, da smo se za to akcijo pričeli prepozno pripravljati, v samo akcijo smo pa šli s premajhno zagnanostjo. Nekaj več smo sicer napravili pri odkupu jesenskega podleska in suhih gob. Količinsko sicer to ni predstavljalo mnogo, finančni učinek pa je bil kar zadovoljiv. Po lanskem slabšem uspehu glede prodaje teh artiklov smo se za letošnje leto drugače organizirali oziroma pripravili. Najprej smo Takole so nam jo polži pred leti »pobrisali« v okviru TOZD Notranja trgovina organizirali poslovno enoto »Kmetijski pridelki in gozdni sadeži«, ki jo vodi Polde Janežič. Vse zbrane količine bomo koncentrirali na zbirni postaji v Trgovišču, kjer bo blago pripravljeno za izvoz. Tudi glede izvoza tega blaga smo se v letošnjem letu malo bolj potrudili. Poleg domače TOZD Export-Import, smo vključili v prodajo na tuja tržišča še druge organizacije, vendar nam bo lahko druga organizacija izvažala blago le pod pogojem, če nam bo nudila bistveno boljše pogoje od našega TOZD export-import. Zavedati se moramo, da je naša konkurenca tesneje povezana z izvozom in tako laže konkurira na domačem tržišču. Naša temeljna organizacija NT mora najti vse možne variante, da bo bolje plasirala blago na inozemska tržišča, saj bomo s tem lahko šli vštric z že omenjeno konkurenco. Pri prodaji na inozemska tržišča je potrebno najti vse možne vezave izvoza z uvozom, poskušati naše blago vključiti v sejemske aranžma-ne itd. itd. Na ta način bomo skušali doseči tako ceno, da bomo lahko na jugoslovanskem tržišču kupili čim več blaga v izvozu pa dosegli čimboljše Učinke. Za letošnjo sezono smo prevzeli nekaj novih ljudi za dejavnost odkupa, razširili smo odkupno mrežo- in predvidevamo, da bomo kos zelo zahtevnemu planu, ki smo si ga začrtali v začetku leta. Vodja odkupne postqje v Trgovišču Franc Cvetko si s svojo posadko prizadeva, da.bi bil odkup v letošnjem letu bolj uspešen. Prav z njegovo pomočjo smo razširili odkupno mrežo po Jugoslaviji in smelo trdim, da uspeh ne sme izostati. V samo akcijo moramo iti dobro pripravljeni in. prepričani smo, da bomo uspeli. Ker So sezone za odkup posameznih artiklov zelo kratke, se je treba za posamezne poslovne ukrepe sproti odločati, izvoznik mora biti pa tako organiziran, da nas bo s svojimi svežimi informacijami usmerjal, oziroma dajal najboljše sugestije za posamezne odločitve. Ko nastopi sezonami dosti časa za pregovarjanje% temveč je potrebno ukrepati hitro in uspešno. Prav tako se moramo zavedati, da je to trgovanje z živim blagom, ki je izpostavljeno številnim zunanjim vplivom. | ; Jože Rojnik Hotel Prebold TOZD Gostinstvo bo v teh dneh nudil tudi rekreacijo — kegljišče bo končno odprto. TOZD Gradbeništvo se te dni odloča za združeno delo z gradbeniki, njih'Ivo delo p: hotelu pa ostaja spomin na skup e dni Gradbeništvo pred referendumom POSLOVNOTEHNICNO SODELOVANJE IN MOŽNOSTI DOLGOROČNEGA POVEZOVANJA NA PRINCIPU ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV NA ŠIRŠEM JUGOSLOVANSKEM PROSTORU Po srednjeročnem programu razvoja naše delovne organizacije je predvidena izgradnja novih kapacitet v proizvodnji in predelavi, kot je mešalnica krmil, svinjska farma in mlekarna. Za te nove zmogljivosti in potrebe tržišča. je potrebno zagotoviti surovinsko osnovo iz drugih področij za tiste dejavnosti, za katere teh nimamo. V zvezi s tem smo vzpostavili prvi stik s PK Sombor iz Som-bora že ob koncu preteklega leta, vendar je do širših pogovorov o sodelovanju prišlo šele v začetku marca letos. Na tem razgovoru, ki so se ga udeležili vodilni delavci PK Sombor z generalnim direktorjem Ostojem Radišičem na čelu in vodilnimi delavci Hmezada, so bile postavljene smernice in načela, po katerih je potrebno nadaljevati z delom in precizirati nadaljnje sodelovanje med temeljnimi organizacijami obeh delovnih organizacij. Pri teh razgovorih je bilo postavljeno načelo, da mora nadaljnje sodelovanje temeljiti rut dolgoročni zasnovi, imeti mora višjo obliko in ne sme ostati na .klasični kupoprodaji.; Potrebno pa je pregledati vse možnosti širšega sodelovanja za vsa področja, tako primarne proizvodnje, predelave in drugih dejavnosti. Ugotovili smo, da imamo več možnosti povezav v različnih smereh. Potrebe našega tržišča po nekaterih vrstah mesa, predvsem svinjskega, stalno naraščajo, tako v prodaji svežega mesa kakor v tovrstnih mesnih izdelkih, i če hočemo te potrebe zadovoljevati, je potrebno zagotoviti surovinsko osnovo. To pa lahko rešujemo samo tako, da se dolgoročno povežemo na tistem področju, kjer taka zagotovitev o dobavi obstaja. »PK Sombor« Sombor je delovna organizacija s celotnim prihodkom 3,5 milijarde din in ima 5.60C) zaposlenih. V svojem -sestavu ima 30 TOZD, te pa se delijo na primarne kmetijske TOZD in predelovalne TOZD. Lastno proizvodnjo ima organizirano na površini 44.000 ha, v kooperacijski proizvodnji pa ima 60.000 ha površine. Prideluje v glavnem pšenico; koruzo, sojo, sončnice, sladkorno repo in vrtnine. Od živinorejske proizvodnje ima najbolj razvito prašičerejo, gradi novo farmo s kapaciteto 30.000 prašičev, ki bo vseljiva v maju letos. Od predelovalnih obratov ima v svojem Sestavu klavnico, mešalnico krmil, mlekarno, tovarno olja, mline, hladilnico in gostinstvo. PK Sombor, veliki proizvajalec v tej proizvodnji, nam takšno zagotovitev tudi daje. Dogovorili smo se, da že v letošnjem letu bistveno povečamo nabavo svinjskih polovic, živih prašičev in nabavo odojkov za poskusno nadaljnje pitanje. V naslednjih letih pa lahko te odnose bistveno razširimo tako pri dodatnem pitanju za naše potrebe kakor tudi pri načrtni vzreji odojkov za naše prihodnje potrebe. Med obema klavnicama in predelavo je dogovor o medsebojnem sodelovanju in dopolnjevanju z asortimanom za potrebe- tržišča na obeh področjih. Usklajuje se tudi proizvodni program'in je tako možno dopolnjevanje v asortimanu. Sodelovanje na področju proizvodnje in predelave mleka je možno zato, ker se programi obeh mlekarn dopolnjujejo in lahko dopolnimo naš program tako, da nam mle-karrna Somboled zagotovi manjkajoče količine trdih in mehkih sirov. V nadaljevanju začetih pogovorov morata obe strani na ravni TOZD podrobno analizirati realne možnosti obojestranskega sodelovanja, ugotoviti skupne interese in možnosti uskladitve po proizvodnih programih. Z ozirom na to, da je pred nami izgradnja silosov in izgradnja nove mešalnice, je za to dejavnost potrebno zagotoviti zadostne količine surovine, predvsem koruze. Zaradi tega je bilo na -teh pogovorih izrecno postavljeno načelo, da se. želimo trdneje in trajnejše povezati s PK Sombor, vendar Je na osnovi dolgoročnega sodelovanja po načelu združevanja dela -in sredstev. Naše potrebe po tej vrsti blaga je: PK Sombor pripravljen zadovoljiti, vendar bo treba to podrobno opredeliti in uskladiti vse interese. Pri tem je še ostalo nerešeno vprašanje, ki pa je bistvenega pomena, to je sovlaganje v nakup in pripravo novih zemljiških površin na področju Sombora, ki bi nam dajale nove osnove in večjo, trdnejšo in trajnejšo možnost povezovanja. . Možnosti sodelovanja pa s tem niso izčrpane -in je odprtih še nekaj vprašanj, o katerih se. bomo morali dogovoriti na naših prihodnjih razgovorih. Ostalo je nedorečeno sodelovanje, ki zadeva, plasman kmetijske mehanizacije, nakup. semenskega blaga ipd. Dogovor med obema partnerjema, to je PK Sombor in Hmezadom , je bil sklenjen s. -tem, da se na nivoju TOZD vse možnosti sodelovanja podrobno opredelijo in dogovor njo in da na osnovi teh zaključkov pričnemo s pripravo za podpis samoupravnega spo-, razuma o dolgoročnem sodelovanju med PK Sombor in Hmezadom. Franc Mežnar ROJSTVO OBRATNE AMBULANTE JE REZULTAT NUJE IN HUMANIZMA Pod tem naslovom smo lani v januarski številki Hmeljarja objavili članek o ustanovitvi obratne ambulante v Žalcu in Celju za potrebe naših delavcev. Za to smo se odločili predvsem, zato, -ker smo ugotavljali izredno visoko stopnjo absentizma -na eni strani ter želja, da v pojem zdravje združimo popolno telesno, kakor psihofizično zdravje ter socialno oskrbljenost v celovito odsotnost bolezni. Ob letu ordinacije obratnih ambulant ugotavljamo, da kritike in rezultati oziroma Uspehi zdravstvene službe dokazujejo, da so bila prizadevanja zdravstvene službe pretežno usmerjena v kurativno dejavnost v cilju zmanjševanja občutnega absentizma. Zaradi boleznin izgubljeno: V letu ■ Štev. 1 primerov Štev. delov. dni Štev. delav- cev 1970 2.188 26.067 108 1971 2.449 28.006 192 1972 2.204 27.317 103 1973 3.067 28.912 193 1974 2.932 '43.602 . 165 1975 3.042 45.310 189 1976 3.002 . 45.215 185 Iz preglednice je razvidno, da prizadevanja niso rodila pričakovanega uspeha. Menimo, da se bo morala primarna dejavnost obratnih ambulant in-sploh zdravstvena služba nagibati v ambulantnonpoiiMinioni in dispanzerski tip ambulante, zlasti še, če povzamemo vsebino zakona o zdravstvenem varstvu, in o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji, ki poudarja preventivno dejavnost Obratne ambulante. Obratne ambulante so namenjene predvsem kolektivnemu zdravstvenemu varstvu, zaradi tega naj bi opravljale neločljivo preventivno in kurativno zdravstveno varstvo. Kurativno delo ne bi 'Smelo biti na škodo preventivnega. Obratne ambulante bi morale v preventivi skrbeti za prilagoditev človeka delu in dela človeku, s čimer -bi utrjevali zdravje delavcev in pomagali TOZD pri ‘boljši organizaciji dela in pri večanju storilnosti. Zato bi morali zdravstveni delavci obratnih ambulant poznati tehnološke procese, organizacijo dela; telesne in druge obremenitve dela na posameznih delovnih mestih, -ki utegnejo škodljivo vplivati na zdravje, delavcev in na njihovo delovno sposobnost. Obratne ambulante ne bi smele biti preobremenjene. Obratni zdravnik bi lahko uspešno zadovoljeval zahtevam obratnega zdravstvenega varstva, če bi së delo omejevalo na 1.000 delavcev. Najbolj očitne naloge pri izvajanju aktivnega zdravstvenega varstva delavcev na delovnem -mestu, v katere naj bi se vključevali Obratni zdravniki, bi bile: 1. Sodelovanje pri študiju dela (oblikovanje dela, študij časa, vrednotenje dela, pro- učevanje dela itd.). Izhajamo iz mnenja, da se da vsako delo še bolje opraviti kot do sedaj, če ga uredimo razumno, zlasti sedaj ko prehajamo k nagrajevanju po delu. 2. Analiza delovnega mesta (kjer v ekipnem delu sodelujejo: obratni zdravnik — specialist za medicino dela;— organizator, tehnolog, varnostnik, psiholog, ekonomist pa tudi pravnik s področja medsebojnih razmerij delavcev) itd. O analizah delovnega -mesta v širšem in ožjem smislu bomo spregovorili .kdaj pozneje. O delu obratne ambulante bi ta morala vsako četrtletje poročati posameznim temeljnim organizacijam. Poročilo bi moralo obsegati poleg analize zdravstvenega stanja tudi gibanje poklicnih bolezni, poškodb pri delit, navedbe o zdravstveni, škodljivosti v zVezi z delom ter predloge za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev. . Tako pa je upravičen očitek, da :se obratne ambulante še vedno ukvarjajo le z zdravljenjem, za preventivno dejavnost pá nimajo čaša odnosno ne čutijo -potrebe. Sicer pa naše obrátne ambulante ne delujejo v sklopu dejavnosti medicine dela, niti v njih ne ordinh rajo zato potrebni obratni zdravniki s potrebno specializacijo medicine dela. Da bi ta kritika odpadla, -bi morale zdravstvene organizacije poskrbeti za zadovoljitev minimalnih in osnovnih pogojev za ureditev in delo obratnih ambulant, da bi v'tej ambulanti delal vsáj en -zdravnik specialist -s polnim delovnim časom na določeno število delavcev itd., v kar bi -bilo vključeno tudi preventivno delo. Prosta izbira zdravnika in kontrola bolezenskega staža S prosto izbiro zdravnika naše obratne ambulante niso imele večjih 'težav, sicer pa tudi zdravniki v -njih niso -bili načeloma proti prosti izbiri zdravnika, saj -se tako najbolje uredijo | tisti primeri, ko delavec nima zaupanja v obratnega zdravnika. To sicer ni problem, demokratično in človeško je, da prepuščamo delavcem izbiro zdravnika in zdravstvenega zaVoda vsaj tako dolgo, dokler se obratne ambulante, če jih že tako imenujemo, ukvarjajo zgolj s kurativnim delom. Drugo .pa je . vprašanje priznavanja bolezenskega staleža. Nesporno je, da mora biti obratni zdravnik oziroma obratna ambular.' á obveščena o vsaki odsotnosti zaradi absentizma in da mora gibanje bolezenskega staleža z vso odgovornostjo spremljati in imeti tudi možnost, da o staležu da svoje mnenje, če se dolavec zdravi v drugem zdravstvenem zavodu. Sicer pa. v -nasprotnih primerih tudi odgovorni delavci v TOZD temu pomenu niso posvečali večje pozornosti. Delavci pričakujemo od obratne ambulante predvsem to, da nam bo zdravniška pomoč ob bolezni in poškodbi čim bolj blizu, dostopna in strokovna. S tem bi tudi utemeljevali izdatke; ki jih namenjamo preventivi zdravstvenega varstva. - JZ DOHODEK IN PRIHODEK KOT EKONOMSKA KATEGORIJA V INTERNEM IN EKSTERNEM POSLOVANJU Opredelitev dohodka TOZD kot družbenega dohodka (po ustavi in zakonu o združenem delu), je bistven napredek in dejanska možnost za učinkovito in dejansko uveljavitev družbenega značaja lastnine ter za višjo stopnjo integriranega učinkovito delujočega združenega dela. Brez pravih dohodkovnih odnosov še sleherni napor za koncentracijo sredstev v združenem delu, kot neovrgljivi aksiom razvoja, prej ali slej odrazi kot konflikt med težnjami po centralizaciji na eni strani in nasprotovanjem tej centralizaciji s strani TOZD. Ta naloga pa zahteva temeljit in ustvarjalen pristop ter temeljito poglabljanje v probleme. Prav tako je potrebno reševanje teh naloga kadar so ti odnosi zasnovani na skupnem prihodku v fazni proizvodnji. Ti odnosi morajo biti opredeljeni konkretno in prepričljivo, funkcionirati pa morajo kot učinkovit samoupravni mehanizem, ki vedno zagotavljajo delavcu neposredne odločitve. Tesna povezanost posameznih dohodkovnih odnosov pa pogojuje samoupravna organiziranost združenega dela. Iz tega sledi, da se družbeno ekonomski odnosi (dohodkovni odnosi) ne morejo ločevati od samoupravne organiziranosti združenega- dela. Pri tem pa moramo postaviti vsebinske elemente dohodka in kriterije delitve po vloženem živem delu, minulem delu in sredstvih. Tako vsebina odnosov mora izhajati iz sedanjosti, na katero moramo graditi naša prizadevanja v naslednjih smereh: — Z vidika preteklosti oceniti položaj temeljne organizacije, njeno opremljenost, sredstva, vire sredstev ter obveznosti iz minulega dela. ■— Na osnovi srednjeročnega programa je potrebno izdelati normative poslovnega procesa, razpored odnosno zaporednost uporabe akumulacije za izvedbo posameznih investicijskih projektov. Pri tem pa moramo opredeliti dohodkovnost in rizik. — Treba je izdelati program prehoda iz kreditnih odnosov na prilagojene oblike dohodkovnih odnosov pri ustvarjanju dohodka v okviru skupnega dohodka. — Opredeliti odnose v interni in eksterni realizaciji med posameznimi TOZD na osnovi internih ali eksternih cen ter udeležbo odnosno riziko. pri formiranju skupnega prihodka in delež celotnega prihodka pri tem. Postaviti je potrebno merila z ozirom na delitev in razporejanje dohodka med posameznimi TOZD v okviru iste delovne organizacije in izven nje. Ta merila morajo dati izhodišča za delitev, ki naj bi bila enotna, morajo pa zagotoviti nagrajevanje po vloženem delu, večjo produktivnost in zmanjšanje materialnih in drugih poslovnih stroškov. Če proučujemo navedene usmeritve in jih skušamo prilagoditi in uporabiti v praksi, naletimo na dve vrsti tržišča, to je eksterno in interno. Odnosi na internem in eksternem tržišču so dokaj različni. Zato menim, da je potrebno iz vidika ustvarjanja skupnega dohodka in skupnega prihodka to obravnavati ločeno. Osnovni elementi delovanja internega tržišča po ustavi in zakonu o združenem delu se odražajo v naslednjem: — TOZD ne more direktno delovati na trgu, kakor tudi ne v procesu proizvodnje, temveč mora združiti svoje delo in sredstva in ustvariti take odnose, ki so merljivi na tržišču, tako da se lahko na osnovi skupnega dela formira skupni prihodek odnosno skupni dohodek. — Kadar je TOZD tehnološko in ekonomsko povezana z drugo OZD in je njena povezava ne samo na planiranju in razvoju, temveč tudi v celotnem poslovanju. — TOZD proizvaja v internem tržišču vedno za znanega kupca. Te proizvode koristijo ostale OZD, ki so udeležene v celotnem procesu proizvodnje in se samo TOZD pojavljajo kot vez med internim in eksternim tržiščem. — V internem tržišču je potrebno opredeliti skupne posle in izdelati skupno orientacijo in enotni nastop na eksternem tržišču. Opredelitev internega tržišča je pomembna predvsem zaradi tega, ker predstavlja interna realizacija znatni del v skupni realizaciji. Pri tej realizaciji in opredelitvi skupnega prihodka ali dohodka moramo zagotoviti enotnost kriterijev ustvarjanja in delitve. OBLIKA IN DELITEV SKUPNEGA DOHODKA Skupni dohodek kot kategorija nam predstavlja pridobljeni dohodek kot rezultat širših družbenih prizadevanj in pri ustvaritvi ne sodelujejo le delavci ene TOZD, temveč je to rezultat dela celotne verige udeležencev in se tu srečujemo praktično z neomejenim številom povezav in interesov. Tako je celotni dohodek TOZD rezultat povezave in efekta ostalih udeležencev reprodukcijskega procesa v enem segmentu. Celotni dohodek TOZD pa se na eni strani formira iž skupnega prihodka, celotnega prihodka in udeležbe na skunem dohodku vseh, udeležencev povezanih v celoto na podlagi samoupravnega sporazuma. Z ozirom na to, da obstajajo razne oblike združevanja dela in sredstev, se zaradi tega pojavlja tudi skupni dohodek v raznih oblikah ali bolje rečeno v raznih dimenzijah združevanja med TOZD. Osnovne oblike po- stane Marovt Proizvodnja mleka in mesa v družbenem sektorju v Savinjski dolini RAZVOJ PASME GOVEDI V SAVINJSKI DOLINI Pšenično ali pomursko govedo je bila pasma Savinjske doline, že dolga desetletja. Nekdaj razširjena pasma je bila z novimi proizvodnejšimi pasmami vedno bolj potisnjena v ozki prostor, 'ki se je začel in zaključil v mejah bivšega celjskega okraja. Zaradi zmanjševanja rejskega področja je bilo onemogočeno osveževanje krvi in tako s selekcijskim delom izboljševati genetske sposobnosti živali. Vzreja plemenjakov za naravni pripust, in v petdesetih letih že za umetno osemenjevanje,- izvirala iz domačih