Dopisi in novice. Iz dešelnega zbora Kranjskega. XIV. večerna seja. —• (Konec.) po »S. N.« — Vladni zastopnik g. Hočevar je zanikal fakta, katera so govorniki narodne stranke navedli. 0 zahtevanji dr. Zarnikovem, naj bi se napravila narodnostna postava, pravi, da do zdaj še nij potrebe »Bediirfniss« za tako postavo in da §. 19. drž. postav popolnem zadostuje. Da bi vlada germanizirala, pravi vladni mož, to očitanje g. Horaka nij utemeljeno, »entbehrt jeder Begriindung«. Dr. Schrey ponavlja staro frazo, da je dr. Bleiweisov postavni načrt »Zwangsgesetz«, torej neizvedljiv. On pravi, da le stariši imajo pravico o narodnosti svojih otrok določiti. Tudi nijso na realki take okolščine, da bi bilo te postave treba, saj ni nobenih pritožeb. Potem je dr. Schrey kritikoval slovenski jezik. On je rekel, da je jezik slovenski malo omikan in težaven. Poročevalec dr. Bleiweis: Truden večletnega pravdanja za pravice slovenskega naroda bodem, ker so uže govorniki nasprotne stranke poudarjali, da čas je denar, akoravno so se te prislovice malo držali, le na kratko na opazke protigovornikov odgovoril. Naglašalo se je v debati od nasprotne strani, da postava, katero obravnavamo, je »ein Zwangsgesetz«. Jaz rečem, da je le »ein Nothwehrgesetz«. Saj veste, da Slovenec je potrpežljiva duša in molčali smo dolgo, tako dolgo, da so naš slovenski jezik popolnoma iztirali iz realke, potem smo pa rekli, to je le preveč in prišli smo s postavo, ki ne odločuje druzega, kakor kar je povsod samo ob sebi razumljivo, celo na Turškem, samo pri nas ne. Gsp. Dežman je kritiziral postavo, no njemu odgovarjam, da bi se od njega pač botanike učil, nikoli pa ne postav delati. Dežman je na dolgo in široko pripovedoval, kako se je postava v šolskem odseku obravnavala, in meni očital, zakaj sem bil jaz tako molčeč in nijsem nič povedal. Jaz pa njega vprašam, kdaj so pa gospodje iz finančnega odseka povedali, kaj so tam kuhali? Bes je, da smo dolgo debatirali o postavi, ali vendar se nij našel noben Salomon, ki bi bil mogel popraviti. 0 glasovitem §. 19. ne govorim nič. Kar je g. Dežman rekel, da smo tako dolgo molčali, ima v tem svoj uzrok, ker smo utrujeni boja in od te vlade ne pričakujemo prav nič. Vladni zastopnik g. Hočevar trdi, da vlada neče germanizirati, a minister Stremayer pa je drugih mislij, kajti ko je bil v Ljubljani, je vedno le govoril »von der deutschen Kealschule«. Vlada nam itak neče dati, ne univerze, ne pravoslovne akademije, ne gimnazij. Bukovini pa se je precej dovolila univerza. Nam se neče dati nič, v Bukovini pa se siplje denar, samo, da se širi germanizacija. (Klici: Eesje! Ees je!) V našej realki je zdaj nemščina materni jezik, italjanščina obligaten, slovenščina pa neobligaten jezik, tako da smo postali tujci na lastni zemlji (Dobro!). Govornik potem po številkah navaja, kako je ravnatelj na realkiodl. 1872 zmirom Nemce iz Slovencov in Lahov delal in dokazuje, da ne gre vselej, da bi vsaki stariši določevali narodnost svojih otrok. Dr. Schreyu pravi, da ni on tist mož, ki bi bil zmožen slovenski kritizirati, to bode menda sam čutil! Če se nam ugovarja, da smo iz okvira dež. zbora stopili »aus dem Eahmen«, ko obravnavamo to postavo, je to fraza, gotovo pa je, da hočemo po tej postavi potegniti slovenski jezik »in den Eahmen«, kamor po pravici gre. (Živa pohvala.) Pri glasovanji se Dežmanov predlog zavrže. V specijalnej debati govori dr. Eazlag — proti §. 