Zmešnjava na zmešnjavo.
Bvirlsa, "v petili dejanjUi.
Spisal A. Kotzebue,
prel6žil
Jos. Cimperman.
Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani.
Natisnila „Narodna tiskarna" lSSO.
O S O B E
Gospod Borovski, gradščak.
Gospa Borovska.
Dragana, njiju hči.
Šalko Dohrič, njiju netjak in varovanec.
Major Borovski.
Gvozdenka, njega hči.
Seliconr.
Lafleiur, sluga Selicourjev.
Gospa Metlica, hišna.
Nočni straž.
(Igra se v Borovskega gradski dvorani, ki ima srednja in štiri stranska vrata. Prva na levici drže v sobo gospic, druga v sobo gospoda Borovskega. Prva vrata na desnici drže v spalnico gospe Bojrovske, druga v sobo za goste. Zadaj visi nad stolom plašč, poleg njega marela in velik klobuk.)
Prvo dejanje.
Prvi prizor.
Gospod Borovski, Šalko Dobrič in Selicour (sede ob strani v naslanjačih in spe, smešno razvrti, da se časih zadene glava ob glavo. Po nekaterih minutah vstopijo gospa Borovska, Dragana in Gvozdenka).
Gospa Borovska: Saj sem vedela — gledi jih, vsi trije sede in spe!
Dragana: Da! In kakor je videti, prav resnično. (Pozove.) Matej, prinesi hitro boben iz hleva!
Gospa Borovska: Tvoj oča nigdar drugače ne spi, kakor resnično. Ko me je bil prišel snubit — uže okolo devetih zvečer — bil je tako zaspan, da se mu je sila teško vzdvigal jezik, in na dan poroke je zvečer pri pojedini resnično zaspal.
Dragana: Ako mož spi, bodi si. Časih utegne to biti celo galantnost. A da spita oba moja ljubca, kaj ne, mamica, to je nesramno?
1*
4
Gospa Borovska: Dva ljubca? To je pol preveč!
Dragana: Oj, desetkrat premalo. Na vsa-cem prsti prsten, in na vsak prst čestilca, takova šega je sedaj po mesti.
Gospa Borovska: Hvalevredna potrata, jaz jej ne oporečem, vender, svetujem ti, čuvaj se. (Tiho.) Anti znaš, da imaš biti srečna le tedaj, ako vzameš divjega Šalka Dobriča.
Dragana: Ali — njegovega pol milijona.
Gospa Borovska: Vse jedno.
Dragana: E, ta se mi ne iztrebi. Njegov oča veli v svoji oporoki prav določno, da mora pokloniti Šalko ljubeznjivi svoji netjakinji roko in srce, ako ne, prepustiti jej ima tretjino vsega imetja.
Gospa Borovska: Dobro, toda vse je še boljše od tretjine. Iznebili bi se tem potem tudi neprijetnih jerobskih računov. S kratka: poslednji čas je, da se dene stvar v red. Povem namreč samo tebi, jutri bode naš netjak polnoleten. On sam sicer še tega ne ve, ker smo ga pregovorili, da je za leto dnij mlajši, ali, pripeti se lehko — saj umeješ, treba zatorej, da obračaš sedaj vso svojo pozornost le nanj, in boljše bi bilo, da je ostal sladki Selicour v mesti.
5
Dragana: Hočete li, da umrem tu na kmetih od dolzega časa?
Gospa Borovska: Dekle, ženska ima vse prebiti, kadar treba doseči gotov namen, zategadelj tudi smrt.
Dragana: Poleg tega je moj netjak še tako surov, neotesan — človek bi mu lehko natvezel, da je Amor meden možicelj.
Gospa Borovska: Ne upaj mu! Njegov pedantski vzgojitelj, katerega mu je izbrala očetova poslednja muha, natepel mu je budalosti v možjane.
Dragana : Redke meglice, igraje vas raz-podi mojih očij solnčni svit.
(Sluga prinese boben.)
Dragana: Hoj, uže imamo boben! Zdaj bobnamo, da se bode razlegalo po vsi vasi! (Postavi boben spavačem za hrbet in nekoliko pobobna. Vsi trije se vzbude.)
Selicour: Kaj je neki?
Gospod Borovski: Meni se je sanjalo, da grmi.
Šalko (gledajoč vkrog sebe): Perun je nam za hrbtom.
Selicour (skoči kvišku); Prosim, nikar ne zamerite!
Dragana (zbadljivo): Služabnica ponižna!
6
Gospod Borovski (zapazivsi soprogo): A, srce drago, ste Vi tukaj? Najbrž sta se zlal^i^-jem prepirala?
Gospa Borovska: Abotne besede! Je li moj glas jednak glasu našega bobna iz hleva?
Gospod Borovski: Je li bil naš boben iz hleva? E, kako se človek lehko zmoti.
Gospa Borovska: Za zmote ste porojeni.
Dragana: To ni nič novega, ako ljubi očka pov kosili malo zadremljejo. Da je zaspal netjak Šal k o Dobrič, je bilo tudi dobro, v tem je vender le samo v snu vganjal svoje budalosti. A da ste Vi, zlati gospodič, katerega sem privedla iz mesta, naj bi me tu zabaval —
Selicour: Vaša podoba se je zibala vkrog mene tudi v snu.
Dragana: Tako ne sme biti! Vi se imate zibati vkrog mene, gospod metulj.
Selicour: Z veseljem, gospica roža.
Dragana: Pojdite z mano h klavirju. Rada bi imela, da pojeva dvospev iz „Marte". Netjak, poljubite mi roko.
Šalko: Zato, ker ste mi prilili danes mo-štarde v zajčjo juho?
Dragana: Zakaj ne? Vsemu, kar uživajo moški, dade ženske pravi okus, a ne se samim
7
sladkorjem, ki dela kvaro zobem. (Da S e 1 i c o u r j u roko in oba otideta v stransko sobo.)
Drugi prizor.
Prejšnji brez Dragane in Selicourja. (ivozdenka (stoji v ozadji, pletoča nogovice). Šalko (jo od strani pogleduje).
Gospa Borovska: Povedite mi, gospod soprog, kako je Vam moči vedno spati?
Gospod Borovski: Povedite mi vender, zlato srce, kako Vam je moči vedno bedeti?
GospaBorovska: Vas bode našla spečega sodnjega dne trobenta.
GospodBorovski: Dokler živite Vi, zlato srce, mi nij treba nikake trobente.
Gospa Borovska: Da nij mene, pocdere se hiša.
Gospod Borovski: Modrijan spi tudi na razvalinah.
Gospa Borovska: Komur teče po žilah polžja kri, kakor Vam, gospod soprog, temu nij teško biti modremu.
Gospod Borovski: Jaz imam polžjo kri? Ste li uže pozabili, da sem se bil pred štiridesetimi leti zaljubil v Vas ?
8
Gospa Borovska: Ho! ho! ho! Vi ste kakor tista cvetlica, ki jo zovejo aloe, in katera cvete vsacih sto let jedenkrat.
Gospod Borovski: Zlato srce, doba Vašega cvetja je tudi uže minula.
Šalko: A milostiva teta je rodila sad — Gospa Borovska (prijaznivo): Katerega imaš ti vtrgati, hudobnež.
Šalko (na stran): Če bi ne bil črviv!
Tretji prizor.
Gospa Metlica. Prejšnji.
Gospa Metlica: KmeeMatozelj je zunaj.
Gospa Borovskja: Česa neki želi?
Šalko: Oj, uže vem, prinesel Vam je tolstega teleta.
Gospa Borovska: To je priden človek!
Gospa Metlica: Kaj še, prišel se je Vam zahvalit.
Gospa Borovska: Zahvalit se? O čem?
Šalko: O časti, ki mu jo skažete, ako sprejmete njegovo darilo.
Gospa Borovska: Jaz ne zamečem daril ubozih ljudij.
Gospa Metlica: A tu nij govorice o teleti, nego o kravi.
9
Gospa Borovska: O kravi celo?
Šalko: Gospa Metlica hoče s tem le naznanjati velikost teletovo.
Gospa Metlica: Nikakor ne, gospodič, sučite besede, kakor Vam drago, naposled ima le priti —
Gospa Borovska: Kdo?
Šalko: Tele v hlev.
Gospa Metlica: Bes lopi Vašega teleta! Kmetu M ato z 1 j u je sinoči poginila jedina kravica. Žena je vzdihovala in jokala na ves glas. Zdaj se splazi gospodič v mraki domov in njegov Šimen je odgnal tisto mlado prelepo Jagodo iz Vašega hleva v Matozljevega.
Gospa Borovska: Kaj čujem, netjak, ne, da biv —
Šalko: Govorila gospa Metlica laž? Hvalo Bogii, ne!
Gospa Borovska: Res? Moja prelepa kravica?!
Šalko: Vaša prelepa, toda ne jedina. Ubožec je pak izgubil j edino, kateri je bil gospodar.
Gospa Borovska: Dati jo ima nazaj!
Šalko: Jaz jo platim.
GospaBorovska: Bila je holandskega plemena.
10
Šalko: Jaz dam zanjo holandskih zlatov.
Gospa Bonovska: Vsak dan je imela po osem bokalov mleka.
Šalko (zvito): E, ljuba teta, specite za moje ženitovanje kako pogačo menj.
Gospa Bonovska: Za tvoje ženitovanje? Saj ničesar ne pripravljaš?
Šalko: Vse se zgodi na hip.
Gospa Borovska: Tvoj pedantski vzgojitelj, katerega je Bog še v prav čas pozval k sebi, nakupičil je v Tvoji glavi raznolikih sistem.
Šalko: Ljubezen je potres, ki podere takove sisteme.
Gospa Bonovska: Ce nes tako misliš, odpuščam ti vso prešimost. A zdaj grem, da milostivo slušam in sprejmem zahvalo kmetovo. Toda ne prevari me v mojih nadejali! Spominaj se moje hčere in svojega očeta oporoke. (Gvoz-denki, ves oas v ozadji sedeči in pletoči.) Nu, gospica netjakinja, nemaš li potrebnejšega posla? (Otide z gospo Metlico.)
Četrti prizor.
Šalko. Gvozdenka in gospod Borovski, (kateri je v tem z nova zaspal).
Gv6zdenka (stopi vzdihujoč k mizi in spla-kuje čaše).

11
Šalko (po kratkem molki): Nema li draga moja netjačica lepšega opravila?
Gvozdenka: Kako neki vprašujete! Ne splakujem li vsak dan čaš?
Šalko: Jedenkrat, dvakrat jih potarite, in skoro Vas rešijo Vašega posla.
Gvozi^lenka: Potarem naj jih? Potler me kar nemudno zapode po stopnicah.
Šalko: Svet je širok in dolg, morebiti brez over druge najdete boljše mesto.
Gvozdenka: Vi lehko tako govorite. Po svojem očeti ste podedovali pol milijona. Moj oča nema druzega, kakor meč, in tu mi režejo kruh iz milosti.
Šalk o: Katerega gospa teta soli in presaja. Nemate li kacega lista za očeta?
Gvozdenka: Imam, dragi netjak! Nate ga, ako mi hočete storiti ljubav —
Šalko: Iz srca rad. Dajte ga mi!
Gvozdenka: A poštarino —
Šalko: Platim zopet jaz. Kadar dobodete bogatega, moža, vročim Vam račun. — Listu jedro so gotovo nove mile tožbe?
Gvozdenka: To se umeje.
Šalko: Nesrečno golobče! Vaša mladost Vam rodi malo cvetja.
12
Gvozdenka: A tudi ne samih kopriv. Doleti me časih kako majhno veselje, ki tem bolj ugaja mojemu srcu, ker mi je napravlja skrivaj dobra duša, katera ne zahteva nikake zahvale.
Šalko: Kaj?!
G vozdenka: Čujte, sinoči je obesil nekdo pred moje okno kletko se slavcem.
Šalko: Ti predrznež! Tako visoko pod streho! Ta umeje po mačje plezati.
Gvozdenka: Znana Vam je tista temna senčnica na vrti, kamor tako rada zahajam. Nedavno pridem zopet tija, in kaj zapazim? Vkrog mojega sedeža so bile posajene moje najljubše cvetlice.
Šalko: Res, preljubeznjivo.
Gvozdenka: Čujte dalje! Predvčerajšnjem pride k meni stara gospa iz mesta, da bi se mi zahvalila za dva zlatnika, s katerima sem baje olajšala nje siroščino.
Šalko: Tako? Moja netjačica zatorej nij tako ubožna, kakor se dela.
Gvozdenka: Melizasmehujete? Jaznemam nikacega novca. Gospe je prinesel pomoč nek gospod, ki je bil zavit v plašč, in jej je dejal, da prihaja dar iz mojih rok.
Šalko: Čuden gospod.

13
Gvozdenka: Plemenito srce ima.
Šalko: Najbrž kakov ljubeč.
Gvozdenka: Tega ne vem, a menim, da bi gav ugenila.