več ali manj nizkoproizvodnih rej. Živali so se počasi izrojevale in njihove proizvodne sposobnosti so vztrajno padale. Krave pod rodovniško kontrolo so v povprečju dale letno le od 2.000—2.500 kilogramov -mleka, v široki nekontrolirani proizvodnji pa je bilo povprečje izpod 1.500 kg mleka letno na kravo. Tudi reja živali za proizvodnjo mesa in pitanje mladih govedi ni bila več gospodama. Sloves pitanih volov pomurske pasme -s Planine in Šentjurja, ki so jih za časa Avstro-ogrske »izvažali« celo na Dunaj, , je hitro bledel. Trg je zahteval mlajše živali in kvalitetno^ meso. Počasna rast in pozna zrelost živali te pasme z majhno sposobnostjo izkoriščanja krme ni več ustrezala zahtevam ekonomike reje. Od živali te pasme ni bilo pričakovati /Ki\ S ¡Ul "M v prireji mleka in mesa nobenega napredka več. Zato so strokovnjaki že v začetku petdesetih let načrtovali menjavo pasme govedi na tem področju. Kljub določenemu odporu nekaterih rejskih področij, celo nekaterih strokovnjakov, je bilo za to spremembo v govedoreji pripravljenih dovolj podatkov in argumentov, da so z menjavo pasme pričeli. Izbor je določil rjavo pasmo. Rjava pasma ima svoje poreklo na Dolenjskem in 'Notranjskem, kjer je selekcionirana s križanjem domačega dolenjskega goveda s plemenjaki montafonske pasme. Na Primorskem pa so poleg križanja in pretap-ljanja uvažali med obema vojnama veliko čistopasemskih plemenic iz Avstrije in Švice. Zato imajo živali s Primorske višji genetski potencial. Živali te pasme so imele v primerjavi s pomursko pasmo neprimerno večje proizvodne sposobnosti, so rano zrele, dobro izkoriščajo krmo in so primerne za kombinirano izkoriščanje, za dobro prirejo mleka in mesa. Uvajanje nove pasme sovpada z organizacijo živinorejsko-veterinarslkega zavoda v Celju, ki je pričel s pospešenim tem,pom organizirati umetno osemenjevanje. S tem je bilo tudi uvajanje nove pasme in pretepljanje živali pomurske pasme s križanjem olajšano in hitrejše. Z nabavo čistopasemskih rodovniških plemenjakov so strokovne Službe uspele zajeti v naravni pripust in umetno osemenjevanje široko področje Savinjske doline, kjer so novo pasmo sprejeli brez zadržkov. Vzporedno s križanjem so se rejci in kmetijska gospodarstva že leta 1954 odločili za nakup čistopasemskih rodovniških plemenic, kar je pospešilo uvajanje rjave pasme. Odlike nove pasme so bile v primerjavi s pomursko dovolj prepričljive, da ise je povečalo zanimanje za govedorejo tudi v Savinjski dolini, v organizirani rodovniški reji, predvsem pa v večji prireji mleka in mesa. Vsak uspeh je spobuda za nadaljnje iskanje še boljših dosežkov. Kmetijska gospodarstva se na rezultatih večje prireje mleka in mesa z rjavo pasmo niiso ustavila. Vedno bolj urejeni rejiski pogoji in vedno večje zahteve trga po živinorejskih proizvodih so bila povod, da so poseštva po temeljitem preudarku v letu 1958 uvozila za družbenih sektor 80 plemenic črno bele pasme. Živali te pasme imajo vrsto prednosti pred rjavo pasmo, posebno v specializirani proizvodnji mleka, na katero se je pripravljal družbeni sektor: živali čmo-ibele pasme so selekcionirane' sicer še na kombinirano izkoriščanje, vendar z močne jišim poudarkom na mlečnosti, hitro se aklimatizirajo in prilagodijo novim rejskim pogojem, odlično izkoriščajo krmo in kljub visoki mlečnosti so odporne proti boleznim. Po zgraditvi farm je kombinat leta 1965 programiral celotno zamenjavo rjave z živalmi čmo-bele pasme ih s pospešenim nakupom plemenic iz Danske ter z vzrejo podmladka v nekaj letih uresničil načrt. V letu 1972 je v skoraj 900-glavi čredi 'krav ostalo le Še 40 molznic rjave pasme, številen podmladek pa je osnova uspešnega selekcijskega dela na izboljšanju proizvodnih sposobnosti osnovne črede. S tem je zaključen razvoj iskanja in uvajanja pasem govedi v družbeni proizvodnji mleka in mesa, ker iso živali čmo-bele pasme zadovoljile zahteve velike, sodobne in specializirane proizvodnje mleka. povezovanje organizacij združenega dela vezav med TOZD lahko strnemo v glavnem v štiri osnovne oblike, in sicer: — Dve ali več TOZD združijo med seboj samo delo, to pa je praktično brez sredstev nemogoče, možno pa je v tem Smislu, da dve TOZD združita delo, tretja TOZD pa samo sredstva. — Dve ali več TOZD združijo samo sredstva, kar pa brez dela ne daje nove vrednosti. Takšna oblika združevanja je mogoča samo v primeru, da TOZD združuje svoja sredstva za izgradnjo novih kapacitet, s tem pa nastane nova TOZD, ki bo združevala svoje delo. — Dve ali več TOZD združijo svoja sredstva in delo v skupnem interesu, ta oblika združevanja je najpogostejša in je v praksi najbolj sprejemljiva. — TOZD lahko združujejo sredstva in delo na tak način, da ena združuje sredstva in delo, druga pa samo sredstva. Zakon o združenem delu predvideva tako udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na osnovi združevanja sredstev in dela po vnaprej določenih kriterijih. Tako se skupni dohodek pojavlja v dveh oblikah, in to v skupnem prihodku, to je v svojem bruto znesku (vključeni materialni stroški) in skupnem dohodku v ožjem pomenu besede. Prvi se pojavi pri združevanju dela in sredstev, drugi pa samo pri združevanju sredstev s tem, da se obe varianti lahko pojavljata skupno. Pri samem prehodu iz čistega kreditnega odnosa na odnose kategorije skupnega dohodka je potrebno rešiti še nerešeno vprašanje, in to: — oceniti obveznosti in pravice v že obstoječih kreditnih odnosih glede sestava kredi- Pa vendar moramo še nadaljevati. V izbiri visoko proizvodnih krav je kmetijski kombinat napravil 'še korak naprej. Krave čmo-bele pasme evropskih provinienc iz Danske, Nizozemske in Zahodne Nemčije nosijo genetski potencial v povprečju za 5.500—6.000 kg mleka letno. Kanadski in ameriški selekcio-narji pa so iz vzhodnofrizijske pasme vzgojili proizvodnejšo selekcijo, z genetsko osnovo krav v povprečju od 6.000—7.000 kg mleka v laktaciji. Te živali so v svetu poznane kot holstein-frizijska pasma. Živali te selekcije so po barvi enake živalim čmo-bele pasme, vendar so višje in daljše, s tankim dolgim vratom in majhno, plemenito glavo. Posebna odlika teh 'krav je obsežno in čvrsto pripeto vime in povečana kapaciteta konsumacije krme z odličnim izkoriščanjem hrane. Po zgledu nekaterih evropskih držav so sicer redka družbena posestva že uvozila čisto-pasemske plemenice, ostala pa so se usmerila na cenejše križanje in oplemenitenje krav črno-bele pasme' is semenom uvoženih visokokvalitetnih plemenjakov holstein-frizij-ske selekcije. Strokovne službe DE Govedoreja so se, žal, šele 1972 odločile za to načrtno križanje svojih čred . (krav molznic s holstein-frizijskimi plemenjaki. Rezultati so bili tako spodbudni, da od 1975 praktično osemenjujejo krave samo s semenom visoko-proizvodnih holsteinskih plemenjakov. Plemenice križanke so bistveno spremenile ne samo svoj eksiterier, so višje,'daljše, težje, ampak se odlikujejo z boljšim vimenom in večjo mlečnostjo. Močan skok mlečnosti krav v zadnjih letih smemo pripisati delno tudi temu selekcij skemu ukrepu. Farma Zalog torjev; kreditojemalcev in vrednosti teh kreditov, — ugotoviti, kakšni so ti kreditni odnosi ali so zasnovani le v korist kreditojemalca, ali imajo ti odnosi tudi širšo zasnovo pridobivanja interesov drugih udeležencev. SKUPNI PRIHODEK IN CELOTNI PRIHODEK TER NJEGOVA OPREDELITEV Skupni prihodek nastane z realizacijo — prodajo proizvodov ali storitev, ki je rezultat skupnega dela dveh ali več TOZD (68. člen ZOZD). Skupni prihodek se lahko formira med TOZD brez obzira, kateri delovni organizaciji te pripadajo, ne more pa se formirati med delovnimi organizacijami. Iz navedenega sledi, da se odnosi o pridobivanju in delitvi skupno ustvarjenega prihodka urejajo izključno med TOZD, te povezave pa so lahko horizontalne; vertikalne ali kombinirane. Medsebojna razmerja o ustvarjanju in delitvi skupnega prihodka urejajo delavci TOZD na podlagi samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo po svobodni odločitvi ali pa po obveznem dogovoru o združevanju dela in sredstev med TOZD. Sporazumi pa morajo zajeti: — Materialno proizvodne odnose v proizvodnji skupnega proizvoda. To je uskladitev razvojnega programa, letne poslovne politike, tekočih poslovnih operacij, dinamike in strukture dobav v medsebojnem prometu, način odprave zastojev in podobno (znanstveno de- lo). — Določiti tehnično-tehnološke standarde skupnih proizvodov (surovine in ostale materiale, nomenklature skupnega proizvoda, in pod.). — Postavitev tehnično proizvodne normative v odnosu na skupni proizvod (normativi Sodobna specializirana proizvodnja mleka na farmah Hmezada Leta ,1964 sta bili farmi za krave v'Podlogu in Zalogu dokončno zgrajeni z namenom, da se čimprej organizira samostojna specializirana proizvodnja mleka. Lokacijo za farmi je Hmezad potisnil ob severni rob Savinjske doline, kjer je bilo še možno arondirati in pridobiti površine travnatega sveta, ki bi naj iz neposredne bližine zalagale farmo s krmo. Drugi razlog take lokacije je bil v neustreznih talnih razmerah za širjenje hmeljarstva na tem področju. Trenutne in perspektivne površine za pridelovanje krme pa so narekovale kapaciteto farm: farma v Podlogu s 400 stojišči, farma v Zalogu pa s 450. Objekti so bili projektirani po takrat najsodobnejših principih, kar so graditelji tudi uspeli realizirati. Že od leta 1958 zgrajeno dvorišče je v Podlogu narekovalo postavitev hlevov v kvadratno obliko, s silosi na dvorišču, medtem ko je na Zalogu ustrezala bolj racionalna baterijska gradnja objektov. Vsak hlev ima po 100 Stojišč razen I. hleva na farmi Zalog, v katerem je porodnišnica, telečnjak in 44 stojišč za krave pred telitvijo in po njej. Vzporedno s hlevi so bili zgrajeni veliki betonski koritasti silosi; senika za uskladiščenje mrve in objekta s skupnim izmolziščem, mlekarno in pisarnami. Na farmi Zalog je bila dodatno zgrajena še remiza za stroje. S tem farme še niso bile gradbeno in tehnično zaključene. V naslednjih letih'se je osnovna vrednost farm \z dograditvami in tehnično opremo bistveno povečala. Na farmi Zalog je bil zgrajen stolpni aluminijasti silos, za 400 m3, aluminijast stolp za sušenje sena na topli zrak, dosuševalne naprave, steljnik itd. Na farmi Podlog so bili dograjeni telečnjak, dosuševalne naprave, steljnik in remiza za stroje. Obe farmi sta v 1. 1968 rekonstruirali molzne naprave z mlekovodi, strojnicami in mlekarnami. Večja investicija, vgraditev avtomatskih čistilnih naprav za hlevski gnoj je bila realizirana v 1. 1973. Glede na Ugotovljene prednosti proste reje krav se je Hmezad odločil povečati število materiala, energije, izkoriščenosti kapacitet, porabo živega dela na enoto skupnega proizvoda, produktivnost in drugo). — Način vzpostavljanja in reguliranja odnosov nasproti tretjim osebam (nastopanje na domačem tržišču, način odrejanja cene in pogojev po katerih se ti proizvodi plasirajo, ureditev odnosov glede prevzema rizika in odgovornosti v skupnem poslovanju in drugo. — Določiti mehanizem za usklajevanje stališč v vseh vprašanjih, ki so skupnega interesa (skupni organ, način izbire, delo, odgovornost, odločanje in drugo). — Določiti način pokrivanja eventualne škode, ki bi nastale zaradi nepravilnega dela kateregakoli udeleženca, reševanje sporov, trajanje sporazuma in podobno. — Postaviti principe delitve ustvarjenega prihodka, ki morajo zagotoviti delitev po vloženem delu in sredstev (cena, roki, posebne ugodnosti na trgu, solidarnost, sanacije). Menim, da je potrebno opozoriti še na dejstvo, da je pri vzpostavitvi dohodkovnih in prihodkovnih odnosov potrebno točno opredeliti njihove povezave in določiti povezanost po globini in širini. Po globini v tem smislu, da moramo točno določiti, kje se proces začne in kje se to konča, kaj je za nekoga končni proizvod, za drugega udeleženca pa je to surovina. Po širini pa v tem, kako in na kak način kdo sodeluje v celotnem procesu — faze proizvodnje, odnosno predelave. Vsa ta, še do sedaj nerešena vprašanja, je potrebno postaviti tako, da bodo razumljiva slehernemu delavcu, ki je udeležen v združevanju dela in sredstev v celotnem procesu proizvodnje. Urejanje teh odnosov zahteva angažiranost vseh strokovnih in ostalih delavcev in nas zakon zavezuje k takojšnjemu pristopu razreševanja teh problemov. Franc Mežnar stojišč za krave molznice na farmi Podlog z zgraditvijo novega modernega hleva. Leta 1975 je bila ideja realizirana in sredi gospodarskega dvorišča na farmi je dograjen nov hlev s 144 počivadnimi ali ležalnimi boksi. Ob novem hlevu je skupno molzišče sistema ribja kost, 2 X 8, v katerem je montirana najsodobnejša molzna naprava z avtomatskim snemanjem molznih enot. Vzporedno s to investicijo se je morala povečati kapaciteta silosov z novim 1500 m3 koritastim silosom. In manjkajoča remiza za stroje in priključke je zrastla desno od vhoda na farmo. Investicije na farmah še niso zaključene. V teku je izgradnja novih telečnjakov za vzrejo telet od 15 dni do 5 mesecev starosti, s 140 (farana Podlog) in 180 stojišči na farmi Zalog. Le-ta farma dobi v podaljšku teleč-njaka še prepotrebne garaže za traktorje, mehanično delavnico in dovolj veliko remizo za ostale stroje in priključke. S tem bo »kompletiranje« farm v glavnem zaključeno, kar bo omogočilo večjo funkcionalnost, boljšo organizacijo in produktivnost dela. Osnovna krma Drugi pogoj za normalno odvijanje proizvodnje v govedoreji je oskrba z voluminozno krmo. Od količin in kvalitete krme bo odvisna v veliki meri ne samo večja ali manjša proizvodnja, ampak tudi njena rentabilnost. Ta problem je bil močno prisoten tudi pri proizvodnji mleka na farmah. Čredi z okrog 850 kravami sta zahtevali letno okrog 1.500 ton suhe krme in okrog 6.000 m3 travne in koruzne silaže. Na razpoložljivih površinah je bilo takšno količino krme nemogoče pridelati. Zato je kombinat z arondacijami, nakupom, celo krčenjem gozda (na farmi Zalog) zbiral nove površine- za pridelovanje krme. Na .pridobljenih površinah za ureditev vodnega režima je bilo vloženo veliko sredstev, ki so se kmalu obrestovala. Regulirana sta bila potoka Ložnica in Pirešica, izvedene so bile obširne hidromelioracije z drenažami. (Nadaljevanje prihodnjič) VI SPRAŠUJETE - MI ODGOVARJAMO Tovariš A. T. neposredni vodja neke naše organizacijske enote sprašuje, če ima pravico prepovedati delo delavcu, ki se noče: podrediti preizkusu, znanja ali odklanja uporabo varstvenih naprav ali če svojega dela ne o-pravlja varno? . Ker je vprašanje zelo pogosto in vedno aktualno, nanj odgovarjamo javno. . Prepoved dela po 2, odstavku 23. člena zakona o varstvu pri delu. je stroga izjema in dopustnost te prepovedi je treba razlagati ozko. Nobeden od primerov navedenih v vprašanju ni takšne narave, da bi lahko in smel pooblaščeni delavec (neposredni vodja ali vodja organizacijske enote) uporabiti svojo pravico prepovedi dela. V vseh treh navedenih primerih gre za kršitev delovne obveznosti in takšnega delavca -je treba poklicati na odgovornost. Delavec, Iti vodi, organizira’ali nadzira takšno delo, lahko v težjih primerih uporabi začasno odstranitev (suspenz) takšnega delavca z delovnega mesta, če je takšen primer predviden v pravilniku b ukrepih in normativih za vatno delo v -TOZD, ah v pravilniku o varstvu pri delu HMEZAD, ali v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih’ delavcev. Prepoved dela po 2. odstavku citiranega člena pa bi mogla priti v poštev izključno v primeru, kjer -bi bilo zaradi .opustitve -varstvenih ukrepov -neposredno ogroženo: življenje in zdravje delavca pri takšnem delu. Podana mora biti torej neposredna dejanska ogroženost, ne pa -možnost, da do takšne ogroženosti lahko pride, >(Npr. delo na nezavarovanih napravah; ali ■strojih, kr so pod električno napetostjo, delo v -kontaminiranem prostoru ali sredini, -ki je nad kritično koncentracijo in podobno). Zato za--kbn in pravilnik o varstvu pri delu Hmezad zavezujeta, da je treba takšno prepoved takoj brez odlašanja sporočiti pristojni službi varstva pri delu, ta pa o ukrepu seznani pristojni inšpektorat in organ delovne organizacije, ki je pristojen za tovrstne-zadeve varstva pri de-•lu.--Gre namreč za prepoved dela na delovnem mestu (za začasno ustavitev dela), ki izhaja iz pooblastil pristojne strokovne službe (delokrog SSVD Hmezad, določen v 123 členu. P VD Hmezad) in ne za prepoved dela delavcu, ki ga je mogoče zaradi takšne hude nediscipliniranosti z dela .odstraniti-, opravljanje, dela samega pa začasno prevzame drug delavec. Pooblaščeni vodstveni delavec pa mora primer posredovati v postopek v smislu odgovornosti do dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Tudi tov. B. F. odgovarjamo javno, ko želi vedeti, kako odstraniti delavca z delovnega mesta,ee je.opustil varnostne ukrepe in s tem ogroža svoje življenje in življenje sodelaycey ali uničenje naprav (eksplozija, požar, vinjenost)?. Vprašanje je skrajšano. Dejansko razmerje, -kakor izhaja iz skrajšanega-.vprašanja, urejata 99. in 101. člen PVD -Hmezad, IX. poglavje, samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v TOZD in 27. člen zakona o. varstvu pri delu. To pomeni, da je pooblaščeni vodja del dolžan takšnega delavca- 'odstraniti -z delovnega mesta tako dolgo, dokler ne uporabi predpisanih sredstev, in: opreme za osebno -varstvo- oziroma dokler ogroža svoje življenje in življenje sodelavcev je praktično in ne pravno vprašanje. Zadeva na vprašanje uporabe fizične sile, s katero ga je mogoče, če so ne ravna po zahtevi, da mora zapustiti delovno mesto zaradi svojega psihofizičnega stanja, odstraniti z delovnega mesta oziroma opravljanja dela. V načelu menimo, da bi uporaba takšne sile bila dopustna, vendar s tem, da se prizadetemu delavcu ne prizadeja nikakšnih bolečin ali poškodb (da takšnega delavca skupinsko, tj, s sodelavci dobesedno prenesemo od dela na prosto in mu onemogočimo povratek tako, dolgov dolgo, dokler obstojajorazlogi za to). Mnenja pa smo, da-je tupi takšen, zgoraj. opisani, način, dopusten tudi iz razloga, ker je v vsakem primeru zlo, ki bi bilo -prizadetemu delavcu prizadejano manjše cd tistega, ki ga lahko povzroči sebi ali svojim sodelavcem zaradi stanja, v katerem se nahaja ali zato, ker ogroža svoje in življenje ter zdravje; svojih sodelavcev na drugačen način. Vsekakor pa je bolje z urejenimi medsebojnimi odnosi in delovno .disciplino ter objektivnimi disciplinskimi postopki preprečevati pojav nedovoljenih in škodljivih pojavov, Tov.