1. postave. On pravi, da je v protivji §. 19. drž. osnovnih postav in da to ue gre, da bi se fantje, ki nijso naše narodnosti, pa so na Kranjskem rojeni, silili, da se uče našega jezika. Govornik misli, da naj bi končno odločeval o narodnosti deželni šolski svet. V obče pa tako ta postavni načrt potrjen ne bode. Govornik izjavi, da bode proti glasoval. Pri glasovanji se vendar §. 1. in vsi drugi paragrafi postave sprejmo, in ko je dr. Eazlag za resolucijo govoril, tudi ta. Potcm se odobri postava v tretjem branji. »Če je ministerstvo nauka Njegovemu Veličanstvu ne priporoči v potrjenje, je vsaj svet zvedel škandalozno ravnanje z deželnim našim jezikom na Ljubljanski realki in kako ministerstvo tolmači glasoviti 19. §. osnovne postave, ki pravi: ,,jeber 33olf§[tamm Ijat ein urtuerfe|licf)e§ 9ted)t ouf SBafiritng unb ^Bftege feiner SMonalitat unb ©pradje", pa »ba$ oljne Stntoenbung eine§ $toange§ jur grlernung einer gtoeitm 2an= be§f>?rad)e jeber SMfšftantm bie erjorberlicijen SKittet jur 2Iu§bitbitng in fetner ©pradje er^iilt." — Dr. Bleiweis je iz »Jahresbericht-ov« realkinih, v katerih se narodnost »ad libitum« starišev in šolskih ravnateljev »fabricira«, dokazal, da je vkljub temu vendar še nad 100 učencev slovenskega rodu v Ljubljanski realki, a ti so se morali in silili nemščino učiti, slovenščine pa se ni silil nobeden!!! Tam je sila pravica, tii bila bi sila krivica, in oboje se upravičuje z istim §. 19. Tako se godi Slovanom v Avstriji!« Nov. Iz Gorenjskega, konec rožnika. — 24. t.'m. (rožnika) smo imeli v Kranji učitelji tega okraja svojo letno skupščino ali konferenco. Eazun dveh snidili smo se bili vsi učeniki obšimega okraja; počastila sta zbor s svojo navzočnostjo tudi g. kateket kranjske glavne šole in en g. učitelj iz Kamniškega šolskega okrožja. Zborovanju je predsedoval c. k. okr. šolski nadzornik gosp. M. Kuster; v namestnika si je zvolil g. ravnatelja L. Sadar-ja; kot zapisnikarja pa sta bila zvoljena g. g. Lindnar in Pezdič. — Perva točka dnevnega reda so bila naznanila g. pervosednika o stanju onih šol, katere je letos že nadzoroval. Najdel je marsikje mnogo hvalevrednega, pa tudi ni bilo brez drugačnega. V mnogih šolah se jemlje premalo ozir na slovnico, risanje, zgodovino, telovadbo in naravoslovje. V poslednjem predmetu bi se mogla zlasti več in bolj natančno razlagati naša domača, in navadna strupena zelišča. Omenil je dalje g. nadzornik, da nekateri g. g. učitelji ne dohajajo o pravem času v šolo; da imajo svoje pise in zaznamke v pomanjkljivem redu, in da sploh tudi premalo berejo. Tudi o šibi se je govorilo, da se še tu in tam vidi, pa da se slabo poda v šoli. Vse te in enake popomakljivosti naj se, kjer se nahajajo, v prihodnje odpravijo. Branje in petje se je brez izjembe pri vsih dozdaj inspiciranih šolah hvalilo i. t. d. Druga točka bila je o domačih nalogah, kakoršne namreč naj bodo, da bodo mladini izobraževalne, in kaj se ima z nalogami, ki jih mladina donaša, zgoditi, da bodo pospeševale šolski poduk. Poročeval je o tem g. Sadar precej obširno in prav dobro, govoril o številu nalog, m sicer: več ko se ur v kakem predmetu podučuje, več caj mu bode tudi nalog odločenih; zedini naj se po mogočnosti tudi več predmetov v eno nalogo; na teden naj se daje po ena ali