Šalko: Morebiti županov sin, ki sklada tudi pesni.
Gv6zdenka: Ne, ne! Nikdo drug nij ta človek, nego Vi, netjak.
Šalko: Jaz? Se Vam li sanja? Jaz bi v nevarnost stavil svoje zdrave ude, da Vam pred okno obesim slavca? Jaz bi cvetlice sadil, ki so mi zopeme? In novcev tudi nemam. Mojega pol milijona in mene teta strogo čuva.
Gvozdenka: Nečete li moje zahvale?
Šalko: Prisrčna moja netjačica, slušajte me: kaj tacega počenja le zaljubljen mladenič, toda tega menda vender ne mislite, da sem jaz zaljubljen v Vas.
Gvozdenka (nasmijoč se): Zakaj ne? Nekoliko.
Šalko: Nigdar in nikoli! Odkritosrčno Vam namreč povem, Vi imate mnogo naopak.
Gvo¡zdenka: To dobro vem.
Šalko: Vi ste boječi, preprosti —
Gvozdenka: Kakor vse ubožice.
Šalko: Vi ne umejete, po grški se oblačiti.
Gvozdenka: Kuhinja je moj salon.
14
Šalko: Prsi zakrivate, kakor nuna.
Gvozdenka: Moje srce je odkrito.
Šalko: Vi se ne lepotičite.
Gvozdenka: Lepotici me jutranja zarija.
Šalko: Vi ne pišete verzov.
Gvozdenka: Jaz berem Preširna.
Šalko: Vas ne oblije rudečica, kadar čujete dvoumne dovtipe.
Gvozdenka: Ker jih ne umevam.
Šalko: Vi nijste koketni.
Gvozdenka: Je li to Vaša želja?
Šalk o: Vi ne poznate ženske emancipacije, ne zasmehujete starih nazorov in ljudij, ne umete modrovati —
Gvozdenka: Netjak, ko bi se Vi ne šalili, nigdar več bi Vam ne bila dobra.
Šalko: Ste mi li dobri?
Gvozdenka: Sem, prav iz vse duše. Saj ste jedini človek v hiši, kateri prijazno ravna z mano. izvzemši Vašo neprestano nagajivost.
Šalko: A sinoči me vender nijste hoteli poljubiti.
Gvozdenka: So Vam li poljubi merilo prijateljstva?
Šalko: To je res. Pravi vodomer Ni lov. Čim več poljubov, tem močnejši pritok in tem rodovitejša zemlja. Poljubite me danes!

15
Gvozdenka: Ne.
Šalko: Prosim!
Gvozdenka: Ne bode nič.
Šalko: Ubogajte!
Gvozdenka: Ho! ho! ho!
Šalko: Poljubim Vas po sili.
Gvozdenka: Bodite pametni, sicer Vas oblijem s pomijami.
Šalko: Poskusite! (Poljubi jo po sili na lice, a tačas Bor 6 v s ki jako zasmrči. Gvozdenka se vstraši, zakriči in izpusti na tla čašo, katero je držala v roči.)
Gvozdenka: Oj, svetla nebesa, najljubša čaša tetina se mi je ubila!
Šalko: Ubila? Ho! ho! ho! Nulle fete sans verre casse. (Nij ga praznika, da bi se ne ubil kozarec.)
Gvozdenka: Vi ste krivi tega.
Šalko: Mislim, dane. Čemu ste se vpirali?
Gvozdenka: Kaj mi je storiti?
Šalko: Mirni čakajte nevihte.
Gvozdenka: Moj Bog, kako bode počela z mano! Zdi se mi, da uže gre po stopnicah.
Šalko: Tiho! Za sedaj Vas rešim iz zadrege jaz. (Pobere največji kos ubite čaše in ga vtakne spečemu Borovskemu v roke, druge črepove položi poleg njega.)
16
Gvozdenka: Kaj delate?
Šalko: Nu, sedaj naj le pride! To bode smeh! (Zakliče v durih.) Teta! teta! najlepša čaša Vam je ubita!
Gvozdenka: Netjak, ste li zblazneli?
Šalko: Teta, pridite! Čaša je razbita na sto in sto koscev!
Gvozdenka: Ostudni človek!
Peti prizor.
Gospa Borovska. Prejšnji.
Gospa Borovska (plane skozi duri): Kaj? Mojavdragoeena čaša? Kdo ubil, kedaj, kje?
Šalko: Le pogledite. Strijc je želel še kave, in Gvozdenka mu je nalije. Strijc pokuša, zadremlje, in uide mu čaša iz rok.
Gospa Borovska (trese soprog): Gospod soprog! Nesrečni gospod soprog!
Gospod Borovski (počasi odpira oči).
Gospa Borovska: Kakove neumnosti ste zopet uganjali?
Gospod Borovski: Moj Bog, spal sem, in speč menda vender ne delam ničesar hudega?
Gospa Borovska: Pogledite, kaj držite v roci?
Gospod Borovski: Črep? Kaj je to?
17
Gospa Borovska: Prav pravite, črep, in pogledite še na tla. Ljubše bi mi bilo, da se Vi razdrobite na tisoč kosov.
Gospod Borovski: E, zlato srce, jaz ne vem ničesar.
Gospa Borovska: Kavo ste pili! Gospod Borovski: Kavo, res? Gospa Borovska: A tačas ste zadremali. Gospod Borovski: Lehko, da. Gospa Borovska: Ubili ste mojo najlepšo
čašo.
Gospod Borovski: Hudo mi je žal, zlato
srce!
Gospa Borovska: Dvadeset let sem pila iz nje.
Gospod Borovski: Kupim Vam drugo. Gospa Borovska: Poklonil mi jo je bil za god tisti mladi oficir, ki je stanoval pri nas.
Gospod Borovski: Tisti? Tako? Nu, saj iz tistega rok imate še dokaj spominkov.
GospaBorovska (Gvozdenki): A ti, je li bilo treba, zaspancu dajati moje čaše? Gvozdenka: Ker — Šalko: Se ve, ker je bila čista. Gv6zdenka (otide).
2
18
Šesti prizor.
Prejšnji brez (rvozdenke.
Gospod Borovski: Kar nič se ne spomi-nam, da sem pil kavo.
Gospa Borovska: Vi bodete v spanji še pozabili, če ste oženjeni.
GospodBorovski (globoko vzdihne): Zlato srce, tega ne pozabim nigdar.
Gospa Borovska: Vzdramite se, gospod soprog, kajti z netjakom se nam je pogovarjati o resnih stvareh.
GospodBorovski: Z netjakom?
Gospa Borovska: To je res. Uže štiri tedne je, kar sem vzela svojo hčer iz mesta, toda netjak dosle še nij povedal, kaj misli in kako.
Gospod Borovski: Je li meni poslušati njegovo izpoved?
Gospa Borovska: Tega nij treba. Ko bode čas, podeliti blagoslov, Vas pozovemo.
Gospod Borovski: A kaj naj sicer storim?
Gospa Borovska: Trdo ga primite, čemu tako dolgo odlaša.
Gospod Borovski (flegmatično): Dobro, netjak, čemu odlašaš?
Šalko: Ker sem preprost, ljuba teta.
GospaBorovska: Sicer nijsi tako preprost.
19
S kratka: tvoj oča v svoji oporoki določno izreka, da vzameš mojo hčer za ženo.
Šalko: Vem, saj ste mi uže večkrat povedali.
Gospa Borovska: Če se vpiraš, izgubodeš tretjino svoje dedščine.
Šalko: Prav pravite.
Gospa-Borovska: Oporoko hranim jaz.
Šalko (na stran): Saj jo hrani boljše, nego li svoje dete.
Gospa Borovska: Tisi dorastel, v jednem leti si polnoleten.
Gospod Borovski: Jaz mislim, da jutri, zlato srce?
G os p a B o r ovs k a: Da bi uže vsaj Vi puščali mišljenje na stran. Kdo ve to boljše, Vi ali jaz?
GospodBorovski: Umeje se, da Vi, angelj moj	v	v
Gospa Borovska (Salku): Cas je, da izpolniš poslednjo voljo svojemu očetu.
Šalko: Treba je vender, da se prej malo prikupim svoji netjakinji.
Gospa Borovska: To se lehko zgodi po poroki.
Šalko: Kaj mislite, to je narobe svet.
Gospa Borovska: Ti ne verjameš, ljubi netjak, kako prijeten je zakonski stan. Zakonski stan, dragi netjak —
2*
20
Gospod Borovski (pogleda kvišku.): Je konjski stan!
Gospa Borovska: Prismoda!
Gospod Borovski: Tako velinaša po-slovica.
Gospa Borovska: Takoj popravite svoje brezpametne besede. Naslikajte mu se živimi bojami veselje zakonsko.
Gospod Borovski: Jaz, zlato srce?
Gospa Borovska: Da, Vi. To jaz zahtevam kar izrečno.
Gospod Borovski: Jaz nijsem mojster v takovem slikarstvi.
GospaBorovska: Naslikajte mu našo domačo srečo, najine ljubezni tiho veselje.
Gospod Borovski: Teško me bode stalo — to se pravi obilo govorjenje.
Gospa Borovska: Nič se ne izgovarjajte, sicer štiri in dvajset ur ne smete spati.
Gospod Borovski: Bodi si! — Dragi netjak, zakon — ako se resno premišlja — in če kdo poskuša, prav govoriti o njem — (Zazeha).
Gospa Borovska: Najboljše se da primerjati stanovitemu vzpomladanjemu vremenu —
Gospod Borovski: Meseca aprila.
GospaBorovska: Ženaje prav dar božji! Lepota, pohlevnost, prijaznost — s kratka: žena ima —
21
Gospod Borovski: Vsegdar in povsod prvo besedo.
Gospa Borovska (ga srepo pogleda in nadaljuje) : Se ženo, dragi moj netjak, bodeš hodil po cvetlicah, po rožah, dokler se ti pozno ne nagne življenja solnce in te smrt —
Gospod Borovski: Ne reši.
Gospa Borovska: Gospod soprog, Vi ste neslani nad mero. Ne slušaj ga, netjak, saj toliko čuti, kakor speč jazbec, in tolšča ga bode zadušila. Pojdite brzo in zapodite kure iz vrta.
Gospod Borovski: Je li to tudi jedna zakonskih sladkostij ?
Gospa Borovska: E, izprehoditese malo, in kure mi hote vse grede razkopati. Brzo! brzo! (Potegne ga raz stol.) A ti, netjak, nekoliko premisli stvar. Moja hčerka, kakor se mi sanja, ti nij neprijazna, zato čimbrže bolje povedi, kaj misliš.
Gospod Borovski: V dan ženitve ti dam trideset kokošij.
Gospa Borovska: Kaj bi začel ž njimi?
Gospod Borovski: Oj, ljubi netjak, velika tolažba mi bode videčemu, kako jih dreviš iz vrta.
Gospa Borovska: Saj se mi je zdelo! Zopet neumnost! Ne spoznate li, kako nežno skrbim za Vaše zdravje?
22
Gospod Borovski: Da dk, srce zlato! Vaša nežnost me je vsega potrla (Žena ga potegne vunkaj.)
Sedmi prizor.
Šalko (sam).
Ubogi, nesrečni strijc! Vkrog tvoje zastave se bode zbral redek broj zakonskih kandidatov. (V sobi Draganinise čuje igranje na klavirji.) Kaj je to ? Godba? (Pomakne oko na ključanico.) Mestna netjačica najbrž razklada' svojo opersko modrost. — (Dragana in Selicour pojeta za kulisami) : On:
Mir za trdno skleniva, Suženj prosim Tvoj!
Ona: Zate ljubezen živa Srd zmaguje moj!
Res, dvospev iz opere „Cosa rara". — Najbrž sta se prepirala. — Veselje me ima, da bi ju izpremljal z bobnom.
Osmi prizor.
Gvozdenka in Šalko. Gvozdenka (deva druge čaše v košarico). Šalko: Ravno prav, prelepa Gvozdenka.
Tam se poje dvospev; kaj, ako bi se napravil četverospev? „Mir za trdno skleniva!"
Gvozdenka: Saj se nijsva prepirala.
Šalko: „Suženj prosim Tvoj!"
Gvozdenka: Lepo Vas prosim, netjak, ni-kari me ne dražite! Meni se ne ljubi peti. Ravno mi je pela teta takšno pesen, da še sedaj zveni po mojih ušesih.
Šalko: Kaj teta! Teta je utelešena disonanca, toda jaz, se čisto harmonijo svojega srca —
Gvozdenka: Povedite kaj tacega svoji nevesti.
Šalko: Svoji nevesti? Turška motika! Poznate li mojo nevesto?
Gvozdenka: Čudno vprašanje!
Šalko: Menda vender nemate v mislih Dragane ?
Gvozdenka: Katero pak?
Šalko: Jako se motite!
Gvozdenka: Tretjina Vašega imetja je v nevarnosti.
Šalko: In moje srce.
Gvozdenka: Ste li uže kidaj opomnili, da imate srce?