- T. M. bomo na informacijo a) da so se delavci nekiie naše organizacij-, ske enote svojevoljno odpovedali uporabi zaščitnih sredstev, ki so predpisana z normativi ter vprašanja b) kako ukrepati, če je sklep zbora delavcev volja -delavcev? ter e) kakšno odgovornost nosi in kakšne sankcije bo deležen: — vodja TOZD, — TOZD kot pravna oseba ali — delavci v TOZD, če pride do poškodbe — nesreče pri opustitvi uporabe osebne varnostne opreme, odgovorili javno po predhodnem posvetu, s pravno službo ali pa bo na odprto, vprašan je odgovorila pravna-služba sama. Janko Zupanek VARUJMO GOZDOVE PRED POŽARI Nekaj opozoril, ki jih moramo: vedeti: ' Prepovedano je netenje ognja v gozdu -ali v neposredni bližini (50 -m od -roba gozda) in sežiganj e travišč ali grmovj a na območju, -kjer lahko nastane gozdni požar.. — V vetrovnem ali sušnem obdobju, je prepovedano vsako netenje ognja tam, kjer lahiko . to ogrozi gozd. ” — Kdor opazi da. gozd. gori, )je'njegova dolžnost, -da ogenj, če je le mogoče pogasi, če pa tega ne more, mora o požaru takoj obvestiti najbližjo postajo milice^ gasilce ali "področno gozdarsko osebje, ¡pač tistega, ki ga je mogoče najhitreje doseči. — Najprimernejša'za gašenje goreče trave ali podrasti, 'ki ogroža gozd, je sveža smrekova veja, s katero tolčemo po ognju. Ni potrebno posebej poudariti, da se -mora ukrepati, hitro, kajti vsak gozdni požar, je -mogoče hitro pogasiti, če se ga pravočasno opazi in ukrepa. Cene Jug KOTIČEK VARNOSTNIH NASVETOV (ograde, pregrade, ograje in stene) Varnostne naprave na delovnih pripravah morajo biti konstruirane in nameščene tako, da preprečujejo, da ‘roke ali drugi deli telesa med delom ne morejo V nevarno območje. Varnostna naprava pa je lahko nepremična, premična,. mehanizirana, avtomatska ali druga. . Vsi premični in vrtljivi deli-delovne naprave ali priprave, kd-utegnejo og.ro-. žati delavca ali okolico, morajo biti' zavarovani z ogradami, pregradami, ograjami,- stenami ali drugače. Oklepi morajo biti pritrjeni na podstavek ali drug nepremični del priprave. Če-je potrebno •varnostno napravo pogosto snemati ali kako drugače spreminjati njen položaj -in s tem v zveži tudi njeno vlogo, mora imeti varovalno napravo, ki preprečuje vključitev priprave "ali stroja; v pogon, •dokler ni varnostna naprava zopet na svojem mestu. . Varnostne napravemorajo.,biti na delovnih napravah- nameščenem- izvedene tako, da ne ovirajo dela oziroma uporabo Stroja ali priprave. Ge tehnološki postopek terja nadzorovanje med delom oziroma kontrolo delovanja priprave, mora varovalo-Omogočiti’ opazovanje postopka na kakršenkoli način. . Če je ograja: prenizka, se človek lahko nagne čeznjo in ima večji doseg. Zato pa mora biti varnostna ograja dovolj. oddaljena. Pri rišji ograji:je doseg roke ' omejen; samo na-dolžino roke, dolžino lakta in prstov. Kadar je dovolj prostora, lahko:, ž nižjo ograj o v ustrezni oddaljenosti od nevarnega dela stroja zadostno zavarujemo delavca. Če pa ograja stoji bliže stroja, mora biti dovolj visoka, da delavec ne more -doseči nevarnega dela ;stroja. , . . . . Kadar pa že zavarujemo nevarna mesta, moramo vsekakor Zagotoviti, da so odprtine v mreži ustrezno velike oziroma majhne (slednjo že objavljeno v Hmeljarju št. 12/76). Razdaljo ograje od nevarnega dela stroja merimo v točki, kjer; krivulja do- Ž sega roke »S« dotika nevarni del stroja. Možnost doseganja določene točke okrog horizontalne ograje je omejen na dosego lakta; če je' rob horizontalne ograje oddaljen za 43 cm ali manj, roka j ne sme in ne more doseči zasenčenega ! prostora pod ograjo. - Čc je rob horizontalne ograje oddaljen do 20 cm, lahko roka doseže samo 20 cm. Pri oddaljenosti 8 cm lahko prsti sežejo' v notranjost samo 8 cm. Janko Zupanek Ustanovljeno športno društvo Hmezad Na osnovi obširne razprave konference OGS naše delovne organizacije so delegati sklenili ustanoviti športno društvo delovne organizacije Hmezad, ki naj organizira in razvija športno dejavnost. V pripravljalnem odboru so Slavko Košenina (DSSS), Karl Kos (Mlekarna), Tone Ajdič (DSSS), Jože Rojnik (Notranja trgovina) in predstavnik Mesnin. Pripravljalni odbor naj bi pripravil pravila, načrt dela društva in ustanovni občni zbor. Delavske športne igre HMEZAD NAJBOLJŠI Delavci OZD v občini Žalec — ljubitelji šmiičanja .spio se v februarju srečali na Gol-ieh, kjer je komisija za šport in rekreacijo pri TKS Žalec prijavila v organizaciji Smučarskega kluba Žalec občinsko sindikalno prvenstvo y veleslalomu. Številna udeležba: 217 tekmovalcev iz, 18 OZD je pokazala, da je smučanje razširjena in priljubljena oblika rekreacije naših delavcev-'. Na tekmovanju smo imeli največ uspeha tako. ekipno kot posamezno delavci Hmezada in s tem dokazali, da smo tudi na športnem področju sposobni doseči pomembne rezultate. REZULTATI: Članice: Ekipno: 1. Hmezad Žalec 64,9 2. ZD Žalec 70,6 3. Tovarna nogavic Polzela 70,9 4. Tekstilna tovarna Prebold 82,2 v 5. Savinjski magazin Žalec 89,6, itd. Posamezno:L: 1. Urankar (Sav. magazin Žalec) 26,9 2. Pavlič (ZD Žalecj 28,3 3. Šlibar (Hmezad) 32,4 4. Orač (Hmezad) 32,5 itd. Starejši člani: Ekipno: ' . ■■ ; S§! 1. Hmezad Žalec 56,2 2. Juteks 64,0 3. Feralit 64,5 4. SIP 66,5 5. ZD Žalec 66,8 itd. Posamezno: 1. Rojnik (Hmezad) 25,9 2. Lakner (Prosveta) 26,0 3. Vrtačnik (GG) 27,0 4. Fonda (SIP) 27,6 5. Hostič (Juteks) 29,4 itd. Mlajši člani: Ekipno: 1. Tekstilna tovarna Prebold 113,05 2. Hmezad Žalec 114,52 3. SIP 115,72 4. Feralit 119,99 5. Garant 122,06 itd. Posamezno: 1. Gmajner (Hmezad) 35,27 2. Pavlin (Elektro) 35,76 3. Svatina (DEM) 36,78 4. Teržan (TT) 36,93 5. Žagar (SIP) 37,45 itd. IV. AGROSKI v Kranjski gori Organizacijo četrtega Agroskija je prevzela Gruda iz Ljubljane. Tekmovanje samo jé bilo 11. marca v Kranjski gori. Tehnično je to zahtevno nalogo zelo slabo izpeljal smu-» carski klub Novinar iz Ljubljane. Po tekmo-. vanju je bila seja častnega odbora za organizacijo Agroskija, kjer smo izbrali novega pokrovitelja prihodnjega — petega Agroskija. Prostovoljno se je javila za organizatorja tega tekmovanja Zveza slovenskih zadrug iz Celovca. Zagotavljajo namreč, da bodo poskušali pripraviti tekmovanje v kakšnem kraju, kjer je največ koroških .Slovencev. Svečani seji častnega odbora so prisostvovali republiški sekretar zá kmetijstvo, pomočnik zveznega sekretarja za kmetijstvo, podpred-. sednik Gospodarske zbornice Slovenije, .direktor- Pomurke, generalni direktor Agrotehnike, generalni direktor Grude in še več vidnih osebnosti. Mislim, da je prireditelj četrtega Agroskija to■ zimo ujel še komaj za rep, saj so v ponedeljek 13. marca uradno zaključili. smučarsko sezono v Kranjski gori, Prireditelj si je zelo prizadeval, da bi organizacija četrtega Agroskija uspela, toda temu so nagajali gostinci v Kranjski gori in že omenjeni smučarski klub Novinar iz Ljubljane,-Gostinci — strežno osebje hotela Alpina so nas za drage denarce slabo postregli, verjetno so za letošnjo sezono že dosegli plan in se jim ne da več naprezati. Slaba Organizacija tekmovanja samega je pripomogla, da Hmezad Žalec ni dobil pokala kot najboljša ekipa, v veleslalomu. Organizator tekmovanj® -jé namreč: dopuščal, da so lahko nekateri tekmovalci jod večkrat štar-tali, nekaterim tekmovalcem niso merili časa, ko smo pa dobili-y roke rezutiate, smo lahko ugotovili; da so bili uvrščeni tudi taki tekmovalci, ki sploh niso Štartali oziroma ki jih sploh ni bilo na tekmovanju v Kranjski gori. Omeniti moram, da je bilo pri letošnjem, Agroskiju tudi tekmovanje v smučarskih tekih. Hmezadovi tekači so se tekov tudi udeležili in sicer pri moških do 45 let s popolno ekipo, pri moških, nad 45 let pa je tekmoval samo Vlado Kralj, ki je dosegel tudi odlično drugo mesto. Ta disciplina je pravzaprav »pripomogla«,, da nismo zasedli prvega mesta. Namreč smučarski klub Novinar je seštel čase najboljših treh tekmovalcev iz posameznih kategorij. Prav tako je združil potem čase tekov in veleslaloma ter tako prišel do rezultatov, da je prvo mesto zasedla Agrotehnika iz Ljubljane, drugo mesto pa Hmezad iz Žalca. Mislim, da je izračun na ta način popolnoma nepravilen in bi moral biti prikazan zmagovalec ločeno za veleslalom in ločeno za teke. Še bolj pravično bi bilo, da bi doseežna mesta točkovali ter tako točke sešteli in prišli do zmagovalca. Po obeh variantah bi ekipa iz Hmezada dosegla prvo mesto. Verjetno smučarski klub Novinar tudi ni prav ravnal, ker je postavil le dve progi za veleslalom. Tekmovalci z višjimi štartnimi Uspešna Hmezadova tekača na smučeh Tone Korenjak in Vlado Kralj sta vzela medse Vilija Vybihala. V spomin na Kranjsko goro številkami so le z velikimi težavami dosegli boljša mesta. Kar se organizacije tekmovanja samega tiče, mislim, da je organizator Hmezad Žalec, ki je pripravil prvi in drugi Agro-ski, lahko vzgled vsem dosedanjim organizatorjem. Prepričani smo, da bo tekmovanje drugo leto bolje organizirano in da se bo Hmezad Žalec zopet potegoval za eno od višjih mest, prav tako pa bi bilo zaželeno, da bi na tovrstna tekmovanja pošiljali več tekmovalcev. Letošnjega tekmovanja se je s strani Hmezada udeležilo 28 tekmovalcev, Agrotehnika je dosti manjša organizacija, pa je poslala na tekmovanje več kot 50 ljudi in s tem prejela pokal kot organizacija, ki je poslala najmasovnejšo ekipo. EKIPNE UVRSTITVE Veleslalom — moški do 33 let: . Doseženo mesto, ,,. Cas 1. Zveza Slovenskih zadrug 2.05.91 2. Hmezad Žalec 2.12,34 3. Zgornje Savinjsko Mozirje 2.12.59 Veleslalom — moški od 33 do 45 let: Doseženo mesto Čas 1. KŽK Kranj I 1.45.25 2. Hmezad Žalec 1.54.91 3. Agrotehnika Ljubljana 1.55.36 Veleslalom — moški nad 45 let: Doseženo mesto časi- 1. Agrotehnika Ljubljana 2.18.91 2. Gosp. zbornica, Kmet. SL, L j. 2.21.12 3. Hmezad Žalec 2.21.49 Veleslalom —ženske: Doseženo mesto Čas; 1. MIZ Emona, Zalog 1.46 55 2. Hmezad Žalec, ■> 2.09 00 3. Biotehniška fakulteta Rodica 2.18.27 Teki — moški do 45 let: Doseženo mesto Čas 1. KZ Škof ja Loka 51.51 00 2. Agrotehnika Ljubljana 1.00.15.30 3, Hmezad Žalec 1.04.12.90 Najboljša moška ekipa veleslalom in teki skupaj: Doseženo mesto Čas 1. Agrotehnika Ljubljana 1.06.28-93 2. Hmezad Žalec 1.10.40.74 Skupni zmagovalec: Doseženo mesto Čas 1. Agrotehnika Ljubljana 1.09.35.95 2. Hmezad Žalec 1.12.49.74 Jože Rojnik ODBOJKA Na sindikalnem prvenstvu občine Žalec v odbojki smo delavci Hmezada nastopni s tremi ekipami in dosegli lepe rezultate. Ženske so igrale v Preboldu in v konkurenci sedmih ekip dosegle odlično 2. mesto, takoj za ekipo SIP Šempeter. Za Hmezad so nastopile: Kveder, Dolar, Udrih, Cetina, Zupanc in Flis. Upamo da bo ta uspeh in pa uspeh v smučanju vzpodbuda Za nadaljnjo uveljavitev in razširitev ženskega športa v Hmezadu. Starejši člani so igrali na Vranskem in premagali ekipi TT Prebold in TN Polzela in se uvrstili v finale, ki je bilo v Šempetru. Tu so zasedli 2. mesto za ekipo Ferralita. Tudi ta uvrstitev je uspeh, saj sov finalu igrali, brez vodje ekipe Žolnirja, ki je pred tekmovanjem moral odpotovati v daljni Vietnam. Igrali so: Žolnir, Farčnik, Tasec, Omladič, žužej, Goropevšek in Lužar. Mlajši člani so igrali v Šempetru in osvojili v svoji skupini 2. mesto za ekipo SIP, premagali pa so Sayinjo in Garant, | Igrali so: Bukovnik, Kainz, Uplaznik, Ajdič, Cizej, Cmer, Žagar in Gmajnar. SK Kritika, samokritika ali beseda o športu Šport in rekreacija delavcev iz leta v leto pridobivata na pomenu. Še pred leti je bilo to področje prepuščeno redkim entuziastom, ki so znali organizirati ljubitelje raznih aktivnosti. Danes je drugače. Družba je spoznala, da je standard in tehnika človeka osiromašila za velik del telesne aktivnosti, ki je za zdravje in počutje neobhodno potrebna. Avtomobilizem in avtomati v proizvodnji so delavca prikrajšali za hojo in ga ob stroju prikovali v predpisano telesno držo. Sicer brez telesnih hib, vendarle postajamo invalidi. Ne zmoremo več nekaterih preprostih telesnih vaj in naporov, ker smo pozabili na nujno potrebo zdravega telesa po gibanju. Postajamo živčno napeti in razdražljivi, težko prenašamo drobne poraze, ki jih prinaša življenje. Zanemarjamo družabnost in se zapiramo vase. O športu veliko beremo, ga spremljamo na televiziji, se zanimamo za zvezdnike in polemike okrog njih, ne zmoremo pa preteči 1.000 metrov in preskočiti oviro, ki nam sega do pasu. Kam to vodi? Tudi to vemo. K zamaščenosti, k boleznim srca, slabi kondiciji, neodpornosti... ■ Posledice tega čutimo sami, delovna organizacija in družba. Dolžni smo nekaj ukreniti, da bi se stvar spremenila. Res je, da mora vsak sam najbolje skrbeti za svoje zdravje in počutje, vendar do svojih delavcev, do njihovega zdravja, delovna organizacija ne sme biti ravnodušna. In to naj velja tudi za Hmezad. To, da delavcu zagotovimo regres za letni dopust in penzion na obali, še ne pomeni, da bi lahko naša odgovornost in skrb za aktivni oddih delavcev za leto dni prenehala. Vendar pri nas praktično je tako. Letni dopust pa še ni kapital, iz katerega bi lahko črpali obresti vse leto. Aktivni oddih — rekreacija delavcev je stalna potreba skozi vse leto. Za zdravje, vzdržljivost, odpornost in počutje moramo skrbeti vsak dan. Kaže, da pri nas tudi nimamo razčiščene odgovornosti za področje aktivnega oddiha delavcev. Nekateri še vedno mislijo, da to področje ne sodi v okvir nalog in planov, ki jih zajema gospodarski načrt. Zmoremo milijardne investicije v sredstva za delo, bojimo pa se vložiti milijon za zdravje in počutje delavcev. Kako dolgo se bo pri nas še obdržalo prepričanje, da je organizirana športna rekreacija nepotreben luksuz, zapravljanje časa in denarja. In za to naj bi bili odgovorni le nekateri zanesenjaki. Gotovo smo za takšno stanje v prvi vrsti krivi sindikalni delavci. Preokupirani smo na družbeni, gospodarski in politični problem, skrb za zdravje in počutje delavcev pa smo postavili v četrti plan. Vendar je zmotno misliti, da je samo sindikat odgovoren za to področje. Odgovornost nosijo tudi druge politične organizacije (ZK, ZSM) in tudi vodilni delavci. Na zadnji sindikalni konferenci Hmezada je bil sprejet sklep o formiranju »šport-no-rekreacijskega društva Hmezad«. Pod velik vprašaj pa je bil postavljen predlog za namestitev profesionalnega delavca za to področje. O tem naj bi odločili delavci TOZD. Morda je nastopil prelomni trenutek. Od nas vseh je zdaj odvisno, kako bo jutri športna rekreacija v Hmezadu organizirana in kakšen pomen ter obseg bo dobila. Vsak zase naj pretehta, pošteno in samokritično. Posledica te odločitve bo odnos do našega zdravja in počutja. Karl Kos V smučarskem troboju Hmezad-lngrad-Savinja zmagovalec Hmezad - prednostjo zmagal Hmezad pred Ingradom S in Savinjo. Zmagovalno ekipo. Hmezada so J sestavljali Gmajner, Martimšek in Laznik. Pri upoštevanju doseženih rezultatov je .ja ekipno premočno zmagal Hmezad, za kar je prejel tudi lep kristalni pokal. Ta pokal je sicer v prehodni lasti, pravi lastniki bomo postali šeel tedaj, če na podobnem troboju zrna-gamo dvakrat zapored ali v presledkih tri-ji krat. Verjetno nam bo z ozirom na vedno j| večje število smučarjev to tudi uspela. V j prihodnje bo treba postaviti tako organiza-cijo, da bomo na podobna tekmovanja pri-fi vabili čimveč Smučarjev. Naslednje leto nas čaka še dosti zahtev-1 nejša naloga, saj moramo poleg tega, da branimo naslov prvaka, organizirati tudi tekmo-' j vanje samo. Že med letom bo treba organizirati ter pripraviti zahtevani finančni načrt. | Predpostavljamo, da bomo organizirali naslednji troboj vsaj s takim uspehom kot letošnji prireditelj. Vremenski pregovori j Slana v aprilu je bolj nevarna, kot poleti toča in suša soparna. Če na Marka bliska, grmi, slane, pozebe se bati več ni. Če se vrana o Juriju v žito skrije, dobra letina! veliko žita! na ves glas vpije. Rekla Motiti se je človeško, vztrajati v tem pa hudičevo. Človek, ki ne dela napak, navadno ne dela ničesar, čas je velik učitelj: nesreča je v tem, ker-ubija svoje učence. Nekatere glave me spominjajo na mojo hranilno knjižico! Težko se polnijo in lahko praznijo. Z nezrelimi ljudmi je tako kot nezrelimi sadeži: nikoli ne odpadejo. Pripravite se za letovanje v sezoni 77 j Obveščamo vse člane naše delovne organizacije, kooperante in upokojence, da se lahko prijavijo za letovanje v naših in najetih počitniških domovih. V letošnji sezoni bomo lahko letovali v, na: — CRIKVENICI (predvidoma 52 ležišč) — BIOGRADU NA MORU (41 ležišč) — GOLTEH NAD MOZIRJEM (16 ležišč) — BARBATU (otok Rab) (30 ležišč) Letovanja bodo pričela 20. junija v 10-dnevnih izmenah in bodo trajala do 8. septembra letos. Cene dnevnih penzionov bomo objavili takoj, ko jih bo določil skupni odbor za medsebojna razmerja HMEZAD Žalec. Prijave za letovanje dobite pri referentih za kadrovske in splošne zadeve v vaši temeljni organizaoijl združenega dela ali delovni enoti. Izpolnjene prijavnice pošljite kadrovskemu oddelku podjetja NAJPOZNEJE DO 15. APRILA 1977. Po tem roku prispele prijavnice bomo upoštevali le, če bodo še proste kapacitete. Ko izpolnjujete prijavnico prosimo, da navedete po možnosti dva datuma za razporeditev in morda tudi dva kraja letovanja, ker bomo na ta način lahko bolj zanesljivo upoštevali vaše želje. Dogovora za letovanje na Pagu v Pagu letos nismo ponovno sklenili. Kadrovski oddelek [ Že četrtič smo sodelovali na že tradicionalnem smučarskem tekmovanju v veleslalomu med Hmezadom, Ingradom in Savinjo. Ta naziv troboja je dobil skrajšano obliko in ga imenujemo HIS. V letošnjem letu je bil organizator tekmovanja Ingrad iz . Celja in smo se morali glede terminov in časa bolj ali manj prilagajati njihovim zahtevam. Tekmovanje samo je bilo 18. februarja pozno popoldne, vseeno pa smo bili po končanem tekmovanju z organizacijo vsi zadovoljni. Proga je bila za takšno tekmovanje skoraj pretežka, saj je bila na tistem terenu, ikjer je bil nekaj dni pred tem smuk za državno prvenstvo. Da je bila proga težka govori tudi to, da je bilo dosti odstopov in diskvalifikacij. Prireditelj je predvideval, da kvaliteta smučanja narašča iz leta v leto in je temu primerno zahtevno postavil tudi progo. Po končanem tekmovanju smo ugotovili, da je kvaliteta v tej smeri res napredovala in upamo, da bo v naslednjih letih še hujša konkurenca. Tehnično vodstvo tekmovanja je prevzel smučarski klub Izletnik iz Celja in jo izpeljal brezhibno. Na štartu se je javilo več kot .150 tekmovalcev vseh treh ¡kategorij. Omeniti moram, da smo štartali v treh disciplinah in sicer: ženske, moški do 35 let in moški nad 35 let. Konkurenca je bila v vseh .kategorijah velika, pa čeprav se med tekmovalkami zaradi bolezni ni pojavila rutinirana tekmovalka Oračeva. stali šele tedaj, če na podobnem troboju zmagala Oberžanova iz Ingrada. Na drugo mesto se je uvrstila Šribarjeva, na tretje pa Udri-hova — obe iz Hmezada. Ekipno so zmagale tekmovalke iz Hmezada v sestavi Šribar, Udrih in Divjak. Kot drugi so štartali moški, stari nad 35 let, kjer je prvo mesto zasedel Jože Rojnik iz Hmezada, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila predstavnika Ingrada in sicer Pirnat in Berginc. V tej kategoriji so zmagali predstavniki Ingrada, Hmezad pa je v postavi Rojnik, Šketa m Marolt zasedel drugo mesto. Pri moških do 35 let je z veliko prednostjo zmagal Matjaž Gmajner iz Hmezada, na drugo mesto se je uvrstil Martinček, prav tako iz Hmezada, tretje mesto pa je zasedel špi-ljak iz Ingrada. V tej kategoriji je. z veliko Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet podjetja »Hmezad« 2alec._ Ureja uredniški odbor: predsednik Anton Gubenšek» dipl. inž. in člani: Janez Luževiči dipl. inž., Bogdan Pugelj, dipl. inž., Lamut Franc, dipl. vet., Eva Orač in Mil jeva Kač, dipl. inž., - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. — Glavni in odgovorni urednik Vili inž. Vybihal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1. — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 4.500 izvodih. — MAREC 1977 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 25 Izvleček iz pravilnika o varstvu pred požari UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO GOZDOV PRED POŽAROM ŠEMPETER ENOTA GOZDARSTVO HMEZAD TOZD KMETIJSTVO, POLZELA 146. člen Pravilnik o varstvu gozdov pred požari je sestavljen na podlagi Zakona o varstvu gozdov pred požari (Ur. 1. SRS 2/76), 17. čl. Zakona o gozdovih (Ur. 1. SRS, 16/74), 48. čl. Pravilnika o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom (Ur. 1. SRS 33/ 66) in uredbo o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih (Ur. 1. SRS 8/75 čl. 11). 