dve; naj ne bodo predolge; učitelj naj naloge dobro pregleda, pomote podčerta in pomanjkljive dela ufiencom nazaj da, da jih popravijo, pomot proste pa naj se konečno prepišejo v sešitke za to pripravljene. Pervi se je k tej točki oglasil g. Kmet, in govoril, da. se ima o tej za- devi razloček delati med mestnimi ter kmečkiini šolami. Pri kmečkih šolah nima mladina potrebnih pripomočkov; ni papirja, celo miz pogostno(!) nimajo, na katerih bi pisali; — tudi časa ni. Naloge naj se toraj ne dajejo mladini za izdelovanje na dom, ampak v šoli naj jih zdelujejo i. t. d. Gosp. poročevalec spodbija predgovoniiku nekako zgačljivo njegovo mnenje; — daljne precej živahne debate o tej točki se vdeležijo g. g. Zoie, Kunšič, Levičnik, Vavken, Knific, Debelak in Sadar. K sklepu obveljal je nasvet g. poročevalca; — tnnogo učiteljev pa je tudi za to, da naj se na kmečkih šolah daje vsaj po ena domača naloga na teden. (Izgovor, da bi namreč v takej meri primanjkovalo papirja, tek i. t. d., kakor je menil g. K., je res nekako piškav. Dvoje društev imamo, »Narodno šolo« in »Schulpfennig«, ki oba hvalevredno skerbita za to, da se podaja revnim učencem šolska priprava malo drugače, kakor zastonj. Katera šolska občina ne zmore toliko, da bi vsaj z enim vbornim goldinarjem pristopila k enemu omenjenih društev, njej se mora reči: ti si ali prav velika reva, ali pa še veliko večja nerodnica! Pis.) (K. p.) Iz Ljubljane. Okrajno učit. zborovanje mestnih učiteljev je bilo v četertek 1. julija v sobi 3. tečaja na m. vadnici. Zbralo se je nad 30 učiteljev in učiteljic iz mestnih šol, učiteljišč in vadriic. Predsednik, ravnatelj in okrajni nadzornik g. Hrovat, začne sejo ob 8. uri, in določi pravice okraj. učit. zborovanja: govoriti o učnih čertežih, berilih, šolskem strahovanji i. t. d., priporoča navzočnim objektivnost . . . . , pove, kateri navzočnih ima pravico glasovanje. V svojega namestnika izvoli glav. učitelja, prof. Ijinharta; v zapisnikarja se volita: učiteljica na vadnici J. Šukle in mestni učitelj M. Močnik, in zborovanje se prične. — Na dnevnem redu so bile opazke nadzornikove pri nazorovanji mestnih šol. — Bolj svetovaje kakor zapovedovaje je g. nadzornik opomnil, kaj je tu ali tam videl, kako bi se ta ali una napaka, ki je bila morda le slučajna, dala odpraviti Za jezikovo podučevanje je priporočal »Kehr, Praxis der Volksschule,« »Kehr und Schlitnbach 1. Schuljahr« in »Kehr, theoretisch und praktische Anweisung.« Za računstvo je poleg dr. Močnikovih knjig priporočal tudi Gruberjev »Leitfaden in der Elementar-Klasse.« — Prestopivši na rečni nauk »Eealien« je rekel, da se mora učitelj na ta nauk pripraviti; ako se prigodi, da kaj ne razume, naj o tem raje molči; pri rečnem nauku se ne bere kar naslov, potem pa stavek za stavkom, ampak mladina se mora najprej napeljevati, da razume stvar, potem se gre v razpravo berila. — Za prirodopisje priporoča: Liiben, Leitfaden fiir den methodischen ITnterricM . . . ; za prirodoslovje pa: Criiger, Physik in der Volkschule.; »za zemljepisje« Eduard Strosner, Elemente der Geografie in Karte und Text; za zgodo- vino: Flinzinger, Anschauung in Bildern in Langel , ki se dobiva pri Holzingerju na Dunaji. Iinenuje še dvoje bukev od Spies. und Berlet. v ta namen pripravnih. Pri rečnem poduku priporoča predsed. vsredino podučevanje t. j. naj pred celoto vsega nauka, a leto za letom naj se nauk razširja in popolnuje (der Unterricht soll sich in concentrischen Kreisen bewegen), najpred tedaj sliko vsega, a potem naj se pa ta slika od znotraj na vse strani razširja. Preds. govori potem o risanju. 