Šalko: Zvito vprašanje. A če Vam sedaj odkritosrčno povem, da sem tako zaljubljen, kakor še nij bil nijeden ud Dobričeve krvi, tako zaljubljen, da sem kakor drugi Don Quixote, nedavno počestil z naslovom princezinje sosedovo kravarico.
24
Gvozdenka: Usmiljenja ste vredni.
Šalko: Hočete li spoznati izvoljenko mojega srca?
Gvozdenka: Izvoljenko Vaše brezumnosti.
Salko: Lepo dekletce je.
Gvozdenka: Vsak ljubeč tako misli o svojem dekleti.
Šalko: Sodite sami. Lehko Vam pokažem nje sliko.
Gvozdenka: Nje sliko?
Šalko: Da, da. Je li želite videti?
Gvozdenka: Res, radovedna sem.
Šalko (jo hitro zasuče; ker je stala s hrbtom obrnena proti zrcalu, sedaj hipno zagleda v njem svojo podobo): Pogledite, pogledite! Prav kakor živa ! (Steče strani.)
Gvozdenka: Ima li mene v mislih? (Povesi oči.) Uboga Gvozdenka! (Veselo pogleda k višku.) Mene ima v mislih! S r e č n a G v 6 z d e n k a! (Otide s košarico.)
Drugo dejanje.
Prvi prizor.
Gospod Borovski (ves potan in zasopljen, pod vsako pazduho veliko papirnato škatljo z žen-
25
skimlišpom.) Uli! —- uh! mrtev sem! (Opoteče se do naslanjača.) Kure — te vražje kure! In jedva sem se jih iznebil, prinese zlodej sela iz mesta, otovorjenega kakor čiško mulo z žensko šaro. Nesel sem jo po stopnicah, jaz, ki sam sebe težavno premičem! — Težak res nij ta drobiž, ne
—	legak je, prav legak, kakor spol, za katerega se je delal; — toda roči mi je bilo držati razprostrti, kakor na raztezalnici! (Spusti akatlji na tla.) Tu leži, malik ženski, moj malik je počitek! (Spusti se v naslanjač.) Oh! — kure, te buza-kljunske kure! Naj bi imele vse jeden vrat, da bi jih kuharica zdajci spravila iz poti! — Posebno mi je nagajal nekov puran na visocih nogah — ko sem ga odgnal od gTaha, vššš! bil je uže pri bobu — in naposled skoči spak še na dinje, moli mi svoj rudeči nos nasproti in zabavlja: havdr! havdr! havdr! — Dokaj sem trpel, predno sem ga zapodil skozi duri — a kaj se zgodi? Netjak mi ga spusti pri drugih vratih zopet na vit nazaj. —• Oj, vsak snubač naj si omisli naj-menj dve lisici, da mu trebiti kurji hlev — in svojega lovca zapodim iz službe, kadar se z nova predrzne streljati kacega kragulja — (Poskuša boljše sloneti.) Neumni stol — zelo nepripraven
—	človek ne ve, kam bi položil glavo. — Ne, tako nij moči ležati. Po silnem trudi moram svo-
26
jemu telesu privoščiti nekoliko sladkega pokoja.
—	Po blazino bi šel v spalnico — e, nič, predaleč mi je! — Ali nij tod okolo nobene stvari?
—	Škatlji? — (Vzame manjšo in jo skuša deti si pod glavo.) Pretrda je tudi smrdi po kleji.
—	Morebiti je mečje, kar ima v sebi. (Odpre škatljo in potegne iz nje čepico.) Gledite nu, koliko drobiža — ovoji, čipke, trakovi itd. — Dejmo, poskusimo! (Porine čepico pod glavo in se obrača sem ter tija. Naposled vtakne glavo vanjo.) Tako-le, mislim, bode najboljše — človek ne sme biti iz-biričen — kdor rad pleše, obrača pete, če se mu žvižga — (Zadremlje.)
Drugi prizor.
Gospa Borovska. Gospod Bordvski. Gospa Borovska: Pogledati hočem, srce moje, je li ves naročeni lišp — (Zagleda čepico.) Kaj? — Bog pomagaj! Menim, da mu rabi moja nova čepica za nočno kapico! Gospod Bordvski! (Stresa ga.) Gospod Filip Robert Bordvski!
Gospod Bordvski (oči odpirajoč): Kaj je neki zopet?
Gospa Borovska: Kaj je? Jeza me umori! Gospod Bordvski: Jeli zopet tisti vražji puran prišel grede razkopavat?
27
Gospa Borovska: Da bi le Vam bil izpraskal oči!
Gospod Borovski: Jaz vender vse storim, kar je moči, ali tega visokonozega zlodja moje noge ne dohite.
Gospa Borovska (vsa zasopljena): Kaj imate tu na glavi?
Gospod Borovski: Na svoji glavi: (Prime se za glavo in smijoč se sname čepico.) E, tako!
Gospa Borovska: Je lito nočna kapica?
Gospod Borovski: Ne, to je čepica.
Gospa Borovska: Čepica, katero sem si naročila, da se nališpam ž njo v dan, ko se praznuje poroka moje hčere.
Gospod Borovski: Prav pravite. Nate jo! Jaz je ne denem na glavo.
Gospa Borovska: A jaz naj bi jo dela, ko ste jo Vi tako neusmiljeno potlačili?
Gospod Borovski (prav nerodno popravlja čepico): Saj se lehko popravi. Ženskemu lišpu in ženskim srcem, če je tudi vse malo pokvarjeno, da se lehko zopet stara oblika.
Gospa Borovska: Da bi uže vsaj molčali se svojimi dovtipi. Slon ne poskušaj plesati. Dajte mi čepico! (Potegne mu jo iz rok.) Res, sreča, da nij izvlekel iz one škatlje dragocenega ovoja; naredil bi bil iz njega najbrž izpodveze.
28
Gospod Borovski: Ovoj? Koliko vaganov pšenice ste poslali zanj v mesto?
Gospa Borovska: Prismoda! Dragana si ga je želela. Netjak Dobrič ga jej pokloni, kadar jej razodene svojo ljubezen.
Gospod Borovski: Tako, tako. Je li zaljubljen vanjo, ka-li?
Gospa Borovska: Tega ne vem. Bodi si, kakor hoče. Vender pove naj jej in vzeti jo ima.
Gospod Borovski: Zgodi se!
Gospa Borovska: Jaz hočem, da se stvar še danes obravna in okonča, kajti jutri je polnoleten, a potem lehko dela svoje skoke.
Gospod Borovski: Toda skok v zakon je menda le nevaren skok.
Gospa Borovska: Ste si li vlomili vrat?
Gospod Borovski: Vlomil sicer ne, toda zelo skrivil.
Gospa Borovska: Prav je tako. Svetla nebesa! • e bi vas moških me ne vodile, kam bi neki zašli? Modrovati o časi in prostori, o pogozdovanji Krasa in osušenji barja, to umejete! Ali mej svetom ne storite koraka, da bi ne iz-polznili, če vas ne vodijo žene na traki.
Gospod Borovski: Tako, tako. — Vender, zlato srce, bi li ne bilo boljše, naznaniti netjaku, da jutri mine jerofstvo?
^^_
Gospa Borovska: Naznaniti? Čemu?
Gospod Borovski: Da ne misli, kakor bi ga bili pregovorili ali silili.
GospaBorovska: Kako ste preprosti! Nij ste li Vi glava naši družini?
Gospod Borovski: Glava? To je res.
Gospa Borovska: Nij li netjak ud naši družini?
Gospod Borovski: Ud? Se ve.
Gospa Borovska: Dobro. Glava ukazuje, udje ubogajo, kajti glava je sedež umnosti, in umnost sem jaz.
Gospod Borovski: Ste Vi.
Gospa Borovska: Nič ne ugovarjajte! Vstanite in nesite škatlji! V moji sobi vzameva ovoj vunkaj in se dalje pogovoriva.
Gospod Borovski: Ne smem li še nekoliko tii ostati?
Gospa Borovska: ČemM?
Gospod Borovski: Oddehnil bi si rad malo po boji s puranom.
Gospa Borovska: Bežite, bežite! Nemate li nikacega posla?
Gospod Borovski: Ne spominam se.
Gospa Borovska: Ste morebiti užeprepi-sali recept za mandeljevo torto?
Gospod Borovski: Še ne.
30
Gospa Borovska: Zakanarčke volno — ste jo uže naskubli?
Gospod Borovski: Tudi še ne.
Gospa Borovska: In moj bolni Fido —
Gospod Borovski: Da, res, nesti ga imam še na solnce. Oj, ljubi Bog, treba je — (Težavno vstane.)
Gospa Borovska (porine mu škatlji pod pazduho): Naprej, le hitro! Ne gubimo časa.
GospodBorovski(katerega rine gospa pred sabo): Fido je srečna žival, če tudi je bolan. No ¡siti se mora, ali meni je hoditi, vedno hoditi — dokler me poneso v grob.
Gospa Borovska: Potem se vsaj naspite.
Gospod Borovski: Prav pravite, potem se do dobra naspim.
(Oba otideta.)
Tretji prizor.
Seliconr (poskoči izDraganine sobe s pismovnjakom v roci); Dragana (teče za njim).
Draga na: Čujte, S e 1 i c o u r, bodite pametni, sicer me vjezite.
Selicour: Tem boljše, kajti res čudo je, da se uže dva meseca ljubiva, ne da bi se bila še dobro skregala.
31
Dragana: Dajte mi pismovnjak.
Selicour: Dokler vsega ne prečitam, ne dam ga iz rok.
Dragana: Pisma so v njem.
Selicour: Zaljubljena pisma?
Dragana: To Vas ne briga.
Selicour: Ako so starejša, kakor dva meseca, ne; a Bog varuj, če najdem katero pisano poznejše.
Dragana: Ničesar ne najdete. Dajte gami nazaj!
Selicour. Počasi! Stojte, jaz sovetujem mir.
Dragana: Vrnite mi plen. Jaz se opiram na prejšnjo zahtevo.
Selicour: Bodi si! Menjajva. Nate moj pismovnjak!
Dragana: Kaj hočem ž njim?
Selicour: Povem Vam, da je tudi rodovit, kakor Vaš.
Dragana: To mi utegne biti po volji.
Selicour: Nate ga, in potlej glediva, kaj prepuščava drug drugemu.
Dragana (ga vzame): Vi ste prav lisjak!
Selicour (preobrača liste): Od gospoda vladnega sovetnika Žabe. Gledite nu!
Dragana (preobrača liste): Od gospe Ščin-kovke. E, e!
32
S e lic o ur: Jaz Vam žrtvujem Ščinkovk o.
Dragana: Obdržite Žabo.
Selicour: Od gospoda stotnika Cepca? Ta je pravi cepec; nečem ga.
Dragana: Od gospice Emerencije? Štiri strani? To je dolgočasno.
Selicour: Od gospoda Krivca, s tistimi dolzimi suhimi prsti. Nu, ž njim se nikar ne ponašajte.
Dragana: Od gospe Belke, katera uže štirideset let pripoveduje, da jih ima trideset. Ho! ho! ho! To tudi nij Bog vedi kaj!
Selicour: Višji inžener —
Dragana (mu iztrga pismovnjak): Dovolj šale! Vsacemu svoje. Anti vidite, da po mojem pismovnjaki gomezipolovica našega velicega mesta.
Selicour: In v mojem druga polovica.
Dragana: Tako je, dragi Selicour. Kakor se vidi, stvarjena sva res drug za druzega.
Selicour: Dve duši, kakor najini, morali sti se sporazumeti.
Dragana: Obljubim Vam zvestobo še za pol leta dalje.
Selicour: Kakšno junaštvo! — a tudi jaz Vas strastno ljubim. — Mi li hočete verjeti, da me je bila nekoč uže tako prevzela neumnost, da sem Vas hotel snubiti.
33
Dragana: Se Vam li vrtiv glavi?
Selicour: A slučajno se je v pravi čas oglasila pamet —
Dragana: Kakor strah.
Selicour: Najino občevanje je zanimivejše, prijetnejše, ako vzamete onega mladega medveda, ki se je vzredil tli v gozdi. Ona zverina ima pol milijona v gotovini, in njegova neumnost je vredna tudi pol milijona. To bode življenje!
Dragana: Dobro govorite. Mi smo ubožni. Njegova mati, pokojna teta moja, je bila vzela bogatina, kateri je imel toliko pameti, da je mene izvolil za svojo dedinjo. Se ve, vzeti mi je za nameček tudi onega mladega prismodeta, ali zato bodem tudi prva gospa v našem mesti.
Selicour: Jaz bodem reditelj Vašim zabavam.
Dragana: Moj soprog bode pisal vabila.
S e licour: Jaz Vas izpremljam na izprehodih.
Dragana: Z mano bodete hodili v gledališče —
Selicour: Kritikovala bodeva —
Dragana: A tudi podpirala. —
Selicour: Vsak teden jedenkrat povabiva uboge pesnike na kosilo.