147. člen Organizacijska enota gospodari z družbenimi gozdovi na področju občin Žalec, Celje in Šmarje. Organizacijska enota izdela protipožarni načrt. V načrtu predvideva varovanje gozdov in ukrepe, ki zahtevajo izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov za varstvo pred požari. Požarno posebno groženih gozdnih predelov organizacijska enota nima. 148. člen Protipožarni načrt mora vsebovati: — površino, — dostopnost (dovozne ceste), — vodne Vire, — podatke o drevesnih vrstah, ukrepe za opazovanje in obveščanje, — podatke o opremi in vozilih, s katerimi razpolaga organizacijska enota, — podatke o zadolžitvah in zbirališčih ljudi in opreme, — sredstva in ukrepe za hitro gašenje oziroma preprečevanje širjenja požara, — mesto komandnega štaba v primeru gašenja, — občinske karte, kot sestavni del. 149. člen Na podlagi protipožarnih načrtov morajo biti delavci organizacijske enote seznanjeni z zadolžitvami do 1. marca v tekočem letu in morajo v primeru požara ukrepati v skladu z osebno zadolžitvijo. Protipožarne načrte mora organizacijska enota vsako leto dopolniti. 150. člen Vodja protipožarne zaščite je vodja organizacijske enote. Naslovi in telefonske številke so sestavni del protipožarnega načrta, ki se letno dopolnjuje. 151. člen Sestavni del protipožarnega načrta so opozorilne table z navedbo lokacije. Opozorilne table morajo biti nameščene na vseh dostopih v požarno ogrožene gozdove in se morajo redno obnavljati. 152. člen Orodje, ki je predvideno v protipožarnih načrtih mora biti vedno brezhibno, kom-pletirano in kot je določeno v načrtih na določenih mestih. Orodje se ne sme uporabljati v druge namene. 153. člen Prepovedano je netenje ognja na prostem, v gozdovih, gozdnih plantažah ali v njihovi bližini. Za netenje ognja zunaj zavarovanih ognjišč se šteje netenje ognja zunaj delavnic, koč in barak, nadalje kurjenje v kladah, votlih deblih, štorih ter uporaba gorilnikov na trda, tekoča in plinasta goriva zunaj zaprtih prostorov v navedenem območju. Za bližino ognja se šteje razdalja 50 m do roba gozda. 154. člen Osebe, ki smejo netiti ogenj na prostem so: gozdni delavci, vozniki gozdnih sorti-mentov in drugi zaposleni v gozdu. Sežiganje lubja, vejevja, sečnih odpadkov, grmovja, dračja, plevela in požiganje na planinskih pašnikih je dovoljeno zgoraj navedenim osebam samo pod vodstvom strokovnega delavca, ki je zadolžen upoštevati vse ukrepe za preprečitev gozdnega požara. O požiganju mora vnaprej obvestiti postajo milice ali najbližjo gasilsko enoto. 155. člen Prepovedano je netiti ogenj ob močnem vetru, hudi suši, v mladih gozdovih in gozdnih nasadih. Prepovedano je sežigati ledine in travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči koristno rastlinje na degradiranem zemljišču. 156. člen Organizacijska enota mora skrbeti, da so njeni delavci usposobljeni in da skrbijo za: — postavitev napisov z opozorili o prepovedi kajenja ali uporabo odprtega ognja v gozdovih, ter odlaganju raznih odpadkov, — večkratne nadzorstvene obhode zadolženih delavcev organizacijske enote, 1 — vzdrževanje presek v primerni širini, — pravočasno in pogosto redčenje sestoja iglavcev, , — gojitev mešanih iglavcev in listavcev: v gozdovih iglavcev pa .zasajanje primernih pasov listavcev, — redno čiščenje suhih vej, sečnine, suhega drevja in drugega vnetljivega ali odpadnega materiala zlasti v gozdovih iglavcev. 157. člen Strokovni nadzor na terenu opravljajo zaposleni delavci v organizacijski enoti v tesni povezavi z gozdarskimi delavci gozdarskih obratov GG Celje. 158. člen V primeru • gozdnega požara morajo gozdni delavci in lovsko osebje poklicati k gašenju požara vse za gašenje sposobne ljudi. Vsakdo mora o nastanku gozdnega požara^ 'ki ga sam ne more pogasiti, obvestiti postajo milice,'gasilsko enoto, organizacijsko enoto Gozdarstvo v Polzeli, enoto GG Celje ali' organizacijske enote TOZD Hmezad. 159. člen Gašenje požara vodi poveljnik gasilske enote ob sodelovanju gozdarskega strokovnjaka. Nizki požar — suhljad, listje, mah, trava, gasimo z udarjanjem (metle, lopate, veje) ali z zemljo ali peskom. V primeru, da se ogenj naglo širi, je potrebno v smeri vetra očistiti pas 5—10 m in prekopati zemljo. -- DEBELNI ALI VRŠNI POŽAR Posekati na primerni razdalji po potrebi do ca. 50 m širok pas drevja. O tem mo- ra odločiti gozdarski strokovnjak. Drevje podirati v, smeri požara, ga oklestiti in veje takoj odstraniti. Morebitna goreča debla je zasuti s prstjo. — PODTALNI POŽAR Če 'gori pod površino (šota, humus, korenine) je treba izkopati primerno širok in globok jarek in v njem posekati vse korenine. Gorenje pod površino je treba zadušiti s teptanjem, polivanjem in nasi-pavanjem zemlje. Po potrebi je treba odkriti tla in odstraniti gorljive snovi. 160. člen Ko je požar omejen ali pogašen, vodja gašenja določi gasilsko enoto, sestavljeno iz delavcev organizacijske enote. Straža mora nadzirati pogorišče ter bližnjo okolico, ki je ogrožena. V primeru ponovnega izbruha ognja večjega obsega, straža takoj obvesti gasilce, vodjo gašenja ali postajo milice. 161. člen Gozdarski strokovnjak za sodelovanje pri gašenju gozdnega požara'je tov. Trtnik Andrej, vodja organizacijske enote Gozdarstvo s sedežem v Polzeli, telefon 720-035 in Marovt Zvone, vodja PE GOZD, orga-nijacijska enota Gozdarstvo Polzela, telefon 720-035. Stanovanje: Tratnik Andrej, Polzela 74, Marovt Zvone, Polzela 108 a. V primeru požara mora v pravilniku zadolženi delavec na kraju požara sodelovati pri organizaciji gašenja. 162. člen Organizacijska enota mora voditi evidenco o požarih. V ta namen vodi požarno, knjigo po posameznih občinah. V požarno knjigo vpisuje datum in kraj požara, oddelek, površino požara in nastalo škodo. Poročila o gozdnih požarih je ob koncu leta dostaviti področnim občinam. NAČRT POŽARNEGA VARSTVA GOZDOV 1. GOSPODARSKA ORGANIZACIJA Hmezad Žalec — TOZjD Kmetijstvo, DE Gozdarstvo Polzela^ ' Sedež: Polzela, telefon 720-035. 2. POVRŠINA GOZDOV, S KATERIMI ORGANIZACIJA GOSPODARI: Občina Površina Žalec 645 ha Celje 251 ha Šmarje 259 ha Skupaj: 1.155 ha 3. POŽARNO OGROŽENIH GOZDOV NA PODROČJU ORGANIZACIJSKE ENOTE NI. 4. ORGANIZACIJSKA IN TEHNIČNA PRIPRAVLJENOST DELOVNE ORGANIZACIJE ZA PROTIPOŽARNO VARNOST GOZDOV. a) Strokovni vodja protipožarne službe: Trajnik Andrej, upravnik DE, Gozdarstvo Polzela, telefon (sl.) 720-035. Marovt Zvone, vodja PE Gozd Polzela, telefon (sl.) 720-035. b) Čuvajska in opazovalna služba na terenu ter obveščanje na: b/r področju občine Celje: Tratnik Andrej, Polzela) tel. 720-035. Mairbvt Zvone, Polzela, tel. 720:035. Zupdnek Maks, Sdčka — p. Strmec. Pušnik Ivan, Razdel, p. Strmec. Opomba: Odgovorni delavec lahko v primeru potrebe določi tudi druge delavce.’-^' P' H* •’CTtv •- • '• v 6/2 področju' občine Žalec: Tratnik Andrej/ Polzela 74. Marovt Zvone, Polzela 108 a. Kolšek Franc, Preserje 17. b/3 področju občine Šmarje: TOZD Kmetijstvo Šmarje z naštetimi enotami: ZE Šmarie: No.vak Zvonko, Šmarje 98, tel. 820-063. ZE Rogaška Slatina: Grobin Franc, Ratanska vas 24 — sušilnica. PE Rogatec: Stojnšek Franc, Rogatec n. h. PE Skrbnik: Bokalič Franc, Pristava 26, tel. 82-8179. ZE Pristava: Kamenšek Leopold, St. Nezbiše 47, 824-160, Amon Leon, Dobležice 12, b., p. Lesično. ZE Imeno: Šalekar Franc, Imeno 3. ZE Kozje: Kramar Franc, Kozje 28. ZE Bistrica ob Sotli: Žučko Drago, Črešnjevec 20, p. 63235 Bistrica ob Sotli. PE Kostrivnica: But Franc, Kostrivnica p. 63241, Podplat. PE Lemberg: Potisk Jože, Lemberg 24, tel. 824-160. Hmezad Žalec, TOZD Kmetijstvo — DE Gozdarstvo Polzela gospodari z 1155 ha gozdov, ki ležijo na področju občin Žalec (645 ha), Celje )251 ha) in Šmarje (259 ha). Vsi navedeni gozdovi izvirajo od bivših kmetijskih gospodarstev, katere je dodelila v upravljanje bivša uprava za gozdarstvo Celje. Del gozdov pa je Hmezad in njegovi pravni predniki nakupil pri arondacijah kmetij. Gozdovi so razdrobljeni v manjše površine in ležijo na področju navedenih' občin. Vse gozdne parcele Hmezada se prepletajo s parcelami zasebnih kmečkih gozdov in z gozdovi, s katerimi gospodari Gozdno gospodarstvo Celje. Zaradi tega »Hmezad« DE Gospodarstvo ni v stanju v celoti s svojimi delavci organizirati opazovalno in obveščevalno službo. Vse to je narekovalo, da smo se organizacijsko povezali za preventivno službo z gozdnim gospodarstvom Celje, oziroma njenimi TOZD na področju občin Celje, Žalec in Šmarje. . c) KOMANDNO MESTO Komandno mesto je na kraju požara in ga določita skupno poveljnik gasilske enote in odgovorna oseba DE Gozdarstvo Polzela. d) RAZPORED ZA GAŠENJE POŽAROV DE Gozdarstvo ima določene kraje zbirališč delavcev za gašenje požarov. 1. Za področje občine Žalec je zbirališče na sedežu DE, to je žaga Polzela. 'Poleg tega še: — gasilski dom Vransko: zbirališče za okolico Vranskega, — gasilski dom Braslovče: zbirališče za okolico Braslovč, — gasilski dom Prekopa: zbirališče za okolico Prekope, — hlevi Založe: zbirališče za okolico Za-lož, — gasilski dom Prebold: zbirališče za okolico Prebolda, — gasilski dom Polzela: zbirališče za okolico Polzele, — gasilski dom Gotovlje: zbirališče za okolico Gotovelj, TOZD Sadjarstvo Kasaze-Mirosan: zbirališče za okolico Liboj, pri Mostnarju (križišče Velenje—Dobrna): zbirališče za okolico Studenec. 2. Za področje Celja: — gasilski dom Strmec: zbirališče za okolico Strmca. Poleg tega še: —■ gasilski dom Vojnik: zbirališče za okolico Vojnika, — gasilski dom Lemberg: zbirališče za okolico Dobrne. 3. Za področje Šmarja: Glavno zbirališče: Sedež GG Celje TOZD Boč. — v Podčetrtku: zbirališče za okolico Podčetrtka. Poleg tega še: — gasilski dom Šmarje: zbirališče za okolico Šmarja, — gasilski dom Rogatec: zbirališče za okolico Rogatca, — gasilski dom Pristava: zbirališče za okolico Pristave in Skrbnika, ' —\gasilski dom Imeno: zbirališče za okolico Imena, — gasilski dom Kozje: zbirališče za okolico Kozja, — gasilski dom Bistrica ob Sotli: zbirališče za okolico Bistrice, - — gasilski dom Rogaška Slatina: zbirališče za okolico Rogaške Slatine, — gasilski dom Kostrivnica: zbirališče za okolico Kostrivnice, — gasilski dom Lemberg: zbirališče za okolico Sladke gore, Lemberga. Za gašenje požara se delavci morajo opremiti z naslednjim ^orodjem: motorno žago z zadostno rezervo goriva in maziva, rovnico ali krampom, cepinom, sekiro in lopato. Za delavce, stanujoče na področju Celja, je na razpolago kombi vozilo, ki ga vozi Zupanek Maks, stanujoč v Socki pri Strmcu. V času večje požarne nevarnosti mora biti vozilo opremljeno z zgoraj navedeni morodjem in opremo. Samoupravni predpisi — stran 6 Za delavce, ki se zberejo na žagi Polzela, je orodje na razpolago na žagi. Za delavce, ki se zberejo v Podčetrtku so delavci, vozila in orodja od GG Celje, TOZD Boč, ki razpolagajo z ustreznim orodjem in opremo. Na ostalih zbirališčih pa razpolagajo skoro vsa gasilska društva z motornimi brizgalnami, vozili, in orodjem za. gašenje; gozdnih požarov. Preskrba ekip s hrano: Hrano lahko nabavimo v poslovalnicah Savinjskega magazina za področje občine Žalec ali v enotah Kmetijstva, v poslovalnicah »Jelša« za področje občine Šmarje in poslovalnicah »Mera« za področje občine Celje. Poslovalnice so v vseh večjih krajih na teh področjih. Poleg tega je veliko obratov družbene prehrane. 5. Prijava požarov: Poklicni gasilci Celje, Dečkova, telefon 93, 22-090, 22-071. Postaja milice Vransko 724-022 Postaja milice Žalec 92, 710-922 Postaja milice Celje 92, 22-000 Postaja milice Vojnik 772-022 Postaja milice Šmarje 820-092 Postaja milice Kozje 92 Postaja milice Rogaška Slatina 810-902. Stalna služba UJV Celje: 23201, h. c. 23-941. 6. Poleg tega se. lahko prijavi požar tudi direktno na sedeže gasilskih društev. Občina Žalec: Ločica pri Vranskem, Vransko, Prekopa, Tabor, Ojstriška vas, Gomilsko, Trnava, Braslovče, Letuš, Polzela, Parižlje, Ločica pri Polzeli, Latkova vas, Prebold, Matke, šešče, Griže, Zabuko-vica, Šempeter, Vrbje, Gotovlje, Žalec, Petrovče, Drešinja vas, Levec, Pernovo, Vinska gora in Ponikva. Občina Celje: Celje, Gaberje, Škofja vas, Vojnik, Strmec, Lemberg, Dobrna, Štore. Občina Šmarje: Šmarje, Sladka gora, Sladka gora, Rogaška Slatina, tel. 810-988, Rogatec, Kostrivnica, Kristan vrh, Pristava, Zibika, Podčetrtek, Imeno, Virštanj, Lesično, Kozje, Podsreda, Bistrica ob Sotli, Steklarna Straža, tel. 826-000, Steklarna Rogaška Slatina, tel. 810-020. 7. Sedeži TOZD in DE Hmezada Žalec, ki imajo priključen telefon: a) v občini Žalec: DE Kmetijstva in ZE Koperacije: Vransko, Tabor, Žovnek, Latkova vas, Trnava, Braslovče, Polzela, Šempeter, Vrbje, Gotovlje, Petrovče. b) v občini Celje: Vojnik, Višnja vas, šmarjeta, Celje, c) v občini Šmarje: TOZD Kmetijstvo Šmarje: ZE Šmarje ZE Rogaška Slatina ZE Pristava ZE Imeno ZE Kozje ZE Bistrica ob Sotli. 8. Preventivni požarno varnostni ukrepi v gozdovih: j Postavljeni opozorilni napisi o prepovedi kurjenja v gozdu: a) občina Žaleč, 1. cesta Pirešica—Železno: pri mostu za Meden graben odd. 12 B, 2. cesta Pirešica—Ponikva: pri Studencah odd. 38 N, 3. cesta Arja vas—Gorica: pri vhodu v gozd za Arjo vasjo odd. 13 M, 4. cesta Petrovče—Kasaze: pri stanovanjskih provizorijih Mirosan odd. 16 E, 5. cesta Petrovče—Liboje: ob cesti v Br-nico odd. 14, 6. cesta Žalec—Zabukovca: v parku Griže odd. 17 c, 7. cesta Prebold—Trbovlje: v odcepu Marija Reka—Nahodno odd. 14 F, 8. cesta Gomilsko—Tabor: v Ojstriški vasi ob poti za Cukalovo 'žago odd. 21, 9. cesta Vransko—Tešova: za vasjo Brode odd. 2333, 10. cesta Vransko—Trojane: za vasjo Ločica (Ceretov laz) odd. 258, 11. cesta Braslovče—Podvrh: za provizo-rijem v Žovneku odd. 29, 12. cesta Braslovče—Podvrh: ob cesti za Strojanškom odd. 29, 13. cesta Polzela—Velenje: v Andražu pri sotočju odd. 31 E, 14. cesta Polzela—Velenje: v Seneku ob začetku TRIM steze odd. 32, 15. cesta Polzela—Založe: Založe za Korberjem odd. 34 D 16. cesta Založe—Briše: ob cesti v Briše odd. 37 A, 17. cesta Ložnica—Plevno: v Gotovljah za graščino Plevno odd. 40 K, 18. cesta Gotovi j e—Rinka: pri daljnovodu odd. 40. b) občina Celje 19. cesta Dobrna—Lokovina ob cesti odd. 1 c, 20. cesta Dobrna — nad transformatorjem odd. 1 s, 21. cesta Dobrna —ob turistični stezi nad Dobrno odd. 1 A, 22. cesta Celje—Dobrna, v Lembergu odd. 2 A, 23. cesta Celje—Dobrna v Višnji vasi, most za Ravnakom odd. 4 A, • 24. cesta Dobrna — nad sušilnico Štol-nar ob cesti odd. 6 G, 25. cesta Vojnik—bolnica, ob cesti za bolnico odd. 7 K, 26. cesta Proseniško—Ljubečna v Šmi-klavžu odd. 8 J, 27. cesta Celje—Lisce nad Petričkom odd. 10, 28. cesta Celje—Prešnik za Šentjungert odd. 11 A. c) občina Šmarje _ 29. Bistrica ob Sotli: Trebče pri cesti, 30. Bistrica ob Sotli: Žagaj pri kamnolomu, 31. Rogatec: za pokopališčem, 32. Rogatec: v parku pri garažah, 33. Šmarje: pri Ribniku, 34. Rogaška Slatina: Ratanska vas pri daljnovodu, 35. Rogaška Slatina: Cerovec — za vasjo, 36. Imeno: Virštanj pri Božičku, 37. Podplat: pri prehodu čez progo, 38. Kostrivnica: pri kmetijski preskrbi, 39. Lemberg: pri kamnolomu, 40. Sladka gora: pri križišču za Lemberg, 41. Pristava: pri plantaži Skrbnik — začetek gozda, 42. Pristava: Skrbnik — v dolini proti Gabrcam. 6. Pojačani nadzorstveni obhodi v primeru večje nevarnosti za požare v sušnih mesecih (marec, maj, avgust): Z ozirom na veliko raztresenost in razdrobljenost gozdnih površin, Tratnik Andrej in Marolt Franc nadzorujeta v času večje nevarnosti za nastanek požara v medsebojni povezavi z gozdarskim osebjem Gozdnega gospodarstva Celje oziroma TOZD za kooperacijo Vransko, TOZD Gozdnik Žalec, TOZD Celje in TOZD Boč Podčetrtek. c) Gozdne protipožarne preseke, steze, poti in gozdni viri v večjih kompleksih gozdov last Hmezad TOZD Kmetijstvo, organizacijska enota Gozdarstvo Polzela, obstaja zelo gosta mreža gozdnih stez, po- Samoupravni predpisi — stran 7 ti, gozdnih vlak in jarkov. Zato menimo, da je rešeno vprašanje protipožarnih presek, ker ni potrebe po novih presekah. Dovozne poti in vodni’viri: ' Občina Žalec: I Cesta Ločica—Vransko—Motnik: potok Bistrica. 