0 tem nauku pravi, da je dvojna pot, a) učenci gledajo, kako učitelj risa, in poslušajo, kako risanje razlaga, b) ali pa sproti z učenikom risajo. Za risanje priporoča: Weisshaupt, »Theorie und Praxis des Zeichnenunterrichtes« in Tretau »der kleine Zeielmer.« — Pri telovaji pravi preds. ne kaže peti takrat, ko otroci ude natezajo, k večem se sme peti pri počasni hoji. Knige v tosood: Spiess-a, Kloss-a, Niegeler-a in Lion-a. Poslednjič nagovarja v napredovanje posebnojv realijah. Druga točka je razgovor: »0 učnih čertežih za 4 razredne šole« Lehrplan ftir vierklassige Volkschulen, veroifentlichet .... durch Verordnung k. k. Landesschulrathes fiir Krain vom 19. Dezember 1874 Z. 2764. 0 čertežu zapervi razredje poročal učitelj na I. mestni šuli g. Majer, razpravljaje naj pred jezikovo podučevanje a) v maternem jeziku b) drugem deželnem jeziku, potem številjenje, pisanje, risanje in telovajo, kakor je po versti našteto v »Lehrplanu fiir vierklassige Volksschulen« in kritikoval slovensko-nemški abcednik. Pri točki o telovaji je želel posebne knjige za I. razred po učnem čertežu. Poseben nasvet je bil: 19 učnih ur je dosti v 1. razredu, čertez jih ne zahteva več; podučevalo se je pa 22 ur, 3. ura je v 1. razredu odveč, je tako rekofi zgubljena, 2 po pol uri za tclovaje naj se združite v 1 uro. — 0 šolskih bukvah danes ni bilo debate, a g. Bahovecje podpiral nasvet zastran enournega podučevanja v telovaji iz raznih lokalnih vzrokov. Preko nasveta se prestopi na dnevni red; in g. Žumer, učitelj na II. mestni šoli, poroča o učnem certežu za drugi razred po tem potu, po katerem je hodil g. predgovornik, in ki je določen v zgoraj imenovanem učnem čertežu, naprej tedaj v jezikovem podučevanji i. t. d. G. poročevalec nasvetuje izraze »samoglasniki in soglasniki« namest glasnice in tihnice. (Sprejeto.) Potem kritikuje pervo berilo in nasvetuje pri slovenščini 3 ure za branje in 2 za slovnico. Pri neraškem jeziku priporoča, naj se zahtevajo na nemška vprašanja tudi nemški odgovori, kar je g. predsednik tudi že priporočal in za to podučevanje nasvetuje 6 ur, da se pri napolnjenih šolah, kakoršne so mestne, učni smoter doseže. Poroč. govori tudi o 1. slovnici, prestopi potem na številjenje, tam mu 4 ure zadostujejo, govori potem o pisanji in risanji. Pri novi meri nasvetuje naj se decimeter in centimeter izrekuje, kakor se piše, a vendar se mora otrokom povedati, da se to tudi drugače (po francoski) izgovarja. (Sprejeto po nekaterem besedovanji.) Ko poroč. konča razpravo o petji, govori g. Nedved kako je potrebno, da učitelj razume na goslih učencem pravi glas dati. — G. B. je zato, da bi se celo uro v petji podučevalo, natnesto dvakrat po pol ure. Razprava je bila preccj živahna a poslednjic pade nasvet g. B. Z razgovorom o telovaji konca g. Ž. svoje poročilo, in g. Eppich reče na to, da ni varno, da bi več otrok po enkrat čez verv skakalo, ali preko nje begalo. — 0 čertežu za III. razred poroča g. Kokalj učit. na II. mestni šoli bolj splošno, ter omeni, da se v podrobnosti pri jezikovem podučevanji ni spuščal, ker učni čertež vse na drobno