Dragana: Pesni nam bodo skladali.
Selicour: V čast Vašemu soprogu.
3
34
Dragana: Res, mojemu soprogu v čast, ha! ha! ha!
Selicour: Šestomere. Ha! ha! ha!
Dragana: Vse prav, samo ne računajva brez krčmarja, kajti moj kameniti netjak je še vedno slep za mojo lepoto. Menim, da se Vas boji.
Selicour: Nijsem mislil, da ima toliko možjan.
Dragana: Verjemite, Selicour, dobro bode, ako se pred ženitvijo pazljivejše nosite.
Selicour: Takšnim očem nasproti sila težak nalog.
Dragana: Delajte, kakor da se klanjate moji belolasi dolgočasni netjakinji.
Selicour: Hudo me vicate.
Dragana: Tako hočem, tako ukazujem.
Selicour: Kaj dobodem v plačilo?
D ragana: Veselo bodočnost.
Selicour: Jaz sem velik prijatelj sedanjesti, in če se imam laskati mehkosrčni Gvozdenki, dajte mi na račun vsaj jeden poljub.
D ragana: Predplate dan danes nijso navadne.
Selicour: A tatvina je. (Poljubi jo hitro na lice.)
Dragana: Nesramni človek! (Stopi k zrcalu.) Gledite, sedaj se pozna na lici. Tudi kodrice ste
35
mi zmetli. Ste li vredni, da se zaradi Vas z nova lepotičim? (Otide v svojo sobo.)
Četrti prizor.
Selicour (sam).
Vender sem se je iznebil! — Ha! ha! ha! Sama hoče, naj se kažem resno zaljubljenega v Gvozdenko? — Krasna misel! — Se ve, skoro jej bodem igral prenatanko. Tako ljubeznjiva novinka, tako mehkočutna znam, da biGvozdenko štiri tedne dlje ljubil, kakor sicer.
Peti prizor.
Šalko in Selicour.
Selicour: Ravno prav, dragi Dobrič.
Šalko: Ravno neprav.
Selicour: Potrebujem koga, da mu nekaj zaupam.
Šalko: Jaz nikogar.
Selicour: Tem boljše: nagnite meni uho in poslušajte me pazljivo!
Šalko: Z ubožci imam rad usmiljenje.
Se 1 icour(nastran):Kakobudalasto! (Glasno): Povem Vam, da ljubim Vašo lepo netjakinjo Gvozdenko.
8
36
Šalko: Tako? Jaz jo tudi ljubim.
Selicour: Sorodniška ljubezen je mlačna voda, moja goreč špirit.
Šalko: Gledališki ogenj.
Selicour: Mi li hočete pomagati? Hočete biti moj postillon d' amour?
Šalko (na stran): Le počakaj, jaz te ppre-mikastim!
Selicour: Nu, nič odgovora?
Šalko: Bodete li vzeli Gvozdenko za ženo?
Selicour: Bodemo videli.
Šalko: Se ve, se zna. Najprej bi radi malo slepe miši lovili.
Selicour: Ugenili ste.
Šalko: Da bi se sešla v mraki?
Selicour: Prejjubeznjivo.
Šalko: Morebiti jo celo uhitate?
Selicour: To bi bilo še romantičnejše.
Šalko: Ubogo dekle je tu v hiši tako na pasjem mesti.
Selicour: Storil bi zatorej blago delo, kdor jo reši.
Šalko: Dobro! v to pomorem j'az.
Selicour: Zlati prijatelj, naj Vas poljubim.
Šalko: Mala stvar. Mej nama ostani: menim,
37	
<da je Gvozdenka zaljubljena v Vas, in sicer :malo ne do blaznosti.
Selicour: Res? Mislite?
Šalko: Kako morete dvoim^^i?
Selicour: Prav pravite. Časih sem res neznansko oskromen. — Toda, kakšne dokaze —
Šalko: Naučila je svojega škorca izgovarjati Vaše ime.
Selicour (vesel): Moje ime? Škorca? Moje ime?v
Šalko: Od zore do mraka Vas kliče: Selicour! Selicour!
Selicour: Selicour! Selicour!
Šalko: Ko ga je kupila, ni umel druzega, kakor: falot! falot! Nu, to mu še sedaj časi uide. — Pst! korake čujem. Le dobro začnite, sicer pak upajte v mojo pomoč. — Umekniti se hočem nekoliko na stran, da se ne bode sramovala.
Selicour: Bežite, bežite, jaz imam Amor-jevo orožje.
Šalko (na stran): Najdrobnejši miši naj me snedo, če tene osmešim. (Na videz otide, a skrije se za soio.)
Selicour: Sedaj pa še kdo reci, da neum-niki nijso za rabo. Umna glava umeje iskre izkre-sati iz lesa. .
38	
Šesti prizor.
Gvozdenka (nesoč predivo črez oder). Prejšnji. Dragana (t vratih).
Selieour: Kam hitite, prisrčno dete?
Gvdzdenka: Prediva nesem na preslico.
Selieour: Oj, bodite tu in predite mojega življenja nit.
Gv6zdenka (nasmihajoč se): Čestiti gospod, jaz nijsem Parka.
Selieour: A vender jedna nebeških deklet!
Gvozdenka: Dim kuhinje moje vzdviguje se res proti Olimpu!
Selieour: Oj, da sem jaz Jupiter, vedno hi se naslajal s temvdimom!
Gvozdenka: Če tudi nijste Jupiter, ves moj dim je Vam na razpolaganje. (Kloni se, hoteč oditi.)
Selieour (jo vdrži): Dafna hi rada ubeg-nila, toda Apol jej ne da.
Gvdzdenka: Ne mislite, gospod Apol, da se zaradi Vas spremenim v les.
Selieour: Zal. saj ste uže okameneli.
Gvozdenka: Pustite me, gospod. Vsi Vaši bogovi ne spredo ni jedne same niti z moje kodelje.
39	
Selicour: So li ti rožni prstki stvarjenj za takšno delo?
Gvozdenka: Presti je uže od nekdaj zelo plemenit žensk opravek.
Selicour: Ljubezen je plemenitejša.
Gvozdenka: Ne vsegdar.
Selicour: Vender, če se dve srci združiti, kakor najini?
Gvozdenka: Počakajte, pozovem Vam svojo netjakinjo.
Selicour: Čemu?
Gvozdenka: Da svoje poklone delate na pravem mesti.
Selicour: Menda vender ne mislite, da sem zaljubljen v Vašo netjakinjo?
Gvozdenka: Tako nekamo se kaže.
Selicour: Slab okus mi pripisujete.
Dragana (na stran): Kaj?
Gvozdenka: Nij li moja netjakinja lepa?
Selicour: Lepa? Se ve, ali menj, nego si domišlja.
Gvozdenka: Temne oči —
Selicour: Katere dražijo ves svet.
Gvozdenka: Prijazni smeh —
Selicour: Vada za vsacega.
Gvozdenka: Dolgi, svileni lasje —
Selicour: So rastli na tuji glavi.
40	
Gvozdenka: Cvetoče lice — Selicour: Je lepotičeno. Gvozdenka: Vedno veseli duh — Selicour: Ne pozna ženske nežnosti. Gvozdenka: Zanimive nje muhe — Selicour: Zelo so nadležne. Dragana (teško se premagujoč): Le počakaj, malopridnež!
Selicour: S kratka: motite se, preljubeznjiva Gvozdenka, ako sploh mislite, da mi je moči ljubiti osobo, ki velo svojo lepoto stavi povsod na prodaj, katera je silno vesela vsake še tako male zmage in katera, da čuje laskavo besedo, žrtvuje kar si bodi. Na kolenih pred Vami se zaklinjam — Dragana (ga dobro vdari z veternico po rameni): Tepec ste, prav zrel tepec! (Otide v svojo sobo.)
Selicour (osupnen kleči.) Gvozdenka: Oj!joj! gospod Jupiter, Vaša Ju no Vas je poslušala.
Šalko (priieze izza sofe in poklekne na drugi strani pred G voz de n k o): Pred Vami na kolenih zaklinjam se tudi jaz.
Gv6zdenka: Je li bil tudi ta divjak tukaj ? Prisezajta sedaj drug drugemu zvestobo! (Počasi otide v Draganino sobo. Selicour in Salko klečita).
41	
Sedmi prizor.
Selicour in Šalko. (Oba se nekoliko hipov tragi-komično pogledujeta.)
Selicour: Gospod Ddrnč — Šalko: Gopod Selicour — Selicour: Hudo sva tepena! Šalko: Prav po vojaški. Selicour: Kje ste vender tičali? Šal ko: Za sofo.
Selicour: Nijste li videli Dragane? Šalko: Videl.
Selicour: Zakaj mi tega nijste naznanili? Šalko: Nijsem hotel biti tako neuljuden, da bi Vas bil motil.
Selicour (poskoči k višku): Zlodej Vas vzemi! Šalko (tudi poskoči k višku): Ljubše mi bode, nego da me ona.
Selicour: Sedaj osem dnij ne čujem lepe besede.
Šalko: Kaj Vam je do tega? Vi odvedite Gvozdenko in zapuščenki se lehko smejete v naročji ljubezni.
Selicour: Bi uže, da me ljubi! Šalko: Ali še sedaj dvomite o tem? Selicour: Tako kratkobesedna je bila. Šalko: Dekletce je zelo sramežljivo. —
42	
Nijste li opazili, kako jej je dobro delo, ko ste znižavali Draganino lepoto?
Selicour: Takšne besede prijajo vsaeemu ženskemu ušesu.
Šalko: Toda Gvozdenke boječi pogledi, prisiljena šala, deviški vpor — s kratka: gospod, o polnoči imejte pripravljen poštni voz, vse drugo preskrbim jaz.
Selicour: Dobro, poskusim srečo. Sicer se bliža nevihta —
Šalko: Tem romantičnejše. Le pomislite, kakšna nevihta se zbira tu v hiši nad Vašo glavo.
Selicour: Prav pravite. Takoj pohitim na pošto in naročim čilih konjičev za svojo boginjo in zase. (Otide.)
Šalko (sam); Le počakaj! Jaz ti pridružim boginjo, da bodeš imel preglavico ž njo. Toda katero? Dragan o? Ali celo gospo Metlico, našo staro hišno? — Obe sti dobri! Bodemo videli!
Osmi prizor.
Gospa Borovska. Šalko.
Gospa Borovska (s ornim ovojem v roei): Ljubi netjak, gledi, kaj lepega sem kupila tebi.
43	
Š a 1 k o: Ovoj ?! Hočete li, da grem v nunski samostan ?
Gospa Borovska: Neumnik, pokloni ga svoji nevesti!
Šalko: Svoji nevesti? Iz srca rad.
Gospa Borovska: Tako najlažje zakriješ svojo preprostost. Takšen dragocen dar ti odpre pot v Draganino srce.
Šalko: Menim, da je uže odprt.
Gospa Borovska: Meniš, hudobni človek? Pozovi jo, in kaj misliš, povedi, da čujem jaz.
Šalko: Da čujete Vi? Ne, ljuba teta, tega mi ne da moje srce. Ljubezen si odkrivata zaljubljenca le sama.
Gospa Borovska: Nu, pojdi k nji. A slušati menda vender smem pri durih?
Šalko: Smete — vender — toda —
Gospa Borovska: Nu, toda?
Šalko: Pri njej je Gvozdenka.
Gospa Borovska: Reci jej, naj gre strani. — Veš kaj, moja opica je ušla na vrt. Bliža se nevihta in uboga živalca bi se premočila. Povedi Gv6zdenki, naj gre hitro na vrt, da vjame opico; to ukazujem jaz. V tem se lehko zgo-voriš.v
Šalko: Dobro. Gvozdenko pošljem pod streho, da ne zapazi ničesar.
44	
Gospa Borovska: Tako je prav. (Salko gre v DragE^nmo sobo.)
Gospa Borovska (sama): Vender se mi bodo spolnile moje želje! Res je še mlad medved, toda naučila ga bode uže plesati. Moji materini naukiv in mestno življenje nijso brez sadu.
Salko (pride nazaj): Odšla je.
Gospa Borovska: Naoroži se z ovojem in bodi srčen! Pojdi noter, moj netjak, a pridi nazaj moj zet..
Š a 1 ko (vzame ovoj): Zdaj se čutim srčnega. Le blizu pri durih ostanite, da čujete na svoja ušesa, kako izražam svoja čuvstva. (Otide v Draga nino sobo.)
Gospa Borovska: (naglo odpre soprogovo sobo). Gospod soprog, pridite semkaj!
Gospod Borovski (znotraj): Uže zopet?
Gospa Borovska: Naglo! naglo!
Dsveti prizor.
Gospod Borovski. Gospa Borovska.
Gospod Borovski: Zlato srce moje, saj znate, da nijsem prijatelj naglici, katera nij niti zdrava, niti dobra.