2. Cesta Žovnek—Podvrh—Cimperšek: potok Trnavca, ribnik. 3. Cesta Polzela—Andraž—Velenje: potok Ložnica. ' 4. Cesta Polzela—Založe—(N. Klošter):— Puše: ribniki Založe. 5. Cesta Gotovlje—Jedert: potok Ložnica. 6. Cesta Ložnica—Plevno: potok Vršca, Ložnica. 7. Cesta Arja vas—Velenje—Studence: potok Pirešica in dotoki. 8. Cesta Petrovče—Kakaze—Liboje: potok Bistrica. 9. Cesta Vojnik—Frankolovo—Višnja vas: potok Potok. 10. Cesta Vojnik—Dobrna: ribniki v Dobrni. Občina Šmarje 11. Cesta Bistrica ob Sotli—Bizeljsko— Svete gore: potok Cehovnica in vodni' rezervoar. 12 Cesta Bistrica ob Sotli—Podsreda: vodno zajetje Trebče, Bujan vrh. 13. Cesta Kozje—Pilšlajn: potok Bistrica. 14. Cesta Imeno—Virštajn: potok Sotla. 15. Cesta Imeno—Bučka gorca: potok Sotla. 16. Cesta Virštajn—Rudnina potok Olimščica. 17. Cesta Pristava—škrbnik: potok Nez--biše in vodni rezervoar škrbnik. 18. Cesta Pristava-—Sodna vas—Rogin-ska gorca: potok Mestinjščica in Roginj-ščica. 19. Cesta Rogatec—Žetale': potok' Dra-gajna. 20. Cesta Rogatec—Krapina: potok Sotla in pritoki. 21. Cesta Rogatec—rStojna sela: potoka Strmec in Ribnik: 22. Cesta Rogaška—Cerovec—Sečovo: potoka Sečovo in Cerovec. 23. Cesta Rogaška Slatina—Ratanka vas —Kostrivnica: potoka Magajna in Kostrivnica. 24. Cesta Rogaška Slatina—Rogatec: potoka Hidranti, Potok. 25. Cesta Podplat—Kostrivnica: potok Kostrivnica. 26. Cesta Mestinje—Lemberg; potok Lemberg, Mestinjščica. 27. Cesta Podplat—Rečica: potok J Lemberg, Mestinjščica. 28. Cesta Lembdrg—Pečica: potok Lemberg, Mestinjščica. 29. Cesta Šmarje—Sotensko: potok Dvor in hidranti. 30. Cesta Šmarje—Zadarže: šmalški ribniki, potok Zadarže. 31. Cesta Šmarje—Celovec: potok Zadarže. 32. Cesta Šmarje—^Grobelno: šmarski potoki in šmarski ribniki. 9. Seznanitev delavcev z načrtom požarnega varstva: Na sestankih zborov delavcev, pismeno iti objavljeno v glasilu »Hmeljar« Hmezad Žalec. 1977/2 Poročilo s seje predsedstva MHB Lojze CETINA, mgr. agr. Letošnje spomladansko zasedanje predsedstva Mednarodnega hmeljarskega biroja je bilo 12. marca 1977 v Parizu. Ob tej priliki je bila II 3. dopoldne seja ekonomske komisije, popoldne pa seja ožje tehnične komisije. Iz Jugoslavije sva sejam prisostvovala kot predstavnik Jugoslavije v predsedstvu MHB L. Cetina in član tehnične komisije MHB dr. J. Kišgeci. Seja predsedstva je bila 12. 3. dopoldne in je potekala po naslednjem dnevnem redu: T. Določitev članov predsedstva 2. Potrditev zapisnika zadnje seje z dne 7. 8. 1976 v Sofiji 3. Volitve predsednika, 3 podpredsednikov in imenovanje generalnega sekretarja 4. Poročila predstavnikov, držav članic o hmeljarstvu v njihovih deželah 5. Izmenjava mnenj o položaju na svetovnem hmeljnem trgu 6. Hmeljarski kongres leta 1977 v Yakimi (ZDAjT 7. Predlogi za hmeljarsko odlikovanje 8. Razno. Na predlog generalnega sekretarja je bil zaradi vloge Madžarske z¿ vključitev v MHB dnevni red razširjen za točko. l.a Sprejem Madžarske v MHB. Od 12 držav članic se je seje udeležilo 10 članov ali po sprejemu Madžarske od 13 držav članic je bilo 11 prisotnih. Opravičila se je Avstralija, brez opravičila pa je izostala Bolgarija. Ad 1) Posamezne države so delegirale v predsedstvo naslednje člane: Belgija: Top, ZR Nemčija: Hofter, Češkoslovaška: Paul, DR Nemčija: Borde, Anglija: Lane, Španija: de Arcenequi, Francija: Lux, Jugoslavija: Cetina, Poljska: Kroniericki, ZDA: Gooding, Madžarska: Cseh. Ad la) Generalni sekretar je prečital vlogo proizvajalcev hmelja iz Madžarske, da žele postati polnopravni član MHB. Ker izpolnjuje vse pogoje je predsedstvo soglasno sprejelo sklep, da se Madžarska sprejme v MHB. Tako šteje sedaj naša organizacija 13 članov. Sovjetska zveza in Japonska, ki sta tudi bili povabljeni, da se vključita, se vabilu še nista odzvali, čeprav je po informacijah predsednika Paula (CSSR) pričakovati, da se bo SZ vključila v naslednjih letih. Japonska na povabilo še ni odgovorila. Z včlanitvijo SZ in Japonske bi MHB vključeval po površini 96 % (sedaj 80 %), po pridelku pa 97,3 % (sedaj 85 odstotkov) svetovnih površin oziroma pridelka hmelja. Ad 2) Zapisnik z zadnjé seje je bil sprejet. Ad 3) Po statutu MHB traja mandat predsednika, 3 podpredsednikov in generalnega sekretarja 2 leti. Ker je potekel mandat sedanjemu predsedniku ing. Paulu (CSSR) je bil na predlog ameriškega predstavnika Goodni-ga soglasno izvoljen angleški predstavnik v MHB Lane, za podpredsednike pa Kulig (Poljska), Hofter (ZR Nemčija), Gooding (ZDA). Z velikim zadovoljstvom je bil sprejet pristanek generalnega sekretarja dr. Pavliča, da je pripravljen opravljati to odgovorno funkcijo še naslednji dve leti. Pristavil pa je, da bo po poteku tega mandata treba misliti na novega generalnega sekretarja. Novi predsednik je takoj zasedel predsedniško mesto, predsednik ekonomske komisije Broom (Anglija) pa se je zahvalil dosedanjemu predsedniku za njegovo delo v pretekli mandatni dobi. Ad 4) Ker so vsi predstavniki posameznih dežel dali pismena poročila na že običajnih obrazcih je bila odprta razprava po poročilih in usklajevanje podatkov o površinsah in pridelkih v poročilih in v razpredelnici ekonomske komisije (Razpredelnica 1, Razpredelnica 2).; Ad 5) Predsednik ekonomske komisije je poročal o zasedanju ekonomske komisije 11. 3. 1977 in izrazil zaskrbljenost zaradi predvidenega povečanja površin hmelja v letu 1977, ki lahko znaša glede na letino do 10.000 ton več kot v letu 1976. Glede mednarodne konvencije o ureditvi hmeljnega tržišča je podal kratek pregled aktivnosti komisije v tej smeri. Ko. je proučeval kako delujejo tako dogovori pri drugih kmetijskih proizvodih kot kava, kakao i. dr. je ugotovil, da ne delujejo idealno. Takšen dogovor, bi moral obsegati vse svetovne proizvajalce hmelja (MHB je za ta namen preozek). Dogovor bi morale skleniti vlade teh držav in tem obveznostim prilagoditi svojo zakonodajo, ki b£ omogočala kontrole površin, proizvodnje,- prometa in cen. Načelno so se za to že v preteklosti izrekle ZDA, CSSR ih druge dežele, vendar imamo za odločitev premalo podatkov. Manjka znanstvena študija, ki bi proučila vse probleme, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri pripravi dogovora in predvidela finančne obveznosti ter vse parametre tega modela predvsem pa prednosti, ki bi jih dogovor nudil in če je sploh uresničljiv. Zato je potrebno vključiti eksperte. Ugotoviti je treba koliko bi taka študija stala in če smo jo pripravlje--ni plačati. Predlagal je, da naj vsi predstavniki proučijo,,če obstoja možnost da izdelajo take študije v kateri izmed držav članic in za kakšno ceho. To moramo sporočiti do 1. julija predsedniku ekonomske komisije ali generalnemu sekretarju dr. Pavliču. V novembru 1977 je v Wolnzachu predvidena seja ekonomske komisije, ki bi proučila te odgovore in druge aktualne probleme hmeljnega trga. UDK 633.819(047) V razpravi se je razvilo vprašanje metode določanja odstotka alfa smol, ki ga uporabljamo za izdelavo bilance proizvodnje in potrošnje hmelja. Nekateri namreč navajajo odstotek smol v zračno-suhem hmelju, drugi pa odstotek preračunan na suho snov. V tej zvezi je bil sprejet zaključek, da bi naj znanstvena komisija skupaj z metodo bonitiranja proučila tudi to vprašanje. Predsednik ekonomske komisije bo v ta namen navezal stik z znanstveno komisijo. Ad 6) V zvezi z letošnjim kongresom je ameriški predsednik ponovil vabilo in željo, da se čim več držav udeleži kongresa. Zagotovil pa je, da ga bodo organizirali ne glede na število udeležencev, čeprav so svoj čas postavljali število 40 kot najmanjše. Na osnovi orientacijskih prijav se bo kongresa udeležilo iz posameznih držav: Anglije 17, Španije 10, DR Nemčije 2, Cehoslovaške 3, ZR Nemčije 6—8, Poljske 1—2, Belgije 2—3, Madžarske 1—2, Južna Afrika 1, Francija in Jugoslavija se kongresa ne bodo udeležile. Tako izgleda, da se bo izven ZDA kongresa udeležilo 44—49 predstavnikov, Kongres bo od 4. do 6. avgusta in sicer 4. avgusta seja predsedstva, ekonomske in tehnične komisije, 5. avgusta so predvideni strokovni ogledi, 6-. avgusta pa zasedanje generalne skupščine. Glede organizacije potovanja je prepuščeno posameznim državam, da se povezujejo in iščejo najcenejše ponudbe. Kotizacija znaša 170 USO dolarjev po osebi. Ad 7) Potrjeni sp bili vsi predlogi posameznih držav članic za podelitev hmeljarskega oblikovanja, med njimi sta tudi 2 predloga iz Jugoslavije in sicer mag. Dragica Kralj iz Slovenije in ing. Marjan Radovič iz Bačke. Ad 8) -V tej točki dnevnega reda je predsedstvo razpravljalo o naslednjih vprašanjih: — Na vlogo nekega inštituta iz Indije, če bi lahko sodeloval z MHB je bil sprejet sklep, da se lahko včlani kot pridružen član (podobno kot Južna Afrika). — Predsednik tehnične komisije ing. Kohlmann (ZR Nemčija) je poročal o zasedanju TK v ožjem sestavu 11. 3. 1977 popoldan (iz Jugoslavije sta se ga udeležila oba člana TK J. Kišgeci in L. Cetina), Za zasedanje TK ob priliki kongresa so predvidene naslednje glavne teme: PREGLED NAJVAŽNEJŠIH PODATKOV IZ POROČIL DRŽAV CLANIC MHB ZA'LETO 1976 Razpredelnica 1 t, v Površina Država ha Pridelek v stotih á 50 kg na ha skupaj Bilanca Pridelek v stotih á 50 kg T Uvoz Porabalzvoz Cena za Predvidene 50 ka površine za , 3U Kg leto 1977 Avstralija Belgija, 1.000 35 35.000 34.000 63.126 66.990 30.136 6.000 BF Bolgarija ZR Nemčija 19.677 28,7 564.284 564.284 130.000 264.284 430.000 316 DM 19.200 CSSR DR Nemčija 10.077 2.130 19,3 25,1 194.236 53.410 194.236 57.278 20.000 28.800 88.736 40.318 125.500 876 M 2.200 Anglija 5.920 26,94 159.473 159.473 19.709 174.395 ' • 4.787’ 67,79 L 5.743 Španija 1.841 27,8 51.206 51.206 — 37.846 13.360 312—425 DM 1.841 Francija 1.050 33,1 34.780 34.780 — — | 450 FF Jugoslavija 3.373. 25,6 86.200 86.200 4.233 28.913 60.560 356 DM Poljska 3.170 23,4 51.000 51.000 39.000 12.000 — 2.304 ZDA 12.505 41,9 524.113 524.113 119.395 261.459 253.404 •• , ■ ; — — aplikacija zaščitnih sredstev, — obdelava hmeljišč, — material za napeljavo. Predloge referatov je treba poslati do 1. julija predsedniku Kohlmannu. — ameriški predstavnik se je obvezal, da bi na splošno željo vseh prisotnih nekdo podal posebnosti proizvodne tehnologije v ameriškem hmeljarstvu. Predsednik Kohlmann je dal finančno poročilo in zahtevek za sredstva v letu 1977. Po obračunu je ostalo iz prejšnjega leta 1.400 DM zato je zahtevek za leto 1977 le 500 USA dolarjev. Zanimivo je bilo tudi poročilo o možnosti vključitve hmeljarske dokumentacije v mednarodno mrežo, ki jo po sistemu FAO organizira Bavarska s. pomočjo računalnika. Vsaka dežela bi pošiljala podatke v ta center od njega pa bi za določeno odškodnino dobivala željene informacije, čeprav so se vsi načelno strinjali, da se za hmeljarsko strokovno dokumentacijo poslužimo tega centra so vsi želeli vedeti, kakšni bi bili stroški. S tem pa še predsednik Kohlmann zaenkrat ni mogel po- streči. Sprejet je bil predlog, da se bo maja naslednje leto sestala posebna delovna skupina in držav članic, ki bi obravnavale ta problem. Zasedanje znanstvene komisije bo predvidoma julija na Poljskem. Ob koncu seje se je g. Broom (Anglija) zahvalil bivšemu predsedniku ing. Paulu (ČSSR) za njegovo delo v pretekli 2-letni mandatni dobi. Novi predsednik MHB g. Lane je zaključil sejo okrog 12 ure. PREGLED PODATKOV O POVRŠINAH, PRIDELKIH, VSEBINI IN PROIZVODNJI ALFA SMOL V DRŽAVAH MHB 1976 IN 1977 Razpredelnica 2 Pridelek stotov a 50 kg Alfa smole proizvodnja • Prodano ■p.,.» r„ Površina hektarjev Skupaj na hektar skupaj % ton vnaprej uizava ____ „„„ ___ ..___, „„__107-) •UJ.za.va. 1976' 19772 J 19762 1977 1976 1977 1976 1977 1976 1977 1976 1977 1976 1977 leto 1977 % 1 Avstralija 10 10 1.076 1.076 1.086 1.086 36 40 39.000 43.400 11 10—11 215 217 80 Belgija 190 180 810 770 1.000 950 35 35 35.000 33.000 8,3 7,2 145 118 12,5 Bolgarija 1.200 1.360 20 40 1.220 1.380 15,5 16 1-9.400 21.000 4,5 S 4,8 43 50 ČSSR 10.077 10.100 — — 10.077 10.100 19,3 22 194.236 222.200 3,3 4,5 320 500 80 Anglija 2.256 1.980 3.669 3.763 5.925 5.743 27,0 33,3 160.250 191.000 7,4 7 593 668 90 1 Francija 410 360 644 580 1.054 940 32,2 38,1 34.050 35.800 7,54 6,6 128 118 30—35 DR Nemčija 1.240 1.200 890 1.000 2.130 2.200 25,1 26,3 53.410 58.000 7- 6 182 175 100 ZR Nemčija 10.596 10.150 9.080 9.050 19.676 19.200 28;7 ,28—38 565.000 537.000— 730.000 5,3 ■ 5,6 1.511 1.503— 2.044 54—74 Poljska 2.170 2.304 — 2.170 ■ 2.304 23,4 24 51.000 55.290 4,5 5 100 138 Španija 298 298 1.543 1.543 1.841 1.841 27,8 28,2 51.206 52.000 7,5—8 7,5 204 200 ZDA 2.756 2.740 9.-790 9-.700. 12.546 12.440 41,9 38,1 524.117 474.000 7,1 7 1.861 1.659 100 Jugoslavija 2.891 2.821 473 688 3.364 3.509 25,6 27,4 86.075 96.000 5,2 6,1 222 291 44 SKUPAJ 34.094 33,503 27.995 28.210 62.089 61.693 29,2 29,38 1,812.744 1,818.690— 6,46 6,44— 5.524 5.637— 2,011.690 ' 6,37 6.200 Pojasnila: 1 Skupina sort z nizkim odstotkom alfa smol. • 2 Skupina sort z visokim odstotkom alfa smol. Seminar za hmeljarje tehnologe y Preboldu ■ Slovenski hmeljar j i-tehnologi in strokovni delavci Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo smo se 17. 2. 1977 sestali v Preboldu na že tradicionalnem seminar ju, ki se ga je udeležilo 80 udeleženčev. Za razliko od lanskega seminarja, ki je bil dvodnevni in združen s hmeljarji iz Vojvodine je bil letošnji enodneven ih samo »slovenski«. To pa iz razloga, ker bo v letošnjem letu še Jugoslovanski simpozij za hmeljarstvo (po vrsti že četrti). Uvodoma je bilo povedano, da s proizvodnimi uspehi v preteklih letih, zlasti pa še s proizvodnjo v letu 1976 ne moremo'biti za- Milan DOLINAR, dipl. ing. agr. Slovenski hmeljarji smo v letu 1976 pridelali 2.573 ton hmelja na površini 2.300 ha, kar znese po hektarju 1.130 kg (v letu 1975 1.240 kg/ha). Manj smo ga pridelali le še 1958 leta, ko ga je bilo izpod 1.000 kg/ha. Zaradi toče smo ga izgubili 380 ton, kar je več kot ga povprečno izgubimo vsako leto. Med naštetimi vzroki je odločilen vpliv kot že nekaj let nazaj, spet imelo vreme. Podajamo pregled padavin in temperatur v letu 1976 v primerjavi z 20-letnim povprečjem. Mesec april je — ob obilici padavin v zadnji dekadi — sprva zadrževal rast kmelja, v toplejšem maju v vseh treh dekadah in ob zalogi vode iz aprila je hmelj normalno uspeval, čeprav, je kratko kritično obdobje žara; di pomanjkanja padavin nastopilo v sredini maja. Vse do sredine junija je kazalo dobro, čeprav je po višini hmelj vseskozi nekoliko zaostajal v rasti. Kritično obdobje je nastopilo junija, ko so se dnevne temperature močno dvignile (za 2,3° C) in se nadaljuje v juliju (1. dekada za 2,7° C, 2. dekada za 4,0° C nad poprečje) ob kritičnem pomanjka- PRILOGA — Stran 6 dovoljrii. Slovenski hmeljarji stojimo pred nalogo, sanacije slovenskega' hmeljarstva v smislu povečanja hmeljarskih površin, kakor tudi povečanje’hmeljnih pridelkov. To nalogo smo si zadali tudi S srednjeročnim programom razvoj a-hmeljarstva in jo moremo dosledno izvajati in izvesti. Srednjeročni program je treba Vzeti resno, saj danes niso več časi, ki bi lahkp samo pisali in obljubljali, ampak moramo dosledno izpolniti kar smo se obVezali in podpisali.. Vsebina seminarja je bila v veliki meri posvečena; uresničitvi srednjeročnega programa --M več boljših hmeljišč in večji pridelek. UDK 633.819:631.56 nju vlage. V treh dekadah je padlo le 34 mm dežja, ob tem, da je že prej ves junij bil izredno siih, saj je padlo ves junij le 45 mm dežja (povprečje 136 mm). Oboje, Visoke temperature in pomanjkanje vlage, . je močno zavrlo rast, dnevni prirasti so se začeli hitro zmanjševati. 15. junija beležimo 19 cm dnevnega prirasta, nato pa vedno manj, zadnjega junija le še 6 cm. Popolnoma je hmelj prenehal rasti 12. julija. Cvetni -nastavek se je pojavil 20. junija, pričetek cvetenja pa 8. julija. A-sorte so nekoliko dalj časa in hitreje priraščale. V času od 1.—12. 7. savinjski gol-ding 32 cm, atlas 64 cm, aurora 60 cm, , apolon 45 cm. Čeprav je savinjski golding ob koncu rasti dosegel 710 cm višine, pa je oblika rastline ostala smrekasta, s kratkimi panogami po vsej višini. Cvetenje je trajalo dolgo časa, zadržavano zaradi dolgotrajnega in obilnega deževja v 3. dekadi julija (90 mm), še bolj kritično stanje pred tem, je to deževje vsaj delno ublažilo. Vendar le bolj na oko, zaradi kratkih panog in malo listja je izgledalo, da je cvetni nastavek gost, storžki pa so ostali drobni in lahki (vidi poglavje — mehanične analize). Prevladovalo ja mnenje, da je bil seminar uspešen, da je bil nekoliko prepozen. V prihodnje bi ga naj organizirali prve dni februarja ali že v januarju. Prav tako se-je izkazovalo, da j c en dan za seminar premalo, kar bomo morali upoštevati v naslednjih letih. Ob zaključku seminarja sta bila sprejeta . dva sklepa: lv Komisija, ki jo sestavljajo: ing; Vlado Kralj, ing, Edi Omladič, ing. Vinko Molan, ing. Rudi Janežič in vsi referenti na seminarju, naj pripravi zaključke s seminarja. 2. Vsi referati se naj objavijo v Strokovni prilogi .»Hmelj ar j a«. ‘ De- Temperatura °G Padavine mm - Mesee kada 1976 201 1976 / ; 201 povpr. povpr. ali X“ ali X 1 11,8 8,61 16,2 30,6 April 2- 11,8 10,06 10,7 24,8 3 7,5 11,32 146,3 31,9 X 10,1 9,99 173,2 . 87,3 1 15,0 13,71 1,2 28,7 Maj - 2 16,8 14,83 21,4 35,1 3 15,8 14,95 55,2 , 48,3 X 15,4 14,44 77,8 110,1- 1 16,2 16,84 22,4 46,0 Junij 2 19,5 18,60 19,1 42,6 3 21,8 19,55 3,7 47,3 X -19,14 18,34 45,2 . 136,0 1 22,2 19,47 0,4 41,4 Julij 2 23,4 19,38 30,2 47,7 3 19,6 10,50 90,2 39,2 X 21,0 19,58 120,8 128,3 1 15,9 19,68 ¡ 41,4 35,4 Avgust 2 16,5 18,70 39,5 41,5 3 16,3 17,41 4,8 50,4 X 16,3 18,57 85,7 127,4 PRIDELEK IN KAKOVOST HMELJA V 1976 A-sorte so priraščale še nekaj časa. Tako je atlas zaključil rast 21. 7., apolon 17. 7. in aurora 16. 7. Tudi ostale faze generativnega razvoja so se premaknile ustrezno na kasnejši .čas, kot pri savinjskem goldingu. Zaradi zakasnele generativne .faze je bilo tudi zore-, nje kasnejše, tako da je bil pričetek obiranja šele 19. 8., pa smo še kljub ,temu pričeli obirati prezgodaj.. Tako-je poliia zrelost nastopila, pri savinjskem goldingu.26, 8., aurori. 28. 8., apolonu 3Q. 8., atlasu 10. 