našteva, kaj se ima podučevati. Pri steviljenji omeni, da v 3. računici ni desetink in drobcev, na to pravi g. Tomšič, da dr. Močnik piše novo računico po učnem čertežu osnovano, tedaj to ne bode zaderževalo poduka i. dr. Tudi o realijah, kakor: o prirodslovji in prirodopisji, zemljepisji in zgodovini, ki pridejo v III. razredu na versto, govori g. poročevalec prav verlo, a le bolj splošno in se ne spušča v podrobnosti, tedaj odpade daljša debata. Grede na risauje pravi g. poroč., da je imela L. Schlztg. 10. julija pr. 1. prav podučljiv sestavek. G. poročevalec govori še o telovaji in konča svoje poročilo, in zbor sklene učni čertež za III. razred prilično še razpravljati. — 0 učnem čertežu za IV. razred poroča g. J. Tomšič, učitelj na vadnici, ki učni čertež razpravlja strogo po tem, kakor je postavno načertan, točko za točko, stroko za stroko. Tretjo (slov.) slovnico zaverže, priporočapa Prap. slovnico in spisje, a oboje želi skupaj v eni knjigi. Govori tudi o drugem berilu in o njegovem zaderžaju, kar se pesmi tiče. — III. nomška slovnica mu je pomankljiva, želi si knjige tako osnovane, kakor je (nemška) Bacbmanova. — Pri steviljenji mu je to dosli, kar veleva učni čertež, le priporoča, kako naj učitelj zbuja učence k samodelavnosti i. dr. Potem pa pristopi k realijam. Misli pa, da se morejo vsa šolska berila slovenska in nemška predelati in vaje tako odbrati, da ne bo ena in ista reč v slovenskih in nemških beiilih. Da bi se pa vse vzelo, kar tirja učni čertež, za to se potrebuje še mnogo in mnogo, in ves nauk se tudi ne more v 1. letu vzeti, to se more zgoditi le v 2 — 3 letih. (Dalje prili.) — Na c. k. učiteljišču za učitelje in učiteljice se je končalo šolsko leto 15. t. m. Letne preskušnje so bile pri učiteljicah od 5.— 7., pri učiteljih od  9. — 10. julija, pismeni zrelostni izpiti na obeh učiteljiščih od 28. junija do 3. t. m. Ustmeni zrelostni izpiti so bili na m. učiteljišču 12., 13., 14., na ženskem pa bodo 15., 16., in 17. julija. Na možkem je delalo skušnjo 22 kandidatov, med tem jih je 8 iz III. tečaja, 13 iz enoletnega (praktičnega) tečaja in 1 začasni učitelj, na ženskem se jih je oglasilo 22 kandidatinj vse iz III. tečaja. — Tudi srednje šole, gimnazija in realka, sklenete šole 15. t. m. s slovesno sv. mašo, potem se dele spričala, in prihodnje šolsko leto se začne 16. septembra. — Mestne šole sklenejo šole koncem t. m., programa ne bode. — Enoletni praktični tecaji za dijake, ki so doveršili vse ali več razredov srednjih šol bodo tudi v prihodnje leto, in obetajo se vdeleževalcem štipendije po 100 — 200 gld. Oglasiti se je treba najdalje do 1. septembra pri ravnateljstu c. k. učiteljišča. Tudi bode s prihodnjim letom na c. k. učiteljišču pripravljavni tečaj, ako se jili do 15. avgusta oglasi vsaj 20 pripravnih učencev. — Šolski okraj ljubljanske okolice bode imel sroje letno zborovanje 26. julija. Program se glasi: 1. Opazke nadzornikove pri nadzorovanji šol. 2. Eazgovor o naukih na podlagi učnih čertežev in zaznamkov učil, razglašenili po slavnem c. k. dež. »1. svetu. 3. Osnova začasnega učnega čerteža ponavljanskim šolam za 1875/6. 4. Volitev zastopovalca učiteljstva v c. k. okraj. šl. svet za postavno veljavni čas. 5. Poročilo pervomestnika bukv. komisije o stanu in računu okraj. učit. bukvarnice, potem predlogi za nakupovanje. 6. Samostalni predlogi.