GospaBorovska: Tiho! Poslušajva, kako se bode netjak Dobrič pogovarjal z Dragano.
45_
Gospod Borovski: Poslušati?Prav,prav. To mi je najljubše opravilo.
Gospa Borovska: Spominava se pri tem svojih mladih let!
Gospod Borovski: Oj, dk! —Toda, ali smem sedeti?
Gospa Borovska: Zakaj ne? Sediva prav nežno jeden tik druzega.
Gospod Borovski: Prav nežno, oj, da! (Sedeta tik Draganinih vrat.)
Gospa Borovska (bliže sedeč posluša): Vzdihovanje se čuje.
Gospod Borovski: Tako?
Gospa Borovska: Ali še pametite, kako ste vzdihovali tudi Vi?
Gospod Borovski: Oj, da, saj še vedno vzdihujem.
GospaBorovska (poslušajoč): Tiho! vzdih-ljeji prihajajo glasnejši.
Šal ko (znotraj): Ljuba, prisrčna netjakinja, prišel sem z izrečnim dovoljenjem tetinim.
Gospa Borovska: Blagi mladec, kako me spoštuje.
Gospod Borovski: Vsa hiša Vas spoštuje.
Š a 1 k o (znotraj): Uže davno sem Vas na tihem ljubil.
46	
Gospa Borovska: Tako ste dejali nekdaj meni tudi Vi.
Gospod Borovski: Sem li res to storil? E, e!
Šalko: Razsodite o mojega življenja sreči.
Gospa Borovska: Menim, da čujem Vas, gospod soprog.
Gospod Borovski: Da, da, tačas sem bil velik laskač.
Šalko: Znam, da Vas ne pridobode meni moje bogastvo, nego moje pošteno srce.
Gospa Borovska: Radovedna sem, kaj odgovori Dragana.
GospodBorovski: Odgovorila bode, kakor sicer. Stara pesen.
Gospa Borovska: Pej, gospod soprog! Kako se drznete primerjati ljubezen stari pesni!
Gospod Borovski: Saj je, srce, zlato, in sicer najstarejša, katero poznam jaz.
Gospa Borovska: Tiho! — Dragana govori — toda tako na lahko, da nij razumeti nijedne besede.
Šalko: Oj! neizrečno ste me storili srečnega!
Gospod Borovski: Nu, sedaj smo culi; je uže rekla „da!"
Šalko: Golobče moje! Nevesta moja!
47	
Gospa Borovska: Rakovo veselje! Vsa ginena sem!
Gospod Borovski (zehajoč): Jaz tudi.
Šalko: Naj prvič v svoji vroči ljubezni poljubim! Vam roko, ustna!
Gospa Borovska: Oj, preljubi soprog! Objemite me!
Gospod Borovski: Kako to, zlato srce?
Gospa Borovska: Da praznujeva spomin prve svoje ljubezni.
Gospod Borovski: Dobro, srce zlato. (Objameta se.) A saj jaz nijsem bil prva ljubezen Vaša.
Gospa Borovska: Če tudi ne, ste pa moja poslednja.
Šalko: Sprejmite, drago dekle, ta ovoj, kateri ne bode zakrival niti Vaše lepote, niti Vaše kreposti.
Gospa Borovska: Kako galanten!
Gospod Borovski: To je urojeno.
Gospa Borovska: Kaj tacega lepega mi nijste Vi povedali nigdar.
Gospod Borovski: Jaz bolj mislim, nego izgovarjam.
Šalko: Oj, nikar se ne branite, vzemite ga!
Gospa Borovska: Zvita ptičica se celo brani.
48	
Šalko: Ne, za Vas nij predrag — Gospa Borovska: Pomagati mu moram. (Idoča v sobo.) Dovolj, otroka! Stvarjena sta jeden za druzega. Pridita vunkaj k svojemu očetu, v naročje svoje matere!
Deseti prizor.
Šalko. («vozdenka (zakrita z ovojem). Prejšnja.
Gosp a Borovska (potegne G voz d enko in Šalka skozi duri. Tačas zagrmi). Čujta, grmi. Nebo potrjuje vajino zvezo. Gospod soprog, blagoslovite mlada zaročenca. (Šalko in Gvozdenka poklekneta predenj.)
Gospod Borovski: Iz srca rad.
GospaBorovska: Sprejmite tudi moj materini blagoslov! (Zopet zagrmi.) Ne čujta v svojem zakoni druge nevihte, kakor takšno, katera sedaj slovesno izpremlja moje besede.
Gospod Borovski: Fiat!
Jednajsti prizor.
Dragana (vsa zasopljena plane skozi srednja vrata). Prejšnji.
Dragana: Nu, mamica? Kaj to pomenja?
49
Gosp a Borovska: Dragana!? (Glasno vsklikne.) Oj, prevarjeni smo!
Gvozdenka: Jaz sem nedolžna! (Skoči k višku in steče nazaj v sobo.)
Gospod Borovski: Dragana induplo.
Dragana: Huda ura se bliža, dež uže kaplje, a jaz moram iti opice lovit.
Gospa Borovska: Ne vem, sem li živa ali mrtva.
Gospod Borovski: Moj blagoslov je odnesel.
Dragana: O čem govorite?
Gospa Borovska: Nesrečni netjak! Zopet si nas zvodil na led.
Šalko: Milostiva teta, blagoslovili ste me.
Gospa Borovska: Meniš, da bodem res Gvozdenki pustila ovoj?
Dragana: Kaj? Gvozdenki ovoj?
Šalko: Vzemite svoj ovoj nazaj in dajte mi Gvozdenko.
Gospa Borovska: Gledi svoje neveste! Toda ona prosjačica se ima pokoriti za svojo nesramnost. (Gre za Gvozdenko.)
Šalko: Uh! uh! Strele švigajo! Hitro mi je postaviti strelovod. (Otide za teto.)
Dragana: Kaj pomenja to, očka? Jaz ne umejem ničesar?
4
50	
Gospod Borovski: Jaztudine, dete moje! D ragana: Izvedeti moram. Tačas pojdite Vi na vrt in vjemite opico; zlezla je na tisto veliko hruško sredi vrta. (Gre za Š a 1 k o m.)
Gospod Borovski (sam): Česa si ne umislil
—	Sama si opica. Če bi vsi sedeli na hruški, jaz ne mignem z mazincem za vas. (Od hipa do hipa zagrmi.) Prav prijetno grmi — in dež škropi po oknih — tako-le se brez teže sladko zaspi. — (Kima z glavo.) Da, ako bi ne bilo spanja — iz-umel bi ga gotovo kakov trpinčen zakonski mož.
—	(Zaspi. Zavesa ostane odvzdignena. Nevihta jame silnejše divjati. Kadar hudo zagrmi, se Borovski malo strese, a takoj zopet zadremlje.)
(Zastor pade. Godba igra primerno simfonijo.)
Tretje dejanje.
Prvi prizor.
Gospod Borovski (speč). Gospa Borovska (rine) Šalka (skozi vrata Draganine sobe).
Gospa Borovska: Strani, gospodič! Tu nemaš ničesar iskati.
Šalko: Saj ne iščem ničesar. Česar sem želel, sem uže našel.
51
Gospa Borovska: Kaj našel?
Šalko: Dekleta, katero ljubim jaz in ki ljubi tudi mene.
Gospa Borovska: Neumnosti! Se svojim novcem dobodeš lehko deklet na izbiranje.
Šalko: Pej, ljuba teta, se li proda ljubezen na lehti, ali na funte?
Gospa Borovska: Zapomni si nauk, potrjen po izkušnjah v življenji: Človek vse proda.
Šalko: E, kaj še!
Gospa Borovska: Samopridnost je kolo, ki goni in giblje svet.
Šalko: če tudi. Mora li to kolo biti iz zlata?
Gospa Borovska : Zlato namestuje vse.
Šalko: Tudi krepost in ljubezen?
Gospa Borovska: Vse, vse. In če meniš, da te Gvozdenka ljubi, kakor ti umeješ ljubezen, smem ti povedati, da si bed&k. Možila bi se rada, nič druzega.
Šalko: Prav tako, saj tudi jaz sedaj ne mislim na drugo.
Gospa Borovska: Uboga je.
Šalko: Prelep cvetoč obrazek ima.
Gospa Borovska: Antl vender znaš, da sem jo iz usmiljenja vzredila?
4*
52	
Šalko: Znam, saj jej vsak dan po stokrat očitate.
Gospa Borovska: Nje oča, ta osel, je bil prav lejtenant Nemanič. Vzel je hčer druzega Nemaniča, šel na vojsko in pustil mater in otroka meni v skrbi —
Šalko: Materi ste velikodušno dali prostorček v svoji rodbinski raki.
Gospa Borovska: Sedaj je uže sedemnajst let, kar se klati jo sveti. Do majorja se je po-pei, ljubi Bog! Čast je res draga stvar, a živeti se ne da ob nji.
Šalko: časih o nji človek žabi na jed in pijačo.
GospaBn'ovska:S kratka: netjak, iz moke, katero si zamesil, ne bodeš jedel nigdar pogače. Gvozdenko jutri zarano pošljem na takšen kraj, kjer je mine ljubezenske muhe, ti pak se takoj danes zaroči z Dragano, kajti sicer ima oporoka tvojega očeta — anti me umeješ? (Hoče oditi.)
Šalko: Le jedno besedo še, ljuba teta: Gvozdenko hočete spraviti strani?
Gospa Borovska: To sem zarrdno sklenila. v
Šalko: Kam?
Gospa Borovska: Meniš li, da bodem tebi se izpovedovala? Kakor zaljubljen vitez bi gotovo
53	
dirjal za njo. — Ne, ne! pred Dragano poklekni. Gvozdenka se ti skrije za vsegdar. (Otide.)
Drugi prizor.
Šalko. Borovski (še vedno spi).
Šal ko: Tako? — Mislite? —Ako Bog da in sreča junaška, je to račun brez krčmarja. — Zatorej jutri uže? Jutri zarano? — Tu se je hitro zasukati. Čemu bi v premišljal? Še nocoj uideva zGvozdenko. če jej bode le po volji — če mi bode moči jeden hip vjeti, da jej zopet razložim svojo ljubezen in pretečo nevarnost. — Kaj mi brani to takoj storiti? — Strijc? — Njega se naglo iznebodem. (Stresa ga.) Strijc! dragi strijc!
Gospod Borovski: Nu, kaj je?
Šalko: Treščilo je.
Gospod Borovski: Tako?
Šalko: V našo hišo.
Gospod Borovski: Je li strela ošinila mojo ženo?
Šalko: Ne, toda hiša gori.
Gospod Borovski: Hiša gori? Treba bode, v da se pomaknemo kam vun, ka-li?
Šalko: Stopnice so vse v ognji.
Gospod Borovski: Ljubi Bog, kako si rešimo svoje ubogo življenje?
54	
Šalko: Skočite skozi okno.
Gospod Borovski: Jaz? — skozi okno?
Šalko: Skrajni čas je. Vam li ne udarja uže dim v nos?
Gospod Borovski: Da, da, uže me peče v grli.
Šalko: Zatorej hitro, hitro!
Gospod Borovski: Vlomim si tilnik.
Šalko: Nikakor ne. Tu doli na vrt skočite ! Rušina nij visoka in pod oknom čebrice s pomarančami Vam lehko doseže noga.
Gospod Borovski: A če se svojo težo polomim mlada pomarančna drevesa?
Šalko: Nič ne de. Teta menda vender višje ceni svojega soproga, nego li pomarančna drevesa ?
Gospod Borovski: Čuj, netjak, to se vpraša.
Šalko: Nu, pa zgrnite! Jaz hitim —
GospodBorovski: Ne, ne, nečem zgoreti, za zlodja ne! Zgoreti nečem! Pomozi mi vunkaj!
Šalko: Prav rad, le na ta stol se skobacajte!
Gospod Borovski (vboga): Kobacati! Oj, skočiti mi je!
Šalko: Ne vidite li ničesar? Dim se vedno bolj gosti.
Gospod Borovski: Da, da, oči me uže ščeme.
55	
Šalko: Stegnite desno nogo skozi okno — tako — sedaj levo — a sedaj se dobro primite za oboje in spustite se počasi doli.
Gospod Borovski (uže na pol zunaj): Kje si, netjak?
Šalko: Jaz še tu pospravljam, kar je moči. Le spustite se.
Gospod Borovski: Ali naj se?
Šalko: Plamen šviga uže skozi vrata.
Gospod Borovski: V božje ime! (Čuje se padec.)
Šalko (gleda za njim): Pumps! Polovico pomarančnih dreves je potlačil. Smo ga uže odpravili. Skozi okno ne pride nazaj, in predno pricepta do hišnih vrat, sem jaz uže na trdem. (Hoče za Gvozdenko.)
Tretji prizor.
Gospa Borovska (pride skozi srednje duri). Šalko.
Gospa Borovska: Kam greste,netjak? Šalko (na stran): Tri sto medvedov! (Glasno). Oj, ljuba teta, jaz iščem pomoči!