8. Ugodno vreme v .avgustu in začetku septembra ni oviralo spravila pridelka. . PRIDELEK HMELJA Pridelek smo ugotovili na osnovi ankete z obiskom pri hmeljarjih. Zato so vse teže v naslednjih tabelah preračunane na enoto dejansko oddane količine hmelja. Izbirali smo take hmeljarje, ki imajo poleg ene od A-sort tudi savinjski golding in jih tako tudi grupirali. Namenoma navajamo vse anketirane hmeljarje poimensko, da hL lahko vsak hmeljar v .anketi videl, kaj je .sposoben dati sam v primerjavi z drugimi; neanketirani pa naj bi pri njih videli uspehe in neuspehe, in se zgledovali po najboljših. ATLAS - 'Pridelovalcev atlasa je največ, v letu 1976 ga je bilo 217 ha' vključilo 's prvoletniki. Posamezni pridelovalci so dosegli .naslednje pridelke: Pridelovalec. Kraj Savinjski golding kg/ha Atlas kg/ha Župane. | Gotovi j e I 1496 - 1288 Ruder ,T. Vrbje. . 1825 . 1558 • Bosiiar Gotovlje 1128 ' 2110 šredenšek Ponikva 667 1600** Cetina F. . Podlog . 1293 1825 Sedminek Podlog : 1646 2586 Povše Podlog 1441 2207 Cetina J. Grušovlje 1571 2086" Cetina I. Grušovlje 1294 1810 Žagar Z. Dobriša vas 1282 1 2674 Sopotnik šešče 1835 1755 Jordan Gotovlje 1295 1970 Janc. Latkov vas " 1358 . 1521 Ribič J. Laikova vas 1381 1521 Randl Dolenja vas 895 1662 Uršič Dolenja vas 1210 1746 Glavnik . Polzela 1133 . .2019. Bizjak 'Polzela ij 1090 1967 Prislan Parižlje 1537 : 1860 Serdoner Parižlje 1221 ; 2030 Cizej A. Poljče 1504 . 1788 Cizej f. Hmezad Poljče 1199 2142 DE II. Hmezad Breg' 1434 1320 DE II. • Novo Celje 1234: ; 1242 Ocvirk Prekopa: 1145* 3 1100* Krtna čepi j e 1000* 1108* Kladnik Čeplje 937* 1337* Rančigaj .. , G.omilsko 1104* 2074* Rakun Trnava 942 963*: . Stepišnik Trnava 1710* 1890* Povprečje 1294 1770 Razlika med sortama je 476 kg/ha ali 27 % v korist atlasa. Le štirje pridelovalci so pridelali manjvatlasa kot savinjskega goldinga. Najnižji pridelek atlasa je 963 kg/ha, a najvišji 2674 kg, savinjskega goldinga pa od 667 do največ 1835 kg/ha. Čeprav podatki niso korigirani na izpad pridelka zaradi toče, se razlika ne bi bistveno spremenila, povečal pa .bi se povprečni pridelek. AURORA Za primerjavo pridelka sort aurore in savinjskega goldinga je vključenih 13 anketirancev. Ti so dosegli naslednje pridelke: Pridelovalec Kraj . Savinjski golding kg/ha Aurora kg/ha Trobiš Gotovlje 1837 2250 Zagoričnik Podlog 1425 2320 Kainz Petrovče-, 1249 2228 Irmančnik Drešinja vas 1327 2105 Kuder T. Drešinja vas 1047 1933 Žagar K. Drešinja vas 1074 1933 Jelovšek Petrovče 1369 2420 Kupec K. Gornja vas 1136 1311 Zagoričnik Podvin 1304* 1480* Hmezad DE II. Šempeter 1289 1880 Hmezad. DE II. Šempeter 1334 1846 Lončar . Grajska vas 1117 1703 Hmezad DE II. Roje 1525 2416 Povprečje 1295 1914 Razlika med sortama je 619 kg/ha ali za 33%. V nobenem primeru sorta aurora ni bila slabša kot savinjski golding. V tej skupini pridelovalcev je bil dosežen najnižji pridelek aurore 990 kg, a najvišji 2400 kg, pri savinjskem goldingu pa od 884—1837 kgha/. Skupna površina nasadov sorte aurora je 142 ha vključno s prvoletniki. APOLON Pridelovalcev sorte apolon je najmanj, anketiranih je bilo 7 proizvajalcev, površin pod apolonom pa je 100 ha. Posamezniki so dosegli naslednje pridelke: Pridelovalec Kraj Savinjski golding kg/ha Apolon kg/ha TP Rogoza Hoče 985 1338 Štorman .Podlog 1423 1657 Napotnik Podlog 1313 1913 Podlunšek • Ločica 1521 . 1922 Jelovšek Orova vas . 1014 2070* Hribršek Orova vas 1470 1872 Farčnik Prekopa 1108* 1265* Povprečje 1262 1719 Višji pridelek sorte apolon je za 457 kg/ha, v nobenem primeru ni bil nižji od savinjskega goldinga. Razlika je 26 % v korist apolona. Pridelovalcev z več kot dvema sortama imamo sicer že več kot je spodaj navedeno, vendar niso bili vsi zajeti v anketi, kar velja tudi za primerjave zgoraj. Število bi se občutno povečalo, izbirali pa nismo boljše ali slabše proizvajalce: Pridelovalec kg/ha Kraj SG AU AT AP AH Uranjek Podlog 1245 Í 2036 2489 — — Gajšek Drešinja vas 1188 2982 2338 — — Hmezad DE II. Roje 1452 2337 1159 — — Hmezad DE III. Arja vas 1050 1630 1755 — — Hmezad DE III. . Loke 1358 1348** - 1857 I 1 — — Agraria Brežice 1437 - 3056 1842 .. ■ — Cokan Roje 1496 2410,- 1895,- 2016 WÊÿM Hmezad DE II. Novo Celje . 1261 1025 1199,,- - 1195 — - KK .Zasavje Sevnica ... 1044 1923.. J 1102** 1156 : Inštitut,.:: Žalec «o. 1085 2006. 1924 m 1657 . 1675 Hmezad DE - I. Braslovče .. 1434 . 1541. 1438* • .. Hmezad DE I. Poljče 1434 -- 1611 1165** • . Povprečje.., 1290 2075. „ 1782 1428 1415 * — zmanjšan pridelek .zaradi toče ** — drugóletni nasadi Skupina pridelovalcev :z vec sortami je povečala razlike v korist atlasa in aurore, Sorta Pridelek kg/ha Indeks zmanjšala pri apolonu. Sorta ahil, čeprav jo 1975 1976 1975 1976. imata te ava proizvajalca, je uaia .za ii pridelek kot savinjski golding. y y/q vib- Savinjski-- 1420 - 1289 100 100 Če primerjamo golding vse sorte med seboj iz po- Atlas - 1585 1773 112 137 sameznih prikazov prej, pa dobimo naslednjo Aurora 1944 - 1984 136 153 sliko: Apolon 1335- - 1585 94 122 Ahil; 1145 -1415 • 81 109 Sorta število anketi- rancev Pridelek kg/ha Indeks Savinjski golding 62 1289 100 . Atlas ' 41 1773 137 Aurora 23 1984 153 : Apolon 13 . 1585' 122 1 Ahil 2 1415 109 A-sorte: SG 130 Nižji pridelki savinjskega goldinga gredo delno na račun starosti, kajti -vsi nasadi A-sort so mlajši od 5 let, savinjskega goldinga pa nad 5 let. Med A-sortami jeprecejšnje število drugoletnih nasadov (dve zvezdici), nekaj pa jih ni evidentiranih. Tudi škoda po toči (ena zvezdica) ni preračunana na ugotov ljen odstotek škode, kar bi dvignilo povprečni pridelek vseh sort, kar pa za primerjavo ne bi pomenilo bistvenih razlik, ali celo-nobene. Iz podatka, da je bil pri 62 anketiranih proizvajalcih povprečni pridelek savinjskega goldinga 1289kg/ha, pove, da so bili anketirani boljši hmeljarji, primerjava povprečnega republiškega pridelka pa je preračunana na vse nasade, vključno s prvoletniki in pa izogibanje tistih področij, ki so bila močneje poškodovana po toči. Pridelek sort v primerjavi z letom 1975 pa je bil nasednji: Nižji'indeks'za sorto atlas v .letu 1975 je nastal zaradi napak pri škropljenju v cvet, pri sorti apolon pa zaradi vključitve večjega števila pridelovalcev z drugoletnimi nasadi. Sorta aurora, čeprav z nižjim indeksom v letu 19.75 pa je dala.'v obeh neugodnih letih standardho boljši pridelek, ki se -giblje med 19 in 20 q/ha. KEMIČNA KAKOVOST SORT Analiziranih je bifo*94 vzorcev hmelja vseh sort, od začetka do konca obiranja. Zanimivo je, da ni bilo »paziti: naraščanja odstotka alfa kislin -z zrelostjo Najnižji’ odstotek 3,10 beležimo 25. avgusta, medtem ko prvi dan 6 analiz vse nad ;5\% .pri savinjskem goldingu. % alfa kislin, Sorta štev. i vzorcev. : od—do povprečje Savinjski golding 71 3,10—6,41 4,97 Atlas 11 5;61—8,29 7,43 Aurora 7 9,04—13,56 10,67 Apolon 2 7,92—9,45 8,68 Ahil 3 9,10—9,84 9,54 PRILOGA — Stran 7 Nizko povprečje je opaziti pri vseh sortah, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: Sorta 1968 1969 1970 1972 1974 1975 1976 Saviniski golding 6,91 7,47 7,68 7,07 7,37 6,31 4,97 Atlas 12,00 10,43 7,43 Aurora 12,04 12,16 10,67 Apolon 11,66 11,53 8,68 Ahil 11,59 11,48 9,54 Razlike pa so v primerjavi z letom 1975 pri savinjskem goldingu 1,34 %, atlasu 3,00 %, au-rori 1,39 %, apolonu 2,85 °/o, ahilu 1,94 %. MEHANIČNE ANALIZE Težo škafa smo ugotavljali od 19. 8. do 14. 9. ločeno za sorte, sočasno merili dolžino storžkov lii težo 100 storžkov ter kemične analize. Primerjava podatkov z letom 1975 nam pokaže: da so vse sorte imele krajši (drobnejši) storžek, da je specifična teža pri vseh sortah v letu 1976 nižja, da pa je škaf bil najtežji pri vseh sortah: Ko govorimo o drobnem hmelju (glej dolžina) je razumljivo, da je treba za en škaf hmelja, ko tehtamo volumen 301, obrati več storžkov, da je tak škaf zagotovo težji, zato pa je manj škafov. Zaradi tega je bilo potrebno v letu 1976 za en škaf kar 1800 storžkov več kot je normalno število storžkov v škafu, to pa je toliko kot slaba polovica škafa. Neuspehi hmeljarjenja v letu 1976 so torej raznoliki. Ko bi imeh dovolj nasadov A-sort, boljšo starostno strukturo, boljšo zemljo, ugodnejše vremenske razmere in zato tudi manj toče, bi že iz teh postavk pridelali vsaj 600 ton hmelja več. Dejstvo, da oberemo strojno kar 80—90 °/o hmeljišč, od tega 1800 ha občutljivega savinjskega goldinga, še nadalje povečuje neuspeh pri hmeljarjenju v letu 1976. iiiiimiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dolžina storžkov Teža 100 storž. Teža škafa gorta v mm , v gr (11 % vlage) .......kg 1975 1976 1975 1976 1975 1976 Savinjski golding 28,6 23,1 12,4 8,59 0,503 0,542 Atlas 28,7 25,6 15,9 10,74 0,544 0,562 Aurora 28,7 23,9 15,5 11,16 0,664 0,738 Apolon 31,1 21,3 18,1 9,67 0,702 0,731 Ahil 40,4 g 21,7 — 0,574 0,729 POMEN IZBIRE ZEMLJIŠČ ZA NOVA HMELJIŠČA Franc OSET, kmet. ing. Urbanizacija in drugi koristniki prostora neprestano segajo po najboljši kmetijski zemlji. Vsled tega izgubimo vsako leto mnogo površin, ki so bile desetletja domena kmetijstva. Za te izgubljene površine pogosto ni pravega nadomestila, kljub pazljivo izvedenim agro in hidromelioracijam na tleh s slabimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi. Z melioracijami tla le delno izboljšamo, ne moremo pa spremeniti v popolni meri fizikalnih lastnosti tj. teksture in podtalja. Večjo kvaliteto in kvantiteto dosežemo na površinah tudi z izboljšanjem proizvodnih sposobnosti rastlin, fj. z novimi sortami. Te proizvodne lastnosti rastlin pogosto niso popolnoma izkoriščene vsled nepravilno ali slabo izbranega zemljišča za nov hmeljski nasad. Pri pravilni izbiri tal za nov hmeljni nasad moramo v prvi vrsti poznati tla, njih poreklo, lastnosti in procese, ki se v njih dogajajo, ter vpliv vsake posamezne'lastnosti na rodovitnost tal. Šele na osnovi tega lahko posegamo v proizvodnjo z ukrepi, ki bodo pripravili rastlinam boljše rastne pogoje in na podlagi tega tudi pogoje za kvalitetnejši in večji pridelek. Na terenu se pogosto srečujemo z različnimi tlemi. Da tla lahko opredelimo in jim določimo karakteristike, moramo spoznati morfologijo tal ali morfološke lastnosti., Te lastnosti so nastale pod vplivom: matične podlage, klime, reliefa, vegetacije in časa. Ti pedogenetski faktorji v različnih kombinacijah različno vplivajo na razvoj tal. Zaradi tega se pojavljajo v naravi različni talni tipi, ki imajo veliko različnih variant. Te variante ugotovimo na podlagi vertikalnega prereza tal to je profila. Ta nam služi kot važen pokazatelj nastanka, dinamike in lastnosti tal. Hmelj kot intenzivna kultura daje bogate in dobre pridelke le na najboljših tleh z urejenimi fizikalno kemičnimi lastnostmi v profilu, te pa so odvisne od že omenjenih pe-dogenetskih faktorjev. Tla glede na pomen in kvaliteto za nov hmeljni nasad delimo pri izbiri v: hmeljna tla, pogojno hmeljna tla in neprimerna za pridelovanje hmelja. Hmeljna tla so večinoma starejša rjava aluvijalna tla z dobro formiranimi horizonti. Ta tla se razprostirajo na nizkih terasah rek in potokov. So srednje globoka do globoka-, na prodnato peščenem nanosu ali pa na prodnato glinastem ilovnatem nanosu. Vodno zračni režim v tleh je dobro urejen. Od PRILOGA — Stran 8 UDK 633.819:631.51 teksture v profilu pa zavisi propustnost, ki je dobra v peščeno ilovnatih tleh, ;v tleh z ilovnato, glinasto in glinasto teksturo pa je ovirana kljub prisotnosti skeleta. Pogojno primerna tla so slabo oglejena in rahlo psevdooglejena in tla z visoko talno vodo. Teh tal najdemo v naših hmeljiščih zelo veliko. Navadno šo ilovnato glinaste teksture, gosta, slabo propustna in srednje zračna. Zaradi pogostega nihanja talne vode so v spodnjih horizontih rahlo oglejena. Na teh tleh hmelj slabo uspeva zaradi neurejenih vodno zračnih razmer. V neprimerna tla za pridelovanje hmelja spadajo nerazvita, plitva, aluvialna tla, ob rečnih strugah, srednje in močno oglejena tla ter tla na psevdogleju. Slednja so po teksturi težka za obdelavo, površinska voda se na njih dalj časa zadržuje na površini ali tik pod njo, zaradi slabo propustnih ali nepropustnih plasti. Zaradi neurejenega vodnno zračnega režima in glinaste teksture, so tla neprimerna za pridelovanje hmelja. Navedena opredelitev se cesto premalo upošteva pri izbiri zemljišč za nov hmeljni nasada. Pogosto se sadi hmelj na nepripravljena pogojno primerna ali celo na neprimerna tla brez predhodnega podrahljavanja ali predhodno izvršenih hidro in agromelioracij. Zlasti so problematične depresije na težjih tleh. Tu se pogosto dalj časa zadržuje površinska voda vsled glinatosti, ker je propust- Bogomil Bratina Želja vsakega hmeljarja je, doseči čim večji pridelek in čimboljšo kvaliteto hmelja. Kljub temu, da gnojenje ni edini faktor za doseganje velikih pridelkov, ima na bogat cvetni nastavek prav gotovo velik vpliv.- Glede na to, da je hmeljna rastlina večletna, da raste vrsto let na istem mestu, jo moramo oskrbeti tudi z zadostno zalogo hranil v tleh. Samo zadostna preskrba rastlin s potrebnimi gnojili omogoča maksimalni izkoristek ostalih dejavnikov. Korenine hmeljne rastline segajo v globlje plasti, (največ jih je do globine 40 cm) kjer je oskrba z mineralnimi gnojili otežko-čena. Predvsem problematična je oskrba tega sloja s fosforjem in kalijem v času, ko je nasad že osnovan. Površinsko gnojenje s fos- nost za vodo in zrak slaba. Če takšna tla obdelujemo in gazimo pri veliki vlažnosti, se njihove fizikalne lastnosti še poslabšajo. Na takšnih neprimernih tleh za hmeljni nasad ima hmeljna rastlina kratko življenjsko dobo, ker se mora omejevati s svojim koreninskim sistemom zaradi neprimernih talnih lastnosti v spodnjem horizontu le na plitvi orni sloj. Hmeljna sadika na takih vlažnih tleh ima slabo razvite korenine in kljub globokim tlem in bogati zalogi hranil hitro strohni in propade, kar ima za posledico veliko praznih mest in kratko življenjsko dobo nasada. Druga važna ugotovitev pri izbiri tal za nov hmeljni nasad je, ali so tla utrujena od predhodne monokulture ali ne. Pogosto dotrajano hmeljišče izorjemo in takoj naslednje leto posadimo na isto mesto novo brez slehernega kolobarja. Pogosto so primeri vključevanja izkrčenih starih dotrajanih in večletnih hmeljišč v nove komplekse, kar je tudi eden od faktorjev neizenačenega pridelka v kompleksih. Negativen vpliv takih tal se kaže po četrtem letu, ko štor dobiva svoje dimenzije. Minimalni presledek leto ali dve naj bi bil čas, da tla prezračimo in vsaj delno izboljšamo ter popravimo fizikalne in biološke lastnosti, ki so se poslabšale na teh tleh zaradi stalnega gazenj a ob vsakem vremenu in večletne monokulture. Do podobnih primerov nepravilne izbire tal pride pogosto zaradi vedno večjega pomanjkanja dobrih primernih površin za hmeljno proizvodnjo. Zaradi tega je nujen posvet pred vsako obnovo,.da tla proučimo in po potrebi predlagamo potrebne melioracijske ukrepe. Vsak lastnik zemljišča pa mora odgovarjati in skrbeti, da se nasvet ali priporočilo realizira pred ureditvijo novega hmeljnega nasada. Poznejši ukrepi so dražji, posebno če čakamo, da nam slab pridelek potrdi potrebo po agro hidro melioracijah, drugič pa je'izvedba ukrepov za izboljšanje tal mnogo težavnejša in dražja'zaradi že postavljenih žičnic. V perspektivnem razvoju hmeljarstva v Sloveniji naj imajo tla kot odločujoč faktor za večji pridelek važno vlogo. Zato moramo že pri načrtovanju najmanjšega hmeljnega nasada dati izbiri tal močan poudarek, kajti hmelj daje bogate in dobre pridelke le na najboljših tleh, t. j. hmeljnih tleh. UDK 633.819:631.18 fornimi in kalijevimi gnojili le neznatno vpliva na povečanje hranil v globljih slojih, saj se fosfor in kalij zelo slabo pomikata v globino. Kako so hmeljišča založena s fosforjem in kalijem v Savinjski dolini po slojih do globine 60 cm, je razvidno iz razpredelnice št. 1. Slika je več ali manj povsod ista, tako da jo lahko posplošimo za vsa hmeljišča. Iz razporednice je razvidno, da se pretežni del fosfor a in kalija nahaja v zgornjem obdelovalnem sloju od 0—20 cm. V vseh ostalih slojih, tj. pod 20 cm, pa je zaloga hranil slaba, še posebno očitno je to pri fosforu. Če si ogledamo založenost npr. v žičnici št. 1 na Vranskem vidimo, da je sloj 20—30 cm 7-krat manj založen s fosforom kot zgornji sloj, Založno gnojenje zemljišč Razpredelnica št. 1 ZALOGA RASTLINAM DOSTOPNEGA FOSFORA IN KALIJA DO GLOBINE 60 cm V NEKATERIH HMELJIŠČIH SAVINJSKE DOLINE Vransko Tabor Braslovče Šempeter Vrbje Šmarjeta IHP Žalec Globina žičnica 1 žičnica 11 žičnica 13 žičnica 16 žičnica 19 žičnica 6 Žič. Griže v cm P205 K20 P205 K20 P205 K20 P2Os K20 P205 K20 P205 K20 P205 K20 mg/100 g tal mg/100 g tal mg/100 g tal mg/100 g tal mg/100 g tal mg/100 g tal mg/100 g tal 0—20 29,4 44,7 19.8 32,5 18,9 29,2 33,7 36,6 36,7 39,2 29,1 25,2 27,1 25,5 20—30 3,9 21,6 3,2 18,9 2,6 16,1 3,7 16,9 8,7 18,9 5,7 15,6 6,6 18,7 30—40 1,2 14,0 2,5 13,3 2,0 14,3 3,4 21,5 3,4 16,7 1,7 12,5 2,7 11,8 40—60 2,0 10,2 2,5 10,7 2,0 16,8 3,4 21,5 2,6 16,4 1,3 12,2 1,5 7,8 tretji sloj 30—40 cm pa celo 24-krat manj. Zaloga 1,2 mg fosfora na 100 g tal, ki nam jo izkazuje analiza na omenjeni žičnici pri globini 30—40 cm, je skrajno majhna. Takšno zalogo fosfora imajo na primer nekatera tla, ki niso bila nikoli gnojena s fosfornimi gnojili. S takšno zalogo se ne smemo zadovoljiti, še posebno ker smatramo hmelj kot intenzivno rastlino. Prej smo omenili, da se večina korenin hmeljne rastline nahaja v globini do 40 cm. Iz razpredelnice je razvidno, da je največja zaloga hranil v zgornjem obdelovalnem sloju. Tu je malo korenin, ker se ta sloj obdeluje. Rastlina prične črpati hranila iz zgornjega sloja šele takrat, ko se razvijajo rosne korenine, vse dotlej pa hmelj črpa hrano iz spodnjih slojev preko glavnih korenin. Da bi izboljšali zalogo hranil v naših hmeljiščih tudi v spodnjih slojih, je nujno, da gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili na zalogo. Ob pripravi tal gnojimo z večjimi količinami teh gnojil tako, da ostane v spodnjih slojih njihov učinek nekaj desetletij. V času, ko pripravljamo zemljo za nov nasad, je edina priložnost za enostavno izvedbo tega agromelioracijskega ukrepa, da pognojimo tla tudi v globino, kjer se bodo razvile korenine hmeljne rastline. Za pravilno založno gnojenje nam je potrebna kemijska analiza. Le na osnovi te lahko določimo količino in vrsto gnojila, ki ga je potrebno dodati tlem ob pripravi novega nasada. Pri obnovi je potrebno analizirati vzorce zemlje iz dveh globin, iz globine 0—20 in 20—40 cm. Kako izračunamo za založno gnojenje količino gnojil? Najprimernejša tla za hmeljišča so tista z rahlo kislo do nevtralno reakcijo (pH 6,5). Zaloga fosfora v tleh naj bi bila 25—30 mg P2C>5/100g tal, zaloga kalija pa 40—50mg K2O/100 g tal. Za založno gnojenje do globine 40 cm se poslužujemo pri preračunavanju faktorja, ki znaša ža fosfor 20, za kalij pa 13. Kako izračunamo potrebno fosforno gnojilo? ; Naša tla na primer vsebujejo pred obnovo do globine 40 cm povprečno 7 mg P205/100 g tal (upoštevati moramo povprečje obeh vzorcev iz globine 0—20 in 20—40 cm). Tla v našem hmeljišču pa bi naj vsebovala 25 mg P2Os/100 g tal. Razlika znaša 18 mg P205. Manjkajočih 18 mg P2G5 pomnožimo s faktorjem 20 (18 X 20 = 360). Dobljeni rezultat — 360 pomeni, da je potrebno tla pri obnovi založno gnojiti s 360 kg čistega forsfora. Čista hranila nato preračunamo v gnojila, ki jih imamo na razpolago oz. so na tržišču. Kako izračunamo potrebno kalijevo gnojilo? •Tla bi naj vsebovala 45 mg K2O/100g tal. Naša tla vsebujejo pred založnim gnojenjem v povprečju do globine 40 cm npr. 15 mg K2O/100g tal, razlika znaša 30 mg K20. Manjkajočih 30 mg K20 pomnožimo s faktorjem 13 (30 X 13 = 390). Tako dobljena vrednost (390) pomeni kg čistih hranil v tem primeru kalija, ki jih moramo dodati tlem pri obnovi. Založno gnojenje v praksi izvajamo na ta način, da % gnojil, predvidenih za gnojenje, potrosimo po površini pred globokim oranjem, 7s pa na preorano površino, katero nato prebranamo. Tako je ves sloj do globine 40 cm pognojen s hranili. Katera gnojila bomo uporabljali za založno gnojenje hmeljišč, zavisi od reakcije tal. Težiti je za tem, da ne bomo na kislih tleh uporabljali fiziološko kisla gnojila, da bi s tem zemljišče 'še bolj zakisali, in obratno, da nebi na karbonatnih tleh uporabljali gnojila, ki vsebujejo večji odstotek kalcija. • Do nedavna je bila izvedba založnega gnojenja zelo enostavna, saj smo imeli na zalogi za kisla tla fosfor v obliki Tomaževe žlindre,, za karbonatna tla pa superfosfat. Kot kalijevo -gnojilo pa kalijevo sol oziroma druga kalijeva gnojila, le-ta smo lahko uporabljali na vseh zemljah. Danes, ko na tržišču ni več čistih kalijevih gnojil, se pri založnem gnojenju poslužujemo kombiniranih gnojil, tj. PK pa tudi NPK gnojil. Od PK-jev uporabljamo na kislih tleh 20 : 20, na rahlo kislih do nevtralnih tleh 18 :14 in 17 : 17, na karbonatnih tleh pa 20 : 30 in 30 : 20. V kolikor uporabljamo za založno gnojenje NPK gnojila, je potrebno vedeti, da se dušik ne izkoristi in je vsled izpiranja izgubljen. Zaradi tega, v kolikor nimamo boljše kombinacije, uporabljamo NPK gnojila s čim manjšim odstotkom dušika. Napake, ki jih delajo hmeljarji pri založnem gnojenju hmeljišč, so predvsem naslednje: 1. Mnogi obnavljajo hmeljišča, ne da bi izvedli založno gnojenje. To je razvidno iz analiziranih vzorcev zemlje mlajših hmeljišč, ki jih pošljejo proizvajalci v analizo. 2. Nekateri pošljejo v analizo vzorce zemlje za obnovo samo iz zgornjega sloja (0—20 cm), kar seveda ne zadostuje, saj nas za založno gnojenje zanima predvsem založenost spodnjega sloja (20—40 cm). 3. Mnogi pošiljajo vzorce za analizo takrat, ko navodilo za gnojenje že potrebujejo. Ker rezultatov ne dobijo pravočasno, potrosijo pred oranjem nekaj gnojil, razliko pa dodajo, ko dobijo analizo z navodilom. To je napačen način založnega gnojenja, saj ne poznajo niti osnovnega podatka, tj. reakcijo tal, da bi na osnovi pH določili vrsto gnojila. Takšnih in podobnih napak bi lahko še naštevali. Pri obnovi hmeljišč določamo količino založnega gnojenja po tem, koliko je v tleh fosfora in kalija. V intenzivnem sadjarstvu in vinogradništvu pa pri obnovi vedno bolj upoštevajo tudi ostale elemente, ki so udeleženi v procesu rastlinske prehrane. V hmeljarstvu nam omenjena osnovna hranila zaenkrat zadostujejo. Stroški založnega gnojenja so glede na današnjo ceno gnojil razmeroma visoki, vendar so za intenzivno pridelovanje hmelja potrebni in se nam v poznejših letih izplačajo. S pravilnim in načrtnim založnim gnojenjem naših hmeljišč bomo dosegli, da bodo tla za celo življenjsko dobo rastline tudi v globljih slojih zadostno založena z osnovimi hranili. Tako bo hmeljna rastlina preskrbljena ob vsakem času s hranili, ki so potrebna za njen nemoten razvoj. S pravilnim razmerjem hranil v tleh bodo rastline močne, dobro razvite in zdrave, le takšne bodo lahko vzdržale v današnji tehnologiji, ki je včasih zelo kruta do njih. Razdalje sajenja hmelja Milan VERONEK, ing. agr. Razdalje sajenja hmelja so se skladno z razvojem hmeljarstva pri nas, kakor tudi v drugih hmeljarskih deželah pogosto spreminjale. Vnašanje novih dejavnikov in spoznanj v pridelovalni proces in izpopolnjevanje tega je pogosto vplivalo tudi na velikost in obliko osnovne ploskve življenjskega prostora hmeljne rastline. Pri nas je povzročila večje spremembe razdalj uvedba nove tehnologije in rodovitnejših sort hmelja. Na začetku tega stoletja so pri nas priporočali saditi hmelj bolj na gosto in primerno tedanjim razmeram. Hmeljarji so gojili pokrajinske sorte hmelja, uporabljali so manj umetnih gnojil, obdelava zemlje je bila vprežna. Vprežna obdelava v nasadih je narekovala ožje medvrste, razdalja v vrsti pa se je ravnala po rodpvitnosti tal, bujnošti sorte, vrsti opreme, problemih varstva rastlin ipd. Z ozirom na ugodnejši življenjski prostor in zdravo rastišče oz. rastne prilike, se je na osnovi izkušenj izoblikoval kvadratasti razpored rastlin oz. razdalj, ki tvorijo raster blizu kvadratni obliki osnovne ploskve. Pri takšni razporeditvi rastlin je v nasadu bila dosežena zelo ugodna osvetlitev rastlin in zračnost nasada, ki omogočata večjo koncentracijo rastlin in kar je bilo, z ozirom na težave in primitivna sredstva za varstvo rastlin zelo pomembno za ohranitev zdravega pridelka. Pri kvadratni razporeditvi rastlin 140 X 140 ali 150 X 150 cm je bilo posajeno 4.444 do 5.102 rastlin na ha, pri manjšem razkoraku v vrsti pa še nekoliko več. Zaradi večje porabe hmeljevk in večjih stroškov pri napravi nasada ni bilo teženj po še večjem številu rastlin na enoto površine. Ker so napeljevali na oporo 3—4 trte, izjemoma tudi do 6, so imeli na hektar približno 13—30.000 trt, večinoma pa le okrog 16—20.000 kar je bila optimalna obremenitev na površino z ozirom na rastne prilike in maksimalna na vodilo-oporo z ozirom na ohranitev zdravstvenega stanja rastlin. Razdalje sajenja so se spreminjale bolj v medvrstni oz. v širini medvrstnega prostora, v sami vrsti rastlin pa ni bilo večjih sprememb. Večjo spremembo širine medvrstnega prostora je povzročila motorna vlečna sila in' težnje po Zmanjševanju deleža ročnega dela. V bližnji preteklosti je do večjih sprememb širine medvrstnega prostora v hmeljarskih deželah, pa tudi pri nas, prišlo zaradi uvedbe rodovitnejših sort hmelja. Pri nas je širjenje medvrstnega prostora teklo postopoma od 160 do 180 na 200 in končno 240 oz. tudi 280 cm, toda. z razliko od nekaterih hmeljarskih dežel, kjer so medvrstni prostor enostavno z opuščanjem ali krčenjem vsake druge vrste podvojili. To je razumljivo, ker konstrukcije žičnic v določenem primeru omejujejo večjo izbiro širin. UDK 633.819:631.5 Brez večjih tehnoloških in bioloških inovacij se medvrstne razdalje pri nas najbrž ne bodo spreminjale. Z ozirom na to je za sedanje stanje pri nas v praksi osvojena medvrstna razdalja 240 cm, na zelo rodovitnih tleh in bujnejše sorte, pa je razdalja 280 cm s stališča razporejenosti rastlin življenjskega prostora in osvetlitve celo primernejša. Ker so pri nas zelo dobra rastišča v hmeljskih rajonih tudi zelo redka in ker prednosti večje razdalje (280 cm) ne odtehtajo dodatnih stroškov, predvsem strojev za obdelavo idr. in bi le ti z ozirom na omejenost površin tudi ne bili polno izkoriščeni, se ta medvrstna razdalja v praksi ni uveljavila. Čeprav je bila uvedena širša medvrstna razdalja poleg navedenega predvsem zaradi večjega odmika kolesnic od vrste in ugodnejših prilik za razvoj koreninskega sistema trajnih korenin hmelja, namen ni bil dosežen, širša razdalja je namreč povzročila tudi spremembe poti vožnje pri nakladanju rastlin za strojno obiranje tako, da so tekle kolesnice tik ob vrsti ali pa celo po sami vrsti rastlin, kar je področje večje zbitosti razširilo proti vrsti in stanje še poslabšalo. Nadalje se sajenje ha razdaljo 280 cm ni raz- PRILOGA m Stran 9 širilo tudi zaradi tega, ker se je pokazalo, da je odprtost hmeljišč na slabih tleh prevelika in da le ta kljub večji, gostosti rastlin v sami vrsti ne dajejo pričakovanega pridelka. inštitut za hmeljarstvo je v letih od 1961 do 1976, ko so v tehnološkem, proaesu pridelovanja hmelja nastale večje spremembe, izvedel posredno ali neposredno, več ¡poskusov z različnimi razdaljami sajenja. Od -teh povzemamo rezultate poizkusa na poskusnem mestu v Žalcu in Šempetru. Poskusno mesto Žalec Nasad Razdalja sajenja Število rastiin/ha Vodil/trt Tft/ha Mesto — pridelek II. let. 200 X 100 5.000 1x4 20.000 L. 180 X 140 3.968 1x4 15:872 II. 220 x .140 3.246 1 X-4 12.984 III. 240 X-160 2.604 Lx 4 10.416 IV. IV. let. 200 x 100 5.000 2x3 30;OOO I. 180 X 140 3.968 1x3 11.904 IV. 180 X 140 •3.968 m 3 23.808 III. 220 XTT40 1 3.2-46 2x3 19.476 H. 240 X 160 2.604 2 X 3 15.624 V. (I. največji pridelek) Na poskusnem mestu v Žalcu je bilo ugotovljeno, da je količina pridelka- v korelaciji s številom trt na ha. Pri drugoletniku so dale kombinacije z večjim številom trt oziroma rastlin na hektar .-večji pridelek. Pregled ¿rezultatov 4. letnika pokaže podobno sliko. Največji pridelek je bil dosežen-pri večjem številu trt oz, rastlin na hektar. Pri ožji medvrstni razdalji 200 x 100 z dvemi vodili na sadilno mesto in 30;000 -trtami na hektar pri sorti savinjski golding ni bilo opaziti tendence zmanjšanja pridelka zaradi prevelike gostote ali zasenčitve -rastlin med -seboj. Ker je bila razporeditev rastlin sorazmerno ugodna, na vodilu pa ni bilo več kot po 3 trte oz. 6 na rastlino, obremenitev ni bila pretirana. Poskusno mesto-Šempeter _ . Štev. past. Vodil/trt Štelivo na ha , na sad. mesto trt/ha 240 x 130 3.205 .2x3 19.230 2x2 12.820 240 XïÎ60 2.604 2x3 15.624 2x2 10.416 240 x 200 2.083 4x3 24.996 4x2 16.664 240 x 240 1.836 4 x 3 20.832 4x2 13.888 .Poskusno mesto--Šempeter je zajemalo v obravnavanje samo medvrstno razdaljo 240 cm, v vrsti pa so. bile obravnavane 4 različne razdalje, z dvemi oziroma štirimi vodili na sadilno mesto, oz. z dvemi ali tremi trtami na-vodilo.'V treh letih ugotavljanje rezultatov na poskusu Šempeter je bilo ugotovljeno,-da je od preizkušanih razdalj "dala največji -pridelek in je bila s tehnološkega stališča najugodnejša razdalja 240 -x 130 cm z dvema vodiloma in 6 trtami -na sadilno mesto. Kljub temu, da so bili s stališča večjega števila trt dani pogoji za večji-pridelek pri kombinaciji 240 x-200 š štirimi -vodili in po tremi trtami, saj je bilo število trt pri tej kombinaciji večje za 5.700, " niso bili glede pridelka doseženi ugodnejši rezultati. Večje število rastlin pri razdalji 240 x 130 je bilo odločilnejše. V obeh primerih oz. na obeh poskusnih mestih je dala kombinacija z naj večjim številom rastlin na hektar vedno tudi najvišji pridelek pri tem pa zgornja meja števila rastlin na hektar ni bila ugotovljena. V času ¿ugotavljanja najprimernejših razdal j. so bili izvajani z razdaljo, kise je.osKO-jila ,kot najprimernejša 240 x-130 cm in V sistemom napeljave, tudi poskusi z napeljavo različnega števila trt na vodilo. Potrjeni so bili rezultati, da je pri savinjskem gol- PRILO.GA —-Stran 10 dingu z ozirom na količino pridelka najugodnejše napeljava ti tri do štiri trte na vodilo oz. obremenjevati rastlino s 6—8 trtami. Z manj kot štirimi ali več kot 8 trt na rastlino pri omenjeni razdalji in načinu napeljave ne dosežemo maksimalnega možnega pridelka. V prvem .primem je število trt na hektar premajhno, v drugem pa se na račun pridelka razvije preveč želene mase listja in hme-Ijevine. Razmerje storžkov in hmeljevine se pretirano razširi na škodo pridelka. Zato je za dosego večjega števila trt ter ugodnejšega razmerja in večjega pridelka potrebno povečati število vodil in rastlin ter napeljevati po dve do tri trte. Tako kot je uvajanje nove tehnologije in A-sort na eni strani širilo medvrstni prostor, je stalno strojno obiranje glivične bolezni štora talne in druge jieprilike oslabilo rastline. Rodnost rastlin se- je zmanjšala in v večini ;te _ ne dosegajo, več -takšne košatosti , kot svoj, čas. Za .dvig -rastnega potenciala in rodnosti nasada je bilo .potrebno število rastlin na enoto površine povečati. Tako se je .začela gostota, rastlin v vrsti po letu 1970, spreminjati. Naprej se je razdalja 130 razpolovila in je obnova stekla, po novem na razdaljo 65 cm, pozneje na 80, v zadnjem času pa tudi na 104 cm- v.:vrsti. Če medvrstno razdaljo 240 cm fiksiramo, bodo razdalje v vrsti z ozi-r.om ;na sortni izbor, ¿talne prilike, razpoložljivo delovno silo, atrojerter druge okoliščine v procesu proizvodnje;xrazlične. in jih za vse . .prilike, ne. bo mogoče posplošiti. . •Preglediugotovitev;iz poskusov in prakse, n razdalj ah sajenja kaže, da bo v prihodnje potrebno pri obnovi hmeijskih nasadov upo-. 'števati' kvalitativne spremembe, ki 'so se po-jnvile-.ZoUvedbo . A-iSOEt.in nove tehnologije. Namreč, -dejstvo je, da danes pri razdalji sajenja 240 x-130 in V sistemom napeljave, oziroma 4 do 8 trtami na rastlino ne izpolnjujemo prvega in temeljnega pogoja za maksimalne pridelke tj. da ne, dosegamo optimalnega števila trt oz. rastlin na hektar. Poskusi kažejo -da smo-:s tem pri nekaterih sortah daleč od njega. Najbolj izrazit je primer sorte atlas. Z ozirom na ihabitus rastline in njene značilnosti pri varstvu, strojnem obiranju ipd., je naj primernejše ..napel jeva ti 2 trti na vodilo. Pri .citirani raždatji .240 X 130 imamo torej teoretično ;in. tudi-dejansko komaj ca. 12.800 trt na ha, kar je absolutno premalo. V praksi ¡rešujejo problem premajhnega števila trt pri atlasu .na ta način, da povečujejo število vodil na hektar in tako dosegajo večje pridelke. Ta zakonitost velja delno tudi za ostale sorte, vendar ne tako strogo, ker le te dopuščajo'večjo širino pri številu trt na oporo ki je lahko med 2 in 4 torej 2 večje. Pri savinjskem goldingu -ugotavljamo, da je gostota ca. 38.00.0 trt na ha prevelika ter zaradi prevelike olistanosti in zasenčenosti, rastlin med seboj kljub velikemu pridelku zelene mase ne dosežemo'maksimalnega pridelka. Na osnovi raziskav in .spoznanj v praksi lahko povzamemo ugotovitev, da dopuščajo A-sorte, ki imajo ožje-razmerje med storžki in hmeljevino gostejšo saditev in večje število trt na hektar pri večjem številu rastlin in vodil, pri savinjskem goldingu pa je pri gosti razporeditvi vodil potrebno omejiti število -.trt na vodilu na 2. Za dosego večjih pridelkov bomo morali zaradi poslabšanja talnih prilik in strojnega obiranja, bolezni štora in drugih vremenskih neprilik hmelj saditi bolj na gosto in povečati število trt na hektar z večjim številom rastlin, pri tem pa na oporo ne hi napeljevali več kot 2—3 trte. Izpad proizvodnje zaradi praznih mest oziroma šibkih rastlin,, ki imajo po peronospori in drugih povzročiteljev poškodovane štore in neugodnih vremenskih razmer, ne bo tolikšen kot je pri manjšem številu rastlin, kjer vsako dadilno mesto v skupnem pridelku več pomeni, posebno če ne daje maksimalnega pridelka. Pri širini medvrst 240 cm je za daljše pri-: delovalne. okoliščine, in sorte po navedenih pokazateljih 3.200 rastlin .na hektar spodnja meja.JDa bi-se zmanjšale negativne posledice slabih talnih prilik, «trojnega obiranj a, okužbe štorov od glivičnih bolezni ter raznih mehaničnih-poškodb, ki so in verjetno bodo tudi vmaprej prisotne in dosegli večje oziroma maksimalne, pridelke ter v celoti izkoristili genetski potencial posameznih sort, je število rastlin nujno povečati. S povečanjem števila .rastlin do 6.410 se tudi poveča obremenitev površine in doseže večji izkoristek, posebno-slabih tal. Nadalje dajejo mladi nasadi po formiranju (prvo in drugo letni) z večjim številom rastlin, večje pridelke že na začetku kot pa tisti, ki jih sadimo na večjo razdaljo v vrsti. Ugodnejše proizvodne rezul-. tate višje pridelke pa dosegamo z gostejšo saditvijo tudi v letih ž neugodnimi vremenskimi razmerami, za katera ugotavljamo v zadnjem času, da so zelo pogoste. RAZDALJA SAJENJA IN NAPELJAVE ŠTEVILA TRT HMELJA Tek. št. Razdalja sajenja Rastlin na ha Trt/ha Število vodil Trt na vodilo Trt na vodilo na sad. mesto na ha i. 240 X-130 . 3.205 6.410 1 3.205 2 2 2. : 3.205 . 9:615 1 3.205 3 3 3. 3.205 12.820 2 6.410 2 4 ' 4. 3.205 19.230 2 6.410 3 6 5. 240 x 104 4.006 8.012 1 4.006 .2 2 6. 4.006 12.018 1 4.006 3 3 71. .. 4.006 16.024 2 8.012 2 4 8. 4:006 - 24.036 2 8.012 3 6 9. 240 x:80 5.208 10.416 1 5.208 2 2 10. 5.208 15.624 1 5.208 3 3 11. .5.208 20.832 2 10.416 ' 2 4 12. 5.208 31.248 2 10.416 3 6 13. : 240 X- 65 6.410 12.820 1 6.410 2 2 14. .4 6.410 19.230 1 6.410 3 3 15. 6.410 25.640 2 12.820 2 -4 16. 6410 38.460 2 12.820 3 6 'Velik življenjski prostor, ki ga v sedanjih pridelovalnih okoliščinah še odmerjamo rastlinam v hmeljnih nasadih, je lahko v količini pridelka enakovreden nasadom, ki 'so saj eni bolj -na gosto, le na najboljših rastiščih in za hmelj ugodnih letih. Odnos med količino pridelka in razdaljo sajenja bo z ozirom na spreminjajoče se okoliščine v proizvodnji potrebno stalno ugotavljati- ‘in spremljati. Za sedanje stanje lahko zaključimo, da je za dosego večjih hektarskih pridelkov z ozirom na trenutni sortni izbor v povprečju težiti za večjim številom rastlin na hektar kot imamo danes in da pri tej gostoti sajenja 240 x 130 cm nimamo čvrste osnove za stabilnejše in večje pridelke. S ¡tega vidika je razkorak 130 cm med sadilnimi mesti v vrsti najmanj primeren. Med 16 kombinacijami, ki so nanizane v razpre- delnici, so primernejše tiste z- večjim številom rastlin na hektar. Pregled razpredelnice razdalj sajenja; kjer so -navedeni tudi ekstremi pokaže, da pri razdalji sajenja 130 cm prideta v-poštev komhanaciji št. 3 (2 x 2 trti) za sorto atlas in kombinacija 4 (2 X 3 trte), ki je primerna za ostale sorte. Obe kombinaciji lahko izboljšamo tako, da postavljamo na vsako ali vsako drugo sadilno mesto po 3 vodila. Tako lahko dosežemo večje število trt na hektar in večji pridelek, predvsem za sorto atlas (3.205 x 3 vodila po 2 trti) in srednjo obremenitev sadilnega mesta. Popravljena kombinacija 4 s tremi vodili bi bila s stališča prevelike obremenitve štora s tremi vodili (.9 trt na rastlino) manj ugodna, z njo pa dosežemo 28.845 trt na. hektar kar bi naj praviloma tudi povečalo količino pridelka v obstoječih nasadih z manjšo gostoto rastlin. Razdalja sajenja na 104 cm omogoča 4.006 rastlin na hektar in pri »V« sistemu napeljave ca. od 16—24.000 trt na hektar za sorto atlas, pri kateri smemo napeljavati 2 trti na vodila. Je ugodnejša od prejšnje, pri ostalih sortah pa omogoča pri optimalni obremenitvi sadilnega mesta večje število trt po hektarju. Tudi pri tej razdalji je za sprto atlas možno povečati število trt na hektar, do 24.036 (na rastlino 6), če se poslužimo dodatnega tretjega vodila na sadilno mesto. Najprimernejši sta kombinaciji št. 7 za atlas, št, 8 pa za ostale sorte,- izjemno in manj ugodno tudi kombinacija 6. Razdalja sajenja 80 cm y vrsti omogoča večjo število rastlin na hektar: 5.208 in je z ozirom na potrebno število trt za določeno količino pridelka in z ozirom na enostavni ali »V« sistem napeljave (1 ali 2 vodili na -sadilno mesto) bolj univerzalna in prilagodljiva na specifičnost gospodarstva. Primerne so kombinacije št. 10, 11, 12. Pri št. 10 dosežemo z enim vodilom in 3 trtami že nad 15 trt oziroma se približamo z ostalimi sortami razen atlasa spodnji meji sedaj standardnega števila. Z »V« sistemom (2x2 trti) pa dosežemo za atlas že blizu 21.000 trt na hektar, kar je Ugodno, pri ostalih sor.tah pa celo 31.000 trt. Uporaba tretjega vodila ni potrebna. Z ozirom na večje število rastlin so štori obremenjeni normalno s 4—6 trtami. Z ozirom na večje število rastlin je razdalja sajenja na 80 cm pri- Različna pota Emil OMLADIČ, inž. agr., Stanko ZUPANC, Anton KUDER Ekonomsko stanje v hmeljarstvu nam narekuje, da pospešeno pristopimo k saniranju ih prestrukturiranju proizvodnje. Osnovno vprašanje, S katerim . se hmeljarji; nenehno srečujejo je; kako doseči čim večji pridelek. Razvoj rastline in pridelek ha enoto površi- : ne je poleg kvalitete "zemljišča, kvalitete del, tehnologije; časovne oplimalnosti Itd;, močno odvisen tudi bd biološkega potenciala sorte -in od optimalne izkoriščenosti vegetacijskega prostora. V novih sortah imamo Soliden potencial za povečanje pridelkov, potrebno je čim prej izvršiti premeno in spremeniti sortno strukturo nasadov. V času, ko se odločamo za te posege, pa né smemo pozabiti na optimalno iskoriščenost vegitacijskega pro-štora tj. gostoto saj en j a, napel j ave ,_vod il in ; napeljave trt na vodilo. Razdalji sajenja, ki jih imamo danes v naših nasadih v večini primerov niso optimalne in zaradi tega nc dajo zadovoljivih 'pridelkov na enoto površine, , Na osnovi navedenega in večletnih opažanj ter; razprav smo ugotovili, da razdalji sajenja 240 X 130 in 280 X 65 cm za naše razmere in predvsem pri sorti Golding, Aurora in tudi Atlas niso optimalne oz., da vegetacijski prostor ni racionalno iskoriščen. Zaradi teh ugotovitev smo v letu 1971 zastavili proizvodni preizkus, in sicer: I. POIZKUS Sorta Atlas razdalja sajenja 240 X 130. POIZKUS: 4 vodila po 2 trti na vodilo vse iz 1 raštline. KONTROLA: 2 vodila po 3 trte na vodilo vse iz 1 rastline (po tehnologiji)^ Poizkus je trajal tri leta. Pridelek je izračunan na osnovi nabranih škafov. REZULTATI: Leto Kontrola , kg/ha Poizkus kg/ha Razlika absolutno kg/ha Razlika relativno 1971 1.630 2.288 658 140 1972 1.735. 2.041 306 118 1973 2.262 2.350 88 104 X 1.875 2.226 350 119 Iz podatkov je razvidno, da je pridelek močno odvisen od števila vodil, da pa pozitivna razlika časovno pada. Pri tem načinu smo imeii velike težave z zaščito, zaradi tega in še zaradi nekaterih subjektivnih faktorjev smo poizkus prekinili. Ugotovljeni rezultati pa so nas vodili v nadaljnje delo. Tako smo v letu 1973 zastavili več poizkusov, in sicer: mernejša od prejšnjih posebno ža slabša raztišča, kjer manjšo rodnost rastlin nadoknadimo z večjim številom, da dosežemo za-dovoljiv oziroma večji pridelek. Kombinacija 11 (20,832 trt/ha) je primerna za atlas, št. 10 in 12 pa za ostale sorte, kjer slednja zagotavlja večji hektarski pridelek. Razdalja sajenja na 65 cm omogoča 6.410 rastlin na ha, Z uporabo enega ali dveh vodil, pri različnem številu trt na vodilo ca. 12—38.000 trt na hektar. Razmik 65 cm, prav tako kot 80 cm je primernejši za slabša raztišča. Za atlas sta primernejši kombinaciji 13 in 15 vendar zagotavlja slednja večji pridelek in je primerna tudi za savinjski gol-ding. V določenih okoliščinah in kjer ni bojazni tvorbe košev na vrhu žičnice (slabe rastne prilike) je pogojno primerna za atlas tudi kombinacija 14, ki je sicer primerna za vse ostale sorte. Kombinacija št. 16 je z ozirom na veliko gostoto trt na hektar primerna za sorte, ki so manj olistane (aurora) in ki imajo bolj čvrsto trto (strojno obiranje). Za savinjski golding, posebno na boljših rastiščih ni primerna. Na splošno velja, da lahko na rodovithej-ših tleh dosežemo tudi. z manjšim številom trt iri manjšim številom rastlin velike pridelke, ki pa so z ozirom na spremenljive vremenske, prilike manj stabilni. Zaradi tega je večja gostota sajenja primernejša tudi za do večjih : II. POIZKUS VARIANTA A Sorta Atlas razdalja sajenja 280 X 65. . POIZKUS: 33 % več vodil, vsaka; tretja rastlina 2 vodila, razmak na omrežju ca. 1 m, vsako vodilo 3 trte. KONTROLA: Vsaka rastlina 1 vodilo s 3 trtami (po tehnologiji). REZULTATI: Leto Kontrola kg/ha y' Poizkus kg/ha - Razlika absolutno kg/ha Razlika relativno 1973 1.805 : 2.202 +387 ' 127 1974 1.888 : 2.190 . +302 115 1975 1.407 1.531 . +124 109 1976 1.655 1.975 ■ -I 320 119 X 1.688 \ 1.949 ; +283 118 VARIANTA A Sorta Aurora razdalja sajenja 280 X 65. POIZKUS: 33:%.; več vodil (Vsaka tretja rastlina 2 Vodila, razmak na omrežju ca, 1 m, vsako vodilo 3 trte), KONTROLA: Vsaka rastlina 1 vodilo s 3 trtami (po tehnologiji). REZULTATI: Leto Kontrola • kg/ha Poizkus kg/ha Razlika absolutno kg/ha Razlika relativno 1974 1.887 2.370 +483 126 1975 2.165 2.493- -:+328 115 1976 1.620 2.062 - +442 : 127 X~ 1.889 2.308 +417 122 VARIANTA B Sorta Atlas razdalja sajenja 280 X 65. POIZKUS: 50 % več vodil (Vsaka druga rastlina 2 vodila, razmak na omrežju ca. 85 cm, vsako vodilo 3 trte). KONTROLA: Vsaka rastlina 1 vodilo s 3 trtami (po tehnologiji). REZULTATI: Razlika Leto Kontrola kg/ha. Poizkus kg/ha absolutno kg/ha Razlika relativno 1973 1.732 1.915 +283 111 1974 1.850 2.097 +247 113 1975 1.673 1.735 .+ 62 104 1976 1.743 2.012 : +2691 115 X 1.749 1.939 +215 ■ 111 boljša tla. Če je na rodovitnejših tleh pričakovati pri sajenju bolj na gosto pregost sklop in pomanjkanje svetlobe, moramo omejiti število trt na vodilo na 2 trti (atlas, savinjski golding). Nesmiselno in škodljivo je na slabši rastiščih s šibkimi rastlinami (štori) preobremenjevati sadilno mesto z večjim številom vodil (»V« sistem napeljave) ali celo tremi vodili na sadilno mesto in z več kot tremi trtami na oporo. Spremembe, ki so nastale v zadnjem desetletju v hmeljni proizvodnji, so pomembno vplivale na gostoto rastlin, število trt oz. na razdalje sajenja hmelja. Problematike, ki je s tem nastala, za posamezne pedoekološke, biološke in druge še vedno še spreminjajoče prilike, v poskusih v krajšem času ni mogoče (niti ne bi bilo smiselno) v celoti obdelati. Zato bodo izkušnje pridobljene v praksi pri izbiri najprimernejših razdalj z ozirom na možnosti gospodarstva poleg dosedanjih ugotovitev in rezultatov poskusov zelo pomembne in koristne pri obnovi hmeljnih nasadov. Večja gostota rastlin na enoto površine sama po sebi za dosego velikih pridelkov ne bo dovolj, ampak bomo morali težiti za tem, da bomo dosledno izvajali tiste agrotehnične ukrepe, ki blažijo in odpravljajo negativne posledice tistih, za katere vemo, da zmanjšujejo pridelke, Si pa brez njih hmeljne proizvodnje ne moremo več zamišljati. UDK Povdarjamo, 'da dobljeni rezultati niso eksaktno merjeni, tudi doba trajanja je kratka. Zaradi ugotovljenih velikih pozitivnih razlik pa so rezultati uporabni. Varianta A bi bila najbolj uporabna za obstoječe nasade Atlasa in Aurore sajenje v razdalji 280 X 65. Pri sorti Aurora in Golding bi bila verjetno boljša varianta B, kar pa bi bilo potrebno še proučiti. Zaradi ugotovljene pozitivne odvisnosti višine pridelka od števila rastlin in vodil ha 1 ha smo še v letu 1975 odločili za sajenje na novo razdaljo, in Sicer 240 X 104 cm, vsaka rastlina ima 2 vodila napeljave v V sistem. Danes imamo; posajenih z to razdaljo 20 ha hmeljišč. Nova razdalja je poleg navedenega ugodna tudi zaradi tega, ker vključuje obstoječo mehanizacijo. Ker gre za obnovo še nimamo uporabnih rezultatov, merjenja kažejo da bodo pridelki za ca. 15—20 % večji. UPORABNOST nakazanih variant £j§* ekonomski vidik - Zaradi razumljivejšega prikaza sem zbral, približne dodatne stroške, ki nastajajo pri posameznih variantah in izračunih koliko kg hmelja bi -morali več pridelati, da bi pokrili te stroške. Ostanek več pridelanega hmelja je rezultat boljše izkoriščenosti vegetacijskega prostora in kaže upravičenost sajenja. Poudarjam, da je zaradi poenostavitve izračun približen. Poizkus ,X Večji pridelek kg/ha Dodatni stroški/ha Potrebno pokrit. kg/ha pri ca. 45,00 Ostanek kg/ha Varianta A Atlas 283 4.070 75 208 Varianta A Aurora 417 5.170 96 321 Varianta B 215 4.160 77 138 Sajenje 240X 104 + 15 % ' 225 4.570.. 85 140 Izračun kaže, da se ostanek dohodka giblje od 7.450,00 din do 17.330,00 din na 1 ha, kar pa je vredno premišljanja. ZAKLJUČEK: Kot se že kaže v ostalih intenzivnih kmetijskih kulturrah je tudi v hmeljarstvu zelo pomembno optimalno iskoriščenje vegetacijskega prostora. Predno pa se bomo odločevali za nove razdalje sajenja pa se moramo posvetovati z strokovnjaki Hmeljarskega instituta Žalec. Vskladiti je potrebno predvsem vprašanje kvalitete zemljišč, sorte, zaščite, tehnologije in ostale faktorje, ki jih je potrebno upoštevati pred odločitvijo, pridelkov hmelja ŠKROPILNI PROGRAM ZA SAVINJSKI GOLDING IN AURORO PREDLOG ZA FINANČNI PLAN 1977 ; Škropljenje Škropivo 1/ha Pesticid konc. kg/ha Cena din/ha 1. 1. po rezi 500 brestan 60 0,1 0,5 226,08 113,04 2. 2. po rezi 500 brestan 60 0,1 0,5 226,08 113,04 3. po napeljavi 600 antracol 0,2 1,2 65,25 78,30 4. junija . 2000 antracol 0,2 4,0 65,25 261,00 (ali 800 + 1200) folimat 0,1 2,0 238,19 476,38 5. 1. v cvet 2500 cuprablau Z 0,3 7,5 33,54 251,55 tedion 0,15 3,75 63,43 237,86 ultracid 0,1 2,5 233,50 583,75 6. 2. v cvet 2500 cuprablau 0,3 7,5 33,54 .251,55 8600 2366,47 ŠKROPILNI PROGRAM ZA ATLAS PREDLOG ZA FINANČNI PLAN 1977 škropljenje |99 Pesticid Konc. 1 kg/ha Cena Cena po- din/ha samezñega škropljenja 1. Po rezi 500 brestan 60 0,1 226,08 113,04 113,04 2. Po rezi 500 brestan 60 0,1 113,04 113,04 3. Po napeljavi 4. 10 dni po 600 antracol 0,2 1,2 65,25 78,3 78,30 škropljenju 5. Junij —" 600 antracol 0,2 1,2 65,25 78,3 ■ 78,30 škropljenje stranskih mladic 800 antracol 0,2 1,6 65,25 104,4 104,40 6. Junij 1000 antracol 0,2 2,0 65,25 130,5 1 130,50 7. Junij 1500 antracol 0,2 3,0 65,25 195,75 folimat 0,1 1,5 238,19 357,29 553,04 8. Julij 1500 antracol 0,2 3,0 65,25 195,75 195,75 9. Julij 2000 mycodifol 0,15 3,0 118,45 355,35 cosan 0,2 4,0 13,39 - 53,56 ultracid 0,1 2,0 233,50 467,00 tedion 0,15 3,0- 63,43 190,29 1066,20 10. Julij H- 10 dni po 9. škropljenju 2500 mycodifol 0,15 3,75 118,45 444,18 cosan 0,2 5,0 13,39 66,95 511,13 11. Avgust ' 2500 mycodifol; 0,15 3,75 115,45 444,18 cosan 0,2 5,0 13,39 66,95 511,13 12. Avgust 2500 mycodifol 0,15 3,75 115,45 444,18 cosan 0,2 5,0 13,39 66,95 511,13 13. Avgust 2500 mycodifol 0,15 3,75 115,45 444,18 cosan 0,2 5,0 13,39 66,95 511,13 Skupaj 4477,00 SKUPAJ/ha za Golding in Auroro SKUPAJ/ha za Atlas Brestan 1,0 kg à 226,08 = 226,08 1,0 + Brestan kg x 226,08 = 226,00 + lannate za 250 ha Antr; icol 12 kg X 65,25 = 783,00 Antracol 5,2 kg à 65,25 W 339,30 5,2 Mycodifol 18 kg x 118,45 = 2132,10 Cuprablau Z 15,0 kg à 33,54 = 503,10 15,0 Cosan 24 ka x- 13.39ÉSS1 321,36 Folimat 2,01 à 238,19 = 476,38 2,0 Folimat 1,51 X 238,19 = 357,29 - Ultracid 2,5 k :g à 233,50 = 583,75 2,5 Ultracid ' 2,0 kg x 233,50 = 467,00 Tedion 3,751 à 63,43 = 237,86 3,75 Tedion 3,01 X 63,43 = 190,29 Skupaj 2366,47 Skupaj 4477,12 Sestavljeno na osnovi cen KK Hmezad. TOZD Notranja trgovina na dan 25. 10. 1976. Pr ohlemi Milan DOLINAR, dipl. ing. agr. Neuspehi hmeljarjenja v zadnjih letih — ko nam ne uspeva pridelati nad 3.000 ton hmelja in ko se povprečni pridelki gibljejo med 1.100—1.300 kg/ha g- so po mnenju nekaterih odraz dela pospeševalcev. Mi vsi smo, vsak zase, člen v verigi, ki imamo večji ali manjši vpliv na pravilno izvedbo , posameznih ukrepov. Vsi ukrepi ki vodijo h povečanju ali poboljšanju pridelkov bi morali biti dosledno izvedeni kar pa se zelo redko dogaja. V večini primerov nimamo dovolj vpliva nanje niti ne tehničnih in človeških zmogljivosti. Ponekod je razpoložljiva delovna sila v najvažnejših konicah del v minimumu, zato je napak v proizvodnji iz dneva v dan več, napake se seštevajo, pospeševalci pa smo pri tem nemočni, - ‘ r' Človek je odločujoč činitelj v večini poslovnih odločitev in izvedbi del na vseh nivojih, začenši z inštitutskimi specialisti in pospeševalci, pospeševalci po ZE, tehnologi in delovodji na obratih družbene proizvodnje, vseh kategorij delavcev in tudi kmetov kooperantov. Kako odločilna je prizadevnost človeka pri pravilni izbiri zemljišča, predpripravi zemlje, pravilnem in pravočasnem ša- službe UDK 633,819 jenju, oskrbi prvoletnika, pravočasni izvedbi del v proizvodnih nasadih, kakovosti opravljenih del od zasnove nasada do prodaje hmelja. Ce k človeškemu faktorju dodamo še vremenske, ki nam v zadnjih letih ne strežejo najbolje, potem so vzroki za neuspehe znani. Vzgoji kadrov smo se v letu 1976 posvetili v več oblikah. Tehnologi in pospeševalci smo se skupaj s hmeljarji iz Bačkega Petrovca zbrali na tridnevnem seminarju v Poreču. Preko leta smo imeli 10 enodnevnih sestankov v različnih krajih Slovenije, ki so strokovno uspeli, udeležba pa ni bila zadovoljiva. Nadalje je bilo v zimskih mesecih 12 predavanj kooperantom. Izdali smo 5 številk informacij v 1.500 izvodih. Stike s pospeševalci in specialisti iz inštituta s pospeševalci in tehnologi na terenu zajemajo še druge oblike, tako npr. obiski posameznikov v Žalcu, kot obiski pospeševalcev na proizvodnih enotah in pri kooperantih. Kolikšen je delež posameznikov in skupna prizadevanja pa kaže ob naštetih pogojih prispevek pod naslovom »Pridelek in kakovost hmelja v letu 1976«. pospeševalne Zaključki s seminarja za hmeljarje tehnologe v Preboldu 1. Med neštetimi, vzroki za majhne pridelke je nepravilna izbira tal zelo pogosta. Zato naj se vsako.zemljišče pred saditvijo pregleda, določi njegova primernost, sočasno pa naj se izbere glede na tip zemlje in.lego zemljišča ustrezne sorte. Za pregled zemljišč so zadolženi Oset Franc in Dolinar Milan ter vsakokratni investitor. Izberejo primerno sorto glede na tip in lego. 2. Več skrbi je potrebno posvetiti predpripravi zemlje, tako podrahljavanju in založnemu gnojenju, zlasti še, če se ob pomanjkanju »hmeljske zemlje« odločamo za slabša zemljišča. Prepogosto pozabljamo na kompost ob sajenju. 3. 'Preprečiti moramo nenačrtno obnovo, ko Sadimo hmelj na, hmelj. Ce žičnica ostane, bi morali poskrbeti, da ostane hmeljišče vsaj eno leto nezasejano, da temeljito uničimo predhodno sorto in ugodimo zemljo. V času enoletne premene pa si pripravimo zadostno število ukoreninjencev. Če pa žičnico porušimo, naj bo premena dvoletna. 4. Za vsako obnovo bi morali imeti na razpolago ukóreninjence. Ker pa je pridelovanje ukoreninjencev ob obstoječi tehnologiji drago, je treba poiskati cenejšo varianto, za kar se zadolžijo strokovnjaki inštituta, ki so nekatere rešitve že nakazali. 5. Razdalja sajenja med vrstami naj bi ostala 2,40 m, v vrsti pa jo moramo prilagajati sorti, načinu napeljave vodil in boljšim ali slabšim rastnim pogojem. Na slabših tleh je potrebno več trt. Potrebni pa so še nadaljnji tovrstni poizkusi, ki naj bi odgovorili ria vprašanje kakšne razdalje so najprimernejše za posamezne sorte in različne rastne pogoje. 6. Da .se hmeljne sadike boljše ukonenini-jo je treba stremeti za zgodnjim sajenjem. Sadike nabirajmo strojno. Z dvakratno rezjo preprečimo škodljiv učinek zgodnje reži. Sadike bi morali nabrati že do 1. aprila. 7. V prvoletnih nasadih ne bomo praviloma sadili nobenega vmesnega posevka, le izjemoma ob zadostni delovni sili nizke poljščine v medvrstnem prostoru. 8. Poskrbeti je treba, da se s sorto neo-planta pričnejo izvajati agrotehnični poizkusi, kakor tudi, da se prijavi za priznavanje za nadaljnje širjenje. 9. Odgovorni strokovnjaki naj poskrbijo ob prijavi nasadov za priznavanje, dokumentacijo o izvoru sort; 10. Pogreša se sodelovanje finančno strokovnih služb pri ugotavljanju stroškov proizvodnje, zato se naj v jeseni organizira seminar za analitike in podobne strukture v delovnih organizacijah. 11. Na ogroženih hmeljiščih, kjer je problem kuštravcev pereč, se naj pristopi k jesenskemu tretiranju. 12. Rešiti je treba, vprašanje uničevanja hmelja na kemičen način, za premeno pred krčitvijo. 13. Objavi naj še program zaščite hmeljišč kot je bil podan na seminarju (tudi količine potrebe sredstev). 14. Posebno ob neugodnih pogojih za rast in razvoj hmelja pa tudi sicer je potrebno intenzivneje uporabljati foliarna gnojila. 15. Poskrbeti je za zadostno angažiranost in ustrezno izobrazbo proizvajalcev in delavcev. 16. Pokazalo se je za uspešno, da se sestanki s tehnologi in pospeševalci v sezoni vrše vsakič na drugem kraju. Na vsakem od teh sestankov naj gostitelj pripravi kako demonstracijo primerno času sestanka. Prav tako se naj na vsakem sestanku temeljito obdela določena faza dela ob prisotnosti strokovnjakov IHP. 17. V naslednjih letih naj z referati na seminarju sodelujejo tudi strokovnjaki iz prakse, ki naj tudi poskrbe za povratne informacije inštitutskim specialistom.