Gospa Borovska: Pomoči? Kaj se je pripetilo ?
Šalko: Strijc je zblaznel.
56
Gospa Borovska: Moj mož ? Kako je to ?
Šalko: Le pomislite, z mano bi se rad kosal v skakanji.
Gospa Borovska: Moj mož je hotel skakati ?
Šalko: Tako je. A ker sem mu pravil, da je prestar, preokoren, jame se mi smijati in me nazivlje strahopetca. In, da mi dokaže, kako mu je resnica, skoči kar po bliskovo skozi okno.
Gospa Borovska: Si li tudi ti zbolel v glavi? Kako bi neki on skakal?
Šalko: Ker mi ne verjamete, prosim, po-gledite. Tam-le šepa po drevoredi, in Vaša pomarančna drevesa so vsa vničena.
Gospa Borovska (pogleda vunkaj): Kaj? Moje pomaranče? — Gospod Bor ovski! Gospod Borovski! — Ne vidi nič, ne cuje nič. — Oj, svetla nebesa! ali nij uže bil dovolj ubog v duhi! Je li moral izgubiti še poslednjo trohico uma! (Steče strani.)
Šalko: Tudi te sem sve iznebil. Vender, počasi odhaja, kakor megla, čas je drag. (Hoče h Gvozdenki.)
57 __
Četrti prizor.
Selicour. Šalko.
Selicour: Pst! Gospod Dobrič!
Šalko (na stran): Strela nanj! (Glasno.) česa želite?
Selicour: Poštni voz uže čaka.
Šalko: Veseli me. (Na stran.) Dobro mi bode služil.
Selicour: Moj Lafleur je podkupil po-stilijona.
Šalko: Nijste li sami šli na pošto?
Selicour: Nijsem. Čemu?
Šalko: Da se za gotovo uredi stvar.
Selicour: Moj Lafleur je pretekan človek, da mu nij vrstnika.
Šalko: A boljše bi bilo, da greste sami. Res, ljubi gospod baron, pojdite, pojdite, meni na ljubav, kar nemudno!
Selicour: Povem Vam, da nij treba. Moj Lafleur je lisjak.
Šalko (na stran): Bog hotel, da bi sedaj ko-lovratil tam po deveti deželi!
Selicour: Rajše bi čul, kaj misli Vaša pre-ljubeznjiva netjakinja.
Šalko: Da, da, modra beseda. Veste kaj, sedaj je prilika, da se pogovorita sama.
58	
Selicour: Kje? Kje?
Šalko: Ubogo dekletce! Znano je Vam, kako se trdosrčno ravna ž njo?
Selicour: Prav zato bi jo rad rešil.
Šalko: A tega morebiti še nijste zapazili, da vsak večer krave molze, kakor poslednja kravja dekla?
Selicour: Je li mogoče? — Strašno!
Šalko: Hitite! Sedaj molze krave v hlevi in se zamudi najmenj še četrt ure. Brž, brž!
Selicour: V hlev?
Šalko: Nu, res lep sestanek. Ako v hlevi mukajo krave „mu!", to bode prijetno zvenelo vmes, ko jej Vi razkladate svojo ljubezen.
Selicour: To je res, vender —
Šalko: Ne obotavljajte se, čas hiti kar neizprosno.
Selicour: Kje je neki kravji hlev?
Šalko: Poleg golobnjaka. Nij mogoče, da bi ga zgrešili.
Selicour: A dež hudo curi.
Šalko: Se li bojite, da bi nevihta ne pogasila plamena Vaše ljubezni?
Selicour: Tega ne; vender, moj frak, moji kodriv —
Šalko: Brzo! Nate strijčev plašč. (Prinese mu velik plašč, ki j'e visel v ozadji na stoli.) Nate
59_
še njegov s povoščenim tafetom preoblečen klobuk, ki ga ima pri vrtnarskih delih. (Potisne mu klobuk na glavo,da se zapraši štupa iz lasulje.)
Senco^i': Ojoj!
Šalko: Čemu ojoj? Prav takšen ste, kakor bandit. Strani! strani! (Potiska ga proti durim.)
Selicour: A zunaj se uže temi. —
Šalko: Tem boljše. Amorjeva baklja sveti tudi v kravjem hlevi. (Porine ga popolnem vunkaj.) Tako. Poslal sem tepca po aprila. Sedaj zopet lehko sopem. Če se morebiti ne priplazi z nova tista lepa Dragana po zadnjih stopnicah semkaj. (Pogleda skozi ključanico.) Nij je. Gvozdenka je prav sama. Prisrčno dete! Glavo podpira z roko. Sem na moje prsi naj se nasloni! Brž na delo! (Hoče k njej.)
Peti prizor.
Dragana (skozi srednja vrata). Šalko.
Dragana: Netjak Dobrič! Šalko (plane nazaj:) Se li vpirajo proti meni vsi peklenski duhovi?
Dragana: Najbrž iščete mene? Šalko: Se ve, koga druzega-sicer? Dragana: Da popravite svoje razžaljenje?
60	
Šalko: Ne zamerite, draga netjakinja; ako počenjam budalosti, kdo je temu kriv?
Dragana: Vaša nespamet.
Šalk o: Ne, prav Vaša modrost.
Dragana: Moja? Kako je to?
Šalko: Kdo je privedel onega prismodeta iz mesta ? Kdo mi je priporočal, naj ga posnem-Ijem?
Dragana: Jaz! A Bog hotel, da bi se ravnali po mojih sovetih.
Salko: Tako? Preljubeznjfvo! Človek, katerega nij sram, laziti za našo kravjo deklo —
Dragana: Kaj?!
Šalko: Laziti za njo v hlev —
Dragana: Se li Vam meša v glavi?
Šalko: Zvečer v mraki, našemljen, kakor nočni straž.
Dragana: Netjak, menila sem, da ste le brezumnik, toda sedaj vem, da ste tudi obrekovalec.
Šalko: Hvalo Vam za brezumnika, ali obre-kovalca ne sprejmem, kajti kar govorim, je istina.
Dragana: Znajte, lepi gospodič, da se na-obražen, fin mož, s katerim jaz občujem in sem mu prijazna, nigdar ne sme tako spozabiti.
Šalko: A mene ubij strela, če nij šel ravno sedaj, oggrnen se strijčevim plaščem, v hlev k dekli.
Dragana: Ne, tega mi nij verjeti.
61	
Šalko: Čujte, ako to nij res, še nocoj bodi stara gospa Metlica moja žena. Ali mi sedaj verjamete ?
Dragana: Dokažite! Dokažite!
Šalko: Prosim, prosim. Le pojdite sami v hlev, saj ga še tam dobodete.
Dragana: Da, resnično, če bi tako ne lilo, šla bi, da zavežem Vam opravljivi jezik.
Šalko: Nate — strijčevo marelo. (Razpne marelo.)
Dragana: Dajte jo! Toda, ako ste se zle-gab —
Šalko: Ali, če je resnica?
Dragana: Potem zapodim nevrednega iz-dajicov na vekoma izpred očij! (Otide.)
Šalko: Ha! ha! ha! Sladkemu gospodu sem pripravil tečno večerjo. Njiju skrb bodi, kako se sporazumeta. Hiteti mi je, da požanjem, kar je sejala moja prebrisanost. (Zmuza se h G v 6 z d e n k i.)
Šesti prizor.
Gospa Borovska. Gospod Borovski (šepajoč in moker).
Gospa Borovska: Povedite mi vender, gospod soprog, ste li res izgubili še tisto trohico možjan, ki ste jih imeli?
62	
Gospod Borovski: Ne bilo bi čudo, srce zlato, po takšnem strahi.
Gospa Borovska: Kateri zlodej Vas je neki zadrevil skozi okno?
Gospod Borovski: Saj nij bilo druge pomoči, nego: skoči ali zgori!
Gospa Borovska: Kje pa gori?
Gospod Borovski: Naša hiša.
Gospa Borovska: Vaša glava.
Gospod Borovski: Nij li treščilo?
GospaBorovska: Vam v glavo.
Gospod Borovski: Menda ne, angelj moj—
Gospa Borovska: Da, Satan! Le pogle-dite, kako ste mi prekopicnili in postopicali moja najljubša pomarančna drevesa.
Gospod Borovski: To je najbrž storila nevihta. — Usmilite se me! Moker sem, kakor slep mlad maček, če ga kdo vrže v vodo.
Gospa Borovska: Kdo Vas je silil?
Gospod Borovski: Netjak Dobrič.
Gospa: Borovska: Kako to?
GospodBorovski: Ravno sem se bil namenil, malo zadremati, kar me strese, kakor lev, kriči, da se je hiša vnela, vprašuje, če ne vidim dima, trdi, da uže stopnice gore, prinese stol k oknu, in zvali me na rušino.
Gospa Borovska: Ti hudobni človek!
63	
Meni pak je dejal, da ste se hoteli ž njim sku šati v skakanji.
Gospod Borovski: Jaz skakati? Srce zlato, kaj neki mislite!
Gospa Borovska: Malopridnež! Kam je neki šel? Kje tiči?
Sedmi prizor.
Dragana. Selicour. Prejšnja.
Dragana: Pustite me! Vi ste ostuden človek!
Selicour: Samo poslušajte me —
Gospod Borovski: Kaj pomenja to šem-ljenje?
Gospa Borovska: Ste seli vplohi izpre-hajali?
Dragana: Lep izprehod! Ta gospod obiskuje naše kravje dekle v hlevi.
GospaBorovska: Kaj?Menda venderne—
Selicour: Bog varuj! —
Dragana: Sama sem ga zasačila.
Gospa Borovska: Sram Vas bodi, gospod Selicour.
Dragana: Ako bi imel še kaj sramu.
Selicour: Prosim, dovolite —
64	
Gospod Borovski: Menim, da je ogrnil celo moj plašč?
Gospa Borovska: V moji hiši se ima gledati na dostojnost.
D ragana: Ne sme se nikdo staviti poslom v zasmeh.
Gospod Borovski: In moj klobuk ima na glavi.
Seli c o ur: Vender, lepo Vas prosim —
Gospa Borovska: Takšne nesnage ne trpim.
Dragana: Očitalo se bode meni, da sem Vas jaz semkaj uvedla.
Gospod Borovski: In morebiti so ljudje mislili, da je on Borovski.
Selicour: Potrpite vsaj toliko, da povem tudi jaz kaj. Ves greh je zakrivil netjak Dobrič.
Gospa Borovski: Uže zopet?
Selicour: Dejal mi je, da je šla gospica Dragana doli ■—
D ragana: Menda vender ne h kravam, da jih pomolze?
Selicour: Tega ne, toda — nekoliko na prosto, da se napije čistega zraka —
Dragana: V kravjem hlevi? Saj nijsem nadušljiva.
65	
Se 1 icour: S kratka: dam Vam svojo moško besedo! Poslal me je sam, naj grem doli, ogrnil mi plašč in poveznil klobuk na glavo — in ker milostive gospice uže dolgo nijsem videl, da jo dobodem tam — in ker človek rad verjame v to, česar želi —
Gospa Borovska: Za tem grmom čepi zajec.
Gospod Borovski: Ali Vam nij ničesar pravil o strašnem požari?
Dragana: Naposled nas je pa vender morebiti zopet netjak vodil za nos. Tudi mene je pregovoril —
Gospa Borovska: Vidi se, kakor da bi rad spravil nas vse iz pota. Kaj velja, jaz ga najdem. (Odpre duri.) Je uže res! (Gre noter in govori znotraj.) Pridi vunkaj, preljubeznjivi gospod netjak. (Privede Šalka za jedno uho iz sobe.)
Osmi prizor.
Šalko. Prejšnji.
Gospa Borovska (še vedno za uho ga držeč): Kako si se li drznil, šaliti se z ljudmi, katerim si spoštovanje dolžan?
Dragana (prime ga za drugo uho, kadar
5
66	
gospa Borovska jedno spusti): Menite li, netjak, da so dame igračice Vašim muham?
Gospa Borovska: Prodali ste meni mačka v vreči — (potegne ga na svojo stran).
Dragana (potegne ga k sebi): Mene ste poslali v plohi po aprila —
Gospa Borovska: Zadušili ste v meni malo ne vse spoštovanje do predrazega mi soproga — (potegne ga na svojo stran).
Dragana (potegne ga k sebi): Meni ste vzbudili sum o lepi nravnosti našega gosta —
Šalko (držeč se za obe ušesi): Oprostiti, gospa in gospica, kako dolgo še želiti gospodariti z mojemi uhlji?
Gospod Borovski: Ne, netjak, to je
silno.
Selicour: Malo ne razposajenost.
Šalko: Kakor se kaže, so tu vsi popolnem jednacih mislij, in to čudo sem storil jaz.
Gospod Borovski: Čemu si dejal: hiša gori? ^
Šalko: Ali ne gori? Hvalo Bogu!
Gospa Borovska: Čemu ste me nategah, da se je hotel moj soprog skušati z Vami v skakanji?
Šalko: Ali neče skakati? Nu, menim, daje prav tako.
67
Se licour: Čemu ste rekli meni, da najdem gospico v kravjem hlevi?
Šalko: Je li nij bilo tam? Zelo žal mi je!
Dragana: čemu ste jezikali, da gospod Selicour postopa za našimi kravjimi deklami?
Šalko: Ali nij storil tega? (Galantno.) Nu, gotovo ga uže vežejo druge spone.
Dragana: Vi ste neslan človek, nevreden cesti, da bi se kdo jezil z Vami. (Otide skozi srednje duri.)
Šalko: Sluga ponižni!
Gospa Borovska: Hudomušen dečak, kateri seje prezgodaj odtegnil leskovači. Pogubode se, ako mu kaka pametna žena skoro ne uredi možjan. (Otide za Dragan o.)
Šalko: Hlapec ponižni!
Selicour: Nepremišljenec, katerega bi ostro kaznjeval, da mi tega ne brani pravica gostoljubja. (Otide^ za prejšnjima.)
Šalko: Sluga ponižni!
GospodBorivski: Da, da, netjak, tisi prav Veternik. Namenjen sem, da te dobro oštejem —
Šalko: Ojoj!
Gospod Borivski: Kadar se bodem malo naspal. (Koraca v svojo sobo.)
Šalko: Sluga ponižni!
4*
68 _
Deveti prizor.
Šalko (sam).
(Strese se:) Tako, to breme sem zopetotresel. A da Gvozdenka neče z mano — da mi govori o hvaležnosti, dostojnosti, nravnosti — da gre rajša s teto v samostan, kakor z mano pred altar — prav za prav je to res pošteno, se ve, zelo pošteno — ali jezi me — neznansko me jezi!
Deseti prizor.
Major Borovski. Šalko.
(V tem dejanji se stemi.)
Major: Grom in strela! Lije kakor o ves-voljnem potopi in tema je, kakor osem dnij pred stvarjenjem sveta. — Oprostite. Popotnik sem in noč in nevihta me je prignala semkaj, zavetja iskat. Menim, da sem cesto zgrešil, toda nikogar nij, da bi mi povedal, kam in kod.
Šalko: Bog Vas sprejmi, gospod. Kam ste namenjeni?
Maaor: V grad do necega gospoda Borov-s k e ga.
Salko: Tako, tako!
Maaor: Imam li še daleč do tija?
69	
Šalko: Nemate. Smem li vprašati, kaj imate tam opraviti?
Major: Grom in strela! Tam je moja hči. Pustil sem jo še v povojih in je nijsem videl šestnajst let.
Šalko: A vender nijste Vi gospod major Borovski?
Major: Prav ste pogodili.
Šalko: Izvrstno. Vesel sem, ker mi je moči Vam povedati, da poznam Vašo gospico hčer.
M a j o r (začuden): Res ?
Šalko: Preljubeznjivo dekle je, lepo, ponižno, pošteno.
M ajor: Za Boga, to, čujem z veseljem.
Šalko: Tudi najdete tamkaj še necegamladega netjaka Dobriča. To Vam je živ, vljuden človek, kakor malokateri.
Major: Pravilo se mi je o njem, daje zelo razposajen.
Šalko: Hudobni jezici.
Maa'or: Da je ves izprijen —
Šalko: To je golo obrekovanje.
M aaor: Veseli me. Vender, kje sem sedaa?
Šalko: Vi ste v gradšččni— samo pol ure oddaljeni od Borovskega.
Major: In gospodar?
70
. i|
Šalko: Gospod Trebušnik. Vem, da poznate rodovino?
Major: Ne, popolnem neznana mi je.
Šalko: Oj, rodovina Trebušnikov je zelo razširjena in znana.
Major: Ne dvomim. Vi ste najbrž sin te rodovine ?
Šalko: Na uslugo!
Major: Pasja noga! gospodič Trebušnik. Vi mi lehko storite veliko ljubav.
Šalko: Z največjim veseljem.
Maaor: Moj konj je opešal. Bi mi li ne hteli posoditi kake kljuse iz svojega hleva, da še nocojvpojašem do Borovskih?
Šal^': Danes mi nij moči.
^i^aor: Zakaj ne?
Šalko: Naš kočijaž se ženi.
Major: Nu, potem ga nečem motiti. A hlapec —
Šalk o: Zlomil si je nogo.
Maaor: Grom in strela! To je nespametno. Če je tako, nij druge pomoči, nego, da prosim prenočišča.
Šalko: Moji stariši Vas z veseljem sprejmo. Brž jih pozovem. Samo nekaj Vam takoj povem: Moj oča in gospod Borovski, Vaš brat, živita uže leto in dan v velicem sovraštvi.
71	
Major: Zakaj?
Šalko: Zaradi ničesa. Oba sta bila v mesti na veselici, kamor je bila prišla tudi neka lepa grofica Grlica. Vaš gospod brat in moj oča sta se prepirala, kdo prvi pleše s to gospo. Sama si izbere gospoda Borovskega. Mojega očeta je to razjarilo, in tačas se je porodilo sovraštvo mej obema, katero gotovo poneseta oba sabo na oni svet.
Major: Grom in strela! Moj brat je tepec. Tudi nijsem nigdar čul, da bi se tako brigal za prvaštvo na plesih.
Šalko: Prav kakor moj oča.
MMajor: Poredil se je neki zelo.
Šalko: Prav kakor moj oča.
^i^jor: Šiba nanja! Potem naj se ne brigata za ples.
Šalko: Lepa grofica je vnela ves razpor.
Maaor: Čudna rodovina, te Grlice.
Šalko: Sovraštvo mojega očeta je tako silno, da ga uže samo ime Borovskega spravi v jezo.
Major: Grom in strela! saj je vender pošteno ime.
Šalko: Vi ne verjamete, koliko je meni trpeti zaradi te očetove slabosti. A spoštujem ga, ker je oča moj —
Maor: Prav, gospodič.
Šalko: Zategadelj Vas prosim, dovolite, naj Vas naznanim svojim starišem z drugim imenom, da se ne stori po nepotrebnem greh proti gostoljubju.
Major: Zlodej, čudne stvari želite. Svojega poštenega imena še nijsem nigdar tajil.
Šalko: Samo nocoj, da se ognemo nezgodi. Jutri Vas izpremim sam do Borovskih. Sedaj grem po stariše. A da se v tem ne dolgočasite, pozovem svojo sestro, kateri se je tudi dalo ime Ovozdenka, kakor Vaši hčeri.(Zase, idoč proti sobi (t voz d e n k n i.) Ugodna prilika, da malo trdo-srčnico nekoliko kaznjevam. (Odpre duri.) Ljuba Gvozdenka, draga Gvozdenka, za jeden hip!
Jednajsti prizor.
Šalko in major. Poznejše Gvozdenka.
Šalko: Prišel je k nam gost, gospod major Grlica.
Maor: Kako? Kaj?
Šalko: Jaz grem po svoje ljudi. V tem, prosim, kratkočasite Vi tujega gospoda.
Major (na stran): Grom in strela! slabo sem naletel!
73	
Šalko (potegne Gvozdenko na stran): Mislite si, prisrčna netjakinja, ravnokar mi je povedal, da ga je teta izbrala Vam za soproga.
Gvozdenka (zelo vstrašena): Meni za soproga?
Salko: Nocoj ima biti zaroka, jutri poroka, in pojutrišnjem Vas odvede v svojo garnizijo. (Otide.)
Dvanaasti prizor.
Gvozdenka in major. Gvozdenka (na stran): Ljubi Bog, kaj sem
cula!
Major: Tako preplašeni ste, gospica. Hudo bi mi bilo, če zaradi mene.
GvSzdenka (prisiljeno prijaznjfvo): Ne, gospod major — vesela sem! — (Na stran.) Hudobnež se le šali z mano.
Major: Poznate li Vi Gvozclenko Bo-rovsko?
Gvozdenka (nasmihajoč se): Cejo poznam? Maaor: Meni je dekle zelo pri srci. Gvozdenka (še preplašenejša): Bes? Major: Grom in strela! tako jo ljubim, kakor svoje življenje.
74	
Gvozdenka (na stran): Ojoj! netjak je govoril resnico.
Major: Odkritosrčno Vam povem, moj namen je, da jo od tukaj odvedem.
Gvozdenka: Toda — ali znate — bode li tudi rada šla z Vami?
Major: Nemam strahu.
Gvozdenka: Če bi imela uže morebiti koga druzega v mislih —
Major: Nič ne de. Ljubezni do mene to ne bode manjšalo.
Gvozdenka: Povem Vam, gospod, Vi bi pehnili ubogo dekle v nesrečo.
Major: E, kaj še! To jaz boljše vem.
Gvozdenka (na stran): Brž se mi je tu odločiti. (Glasno): Gospod major, meni se vidite vrl mož.
Major: Sluga ponižni! Vsa vojska govori takisto.
Gv6zdenka: Dovolite mi zatorej, da Vam kar brez ovinkov povem: jaz ne morem biti Vaša žena!
Major (iznenadejan): Kaj?
Gvozdenka: Moje srce nij več prosto.
Major: Grom in strela! Kaj to mene briga?
GvSzdenka: Karkoli Vam je tudi pisala teta moja, jaz ne vem ničesar.
75	
Major: Kako mi je to umeti? Gvozdenka: Nij mogoče, da bi prisilili ubogo dekle, naj Vam bode žena.
Major: Kaj zlodja?— Gospica — hm! — (Na stran.) Brat naj bi mi bil vender povedal, da je njega sestra na možjanih bolna.
Trinajsti prizor.
Gospod Borovski. Prejšnja.
Gospod Borovski: Vaš sluga, gospod, Bog Vas sprejmi!
Major: Imam li čast, govoriti s hišnim gospodarjem?
GospodBorovski (globoko vzdihne): Hišni gospodar?? — Se ve, to sem.
M^or: Ne zamerite! Noč, nevihta —
GospodBorovski: Uže dobro. Le domači bodite! Pri meni se izvrstno spi. Moje postelje slujejo po vsi deželi.
Major: Vaš gostoljubni sprejem res dobro de mojemu srcu, in zelo hvaležen sem Vam. V znamenje svoje hvaležnosti hočem poskusiti, da Vas zopet sprijaznim z možem, kateri je meni drag, in kateri, kakor sem čul, si je po nesreči nakopal Vaše sovraštvo.
76	
Gospod Borovski: Ne umejem Vas.
M a j o r: Odkritosrčno govoriti je moja navada. Vi sovražite gospoda Borovskega.
Gospod Borovski: Koga?
Major: Gospoda Filipa Roberta Borovskega.
Gospod Borovski: Njega bi sovražil?
Major: Vse vem. Dovolite, Vam povedati, da je vzrok Vašemu sovraštvu zelo neznaten.
Gospod Borovski: He! he! he! čemu bi ga neki sovražil?
Major: E, z grofico Grlico ste hoteli prvi plesati.
Gospod Borovski: Jaz? plesati? Povedi, Gvozdenka, kaj meniš ti?
Major: Grofica si je izbrala gospoda Borovskega.
Gospod Borovski: Mene si je izbrala?
Maa'or (živahno): Ne Vas, nego gospoda Borovskega.
Gospod Borovski: Čuj, Gvozdenka!
Major: Mož Vaše starosti •— oprostite — bi ne smel biti tako sovražen. S tem sicer nikakor ne zagovarjam gospoda Borovskega, kajti poznam ga dobro, dasi ga uže nijsem videl šestnajst let.
77	
Gospod Borovski: Dobro ga poznate? He! he! he!
Major: Grom in strela! Če ga poznam? časih je malo prismuknen, to je res, a sicer dobra duša, katera niti otroku ne reče žale besede.
Gospod Borovski: Kaj? Prismuknen sem? V moji hiši se drznete imenovati me pri-smuknenca ?
Major: Kdo zlodja je imel v mislih Vas?
Gospod Borovski: Prismuknenec? Čujte nu! Prismuknenec? Tega ne trpim po nobeni ceni!
Maaor: Veseli me, da se potezate zanj.
Gospod Borovski: Jaz se potezam zanj? He! he! he! (Potegne Gvozdenko k sebi.) Kaj meniš, Gv!zdenka? Meni se zdi, da nema zdravega uma.
Gvozdenka: Jaz menim tudi takisto.
Major (na stran): Bača na vodi! ne znam, kaj bi si mislil o teh ljudeh? Človek lehkosodi, da se se je vsem zmešalo v glavi?
GospodBorovski: Ubogi mož, usmiljenje mi je imeti ž njim. (Glasno.) Pojdite z mano, gospod, večerja je pripravljena, in če Vam je drago, izpijva na zdravje gospodu Borovskemu kozarec vina.
7«
M a j o r: Iz srca rad! Pereat grofica Grlica! Gospod Borovski: Pereat! Kdo pa je ta grofica Grlica?
Major: Je li ne poznate? Gospod Borovski: Vse svoje žive dni še nijsem cul besede o nji.
Major: Jaz je tudi ne poznam. (Na stran.) Glavo stavim, da je prismuknen.
Gospod Borovski (ko odhaje, Gvozden-ki): Da, da, resnično je bolan v glavi.
Major (ko odhaje): Zašel sem v blaznico. GospodBorovski: Prosim, le stopite noter! (Oba otideta.)
Gvozdenka: In temu prismodetu me je teta obljubila! (Otide z onima.)
Četrto dejanje.
Prvi prizor.
Šalko (sam), potem Laflenr.
Šal ko (se strese): Ho! ho! zopet so me imeli v pasti! Žal, da se je major tako hitro izdal, to bi še bilo smehu brez konca in kraja. — A kje je bil Selicour? Njemu ne prizanesem! — Zaklel sem se, da ga osmešim, in poštenjak
79	
ostaje mož beseda. (Pozove v sprednjo sobo.) Hoj, Lafleur, pridi semkaj!
Lafleur (prihaja).
Šal k o: Kjev je tvoj gospodar?
Lafleur: Čemeren je bil in šel h gospodu župniku.
Šalko: K župniku? Kaj počne pri njem?
Lafleur: Tarokujeta.
Šalk o: Pojdi ponj, toda hitro. O važnih stvareh imava govoriti.
Lafleur (otide).
Šalko (sam); Pošta ne bodi za šalo naročena. — A Če mi ne upa? — Zameriti bi mu ne ;smel, kajti znane so mu uže nekatere po-skušnje moje nagajivosti. — Stoj! pri sebi imam še pismo Gvozdenkno do očeta, katero mi je dala zjutraj. — Adrese nema —ako vsebina — (Hitro pregleda pismo.) Izvrstno! Vsebina je res dvoumna, kakor, da sva se zmenila. — Uže čujem, da skače po stopnicah. Le pridi, le pridi!
Drugi prizor.
Selicour. Šalko. Se lic o ur: Kaj izvolite? Šalko: Dobra poročila o ljubeznjivi netja-
kkmji Gvozdenki.
80	
Selicour: Me li hočete zopet zvoditi na
led?
Šalko: Bog varuj!
Selicour: Kravjega hleva Vam ne pozabim.
Šalko: Sem li jazkriv, da je Gvozdenko nevihta zadržala?
Selicour: Sleparstvo.
Šalko: Poslušajte me in spoznali bodete moje pošteno srce.
Selicour: Nu, kaj je?
Šalko: Po vsi sili hote Gvozdenko omožiti.
Selicour: Nova pravljica.
Šalko: Zlodej! ženin je uže v hiši.
Selicour: Kje? Kdo?
Šalko: Neizrečno dolgočasen človek, nekoov major Grlica, ki ne umeje govoriti, nego, kako je sekal nosove in ušesa.
Selicour: Kje pa je?
Šalko: V obednici. Da nijste z župnikom tarokovali, kdo zna, bi li še živeli.
Selicour (prestrašen): Kako? Zakaj?
Šalko: Povem Vam, mož je srdit, kakor Samsonov lev, in če ga pogledate, menite videti Matuzalema v dragonski uniformi.
Selicour: Kaj ga je tako naglo semkaj privetralo ?
81
Šalko: Teta je pisala ponj, da se iznebode Gv6zcltrke.
Selicour: A kaj pravi Gvozdenka?
Šalko: Vsa zbegana je. Rada bi ušla z Vami, čim brže, tem rajša.
Selicour: Ako bi smel kdo Vam verjeti!
Šalk o: Tomaž neverni! Nate, le berite to pismo Gvozdenkno. Mibodete li sedaj verjeli?
Selicour: Pismo name?
Šalko: Berite, berite!
Selicour (bere): „Rešite me, tu mi nij ostati. Najsrčnejša ljubezen Vam bode plačilo. Ako treba, trpeti hočem z Vami glad in bedo, samo strani, strani od tukaj, kar najprej mogoče. Moj netjak Dob rič Vam vročito pismo. On je moj pravi prijatelj, in ž njim se lehko o vsem pomenita. Vaša do smrti zvesta hči G v 6 z de n k a." — Hči? Čemu hči?
Šalko: Le pogledite, strah jej je zmedel ves um, zatorej se podvizajte —
Selicour: Dk, rešiti hočem ljubo, prisrčno dekletce.
Šalko: Je li uže pošta naročena?
Selicour : To se zgodiv naglici.
Šalko: Potem pridete o polnoči semkaj?
Selicour (osupnen): O polnoči? Semkaj v to dvorano?
4
82	
Šalko: Se ve, ker tli je Gvozdenkna spalnica.
Seličour: I — nu — strah bi me ravno ne bilo — a ta župnik mi je natvezel stvari —
Šalko: Kakšne stvari?
Selicour: Tu v gradščini neki nij prav varno..
Šalko: Babje vraže.
Selicour: Izlasti v tej dvorani se cesto prikazuje bela podoba, baje prababica Vaše ro-dovine —
Šalko: Prav pravite, teta mi je časih tudi pripovedovala o tem.
Selicour: Izpovem se Vam o svoji slabosti: živih ljudij se ne bojim, naj bi jih bilo pet — šest — ali duhovi —
Š alko (na stran): Dobro, to porabimo. (Glasno.) Res je, z duhovi se nij šaliti. Razseči ga na dvoje in zdajci se ti prikaže zopet cel, kakor živo srebro. Znajte, jaz sem dobrodušen človek, in jaz Vam privedem Gvozdenko.
Selicour: Bi li hoteli?
Šalko: Mene se bode prababica uže bala, saj sem nje krvi. Ob dvanajstih me le čakajte s poštnim vozom pri vrtnih vratih.
Selicour: Vse storim.
Šalko: Vi ostanite nekoliko oddaljeni na
83
svojem konji, in kadar čujete, da se nekdo vzdvigne v voz, izpodbodite konja in jašite v božjem imeni naprej.
Selicour: Tudi to storim.
Šalko: Kočijažu zabičite, da vozi v kolopi za Vami.
Selicour: Navzgor in nizdolu.
Šalko: Hajdi, brž vse uredite!
Selicour: V desetih minutah. (Otide.)
Šalko (sam); Ha! ha! ha! Napeljana je stvar prav dobro. A sedaj ti, slučaj, ki si duša vsemu stvarstvu, porabi nit po svoje!
Tretji prizor.
Gospa Borovska. Šalko.
Gospa Borovska: Netjak, zopet si počenjal prave neumnosti.
Šalko: To ste mi uže stokrat pravili pri kosili.
Gospa Borovska: Oba svoja stara strijca si naščuval druzega proti druzemu —
Šalko: Saj se vender nijsta dela iz kože!
Gospa Borovska: Mešetar si bil mej očetom in hčerjo —
Šalko: Saj se nijsta vzela!
4*
84	
Gospa Borovska: Povedi mi po pravici, kedajte sreča pamet?
Šalko: Oj, milostiva teta, da. bi Vi vedeli, kako sem se jaz premenil pred nekaterimi hipi —
Gospa Borovska: Ti? To bi bilo čudo.
Šalko: Da, čudo tudi je. Ne vidite li, kako se tresem, kako sem bled?
Gospa Borovska: Kaj se ti je pripetilo?
Šalko: Sedel sem bil tu-le v strijčev naslanjač in zadremal. Kar se mi prikaže v snii naša prababica, o kateri ste mi uže nekolikokrat pripovedovali. Hudo me je pogledala, ter me karala, zakaj nijsem uže vzel Dragane —
Gospa Borovska: Vidiš, netjak, celo duhovi —
Šalko: Nigdar nijsem verjel, da so. Tudi v snii sem jo hotel zaničevati, a zdajci izprego-voriz votlim, strašnim glasom: Šalko Dobrič! Povabim te, da prideš o polnoči v to dvorano, potem se ti prikažem bedeča, in ako še potlej ne vbogaš, bode ti gorje! gorje! gorje!
Gospa Borovska: Dalje!
Šalko: Ko je izgovorilaposlednjič „gorje!" vzbudil sem se, tresoč se po vsem telesi.
Gospa Borovska: A kaj si sklenil?
Šalko: Sovetujte mi, ljuba teta!
Gospa Borovska (na stran): To nam
85	
vtegne dobro služiti. (Glasno.) Mislimo, ljubi moj netjak, da si tako srčan in prideš semkaj, in prababica se ti res prikaže, ter ponavlja svoje svarilo; kaj bi ti storil?
Šalko: Vas prosil, napraviti jutri svatbo.
GospaBorovska: Ali resnično tako misliš?
Šalko: Oj, ker sem ravno prej se pogovarjal z duhom, ne ljubi se mi šaliti.
Gospa Borovska (na stran): Le počakaj^ dečko, prababica se ti prikaže!
Šalko (na stran): Uže pleše vkrog zadrge.
Gospa Borovska: Povedi mi, kako je bila oblečena?
Šalko: Dolga, bela podoba, skoraj kakor nuna.
Gospa Borovska: Prav praviš, takisto jo tudi popisujejo. — Sedaj, netjak, je uže pol dvanajstih, tudi več. Vsi pojdejo spat in jaz sem preboječa, zato ne ostanem tu ni jeden hip dlje. Toda ne boj se! Če se ti prikaže duh, ne stori ti ža-lega. Jaz grem, da zlezem v posteljo, ter se odenem črez glavo. (Otide v svojo sobo.)
Šalko (sam): Umejem, milostiva teta. Prej bi morali vstajati, ako hočete prekaniti mene. — Le potrpi, jaz te izplačam!
86	
Četrti prizor,
Dragana. Šalko.
Dragana (zeha, z lučjo v roči): Prav tega je bilo še treba, da pride kakov dolgočasen strijc in nam razklada svoje junaštvo, dokler vsi ne pozaspimo. (Šalku.) Lehko noč, hudobnež! (Hoče iti v svojo sobo.)
Šalko: Prelepa Dragana, postojte še nekoliko !
Dragana: Čemu? Spanec me uže premaguje.
Šalko: Uževpol ure tukaj prežim na Vas.
Dragana: Česa želite od mene?
Šalko: Nekaj mi leži na srci.
Dragana: Najbrž zopet kakšno sleparstvo.
Šalko: Katero dovršim z Vašo pomočjo.
Dragana: Z mojo? Motite se.
Šalk o: Kaj velja. Anti vender znate, da Vas moram vzeti?
Dragana: Morate? Zelo galantno —
Šalko: Tudi hočem.
Dragana: Res? Od kedaj tako mislite?
Šalko: Oj, jaz sem vedno hotel, a ne tako, kakor teta po stari svoji šegi. Da bi praznično opravljen šel snubit svojo nevesto, da bi mi jo oča in mati obljubila, da bi praznoval zaroko v navzočnosti vse rodovine in naposled pobožno ne-
87	
vesto, krasno oblečeno, vedel pred altar, kjer bi mej jokom vseh starih tet jecajoč izrekla svoj „da" — čujte, ljuba netjakinja, za to jaz nijsem stvar-jen, tudi je sedaj ta običaj uže zastarel.
Dragana: Nu, kako bi pa Vi radi?
Šalko: Jaz bi kar pobegnil z nevesto, ter se brž dal poročiti ž njo. To bi bilo veselje! Tako človek radosten skoči v zakon, in če je Vam po volji —
Dragana: Ste li zblazneli? Čemu je tega treba, ker lehko prav složno z dovoljenjem sta-rišev •—
Šalko: Ravno to mi preseda. Šalko Do -brič, najživejši mladec deset milj vkrog, naj bi se poročil, kakor star vladin sovetnik! Ne, tega greha ne storim, rajše ostanem samec do smrti.
Dragana: Čuden človek ste. A kakšen je Vaš črtež?
Šalko: Zelo preprost. Za vrtnim zidom stoji poštni voz. Vi se opolnoči splazite iz svoje sobe, jaz Vas vzdvignem v voz in hajdi! se odpeljemo strani. Vso noč vozarimo po gozdi, to je romantično, a drugo jutro se nekoliko milj od tu poročiva, potem se zvečer zmagonosno vrneva domov, ter se smejeva teti in vsem nje svatbenim pripravam.
Dragana: To ne more biti.
88	
Šalko: Tako? Žal mi je, potlej se podere ves načrt.
Dragana (zasmehljivo): Mislite li, da bode meni hudo?
Šalko: Nu, menil sem, brdakdečko, kateri ima pol milijona —
Dragana: Ki slednji dan zvrši pol milijona neumnih dejanj —
Šalko: Katerega bi Vaše vodstvo skoro pre-menilo v krotko jagnje —
Dragana: Ko bi smela verjeti —
Šalko: Zaklinjam se Vam na vse bogove in polbogove!
Dragana: Nu, premisliti hočem ta smešni predlog- Lehko noč!
Šalko: Premislili? Bog varuj! Premislek bi vse pokvaril, da bi ne bila stvar „pikantna". Ena, dve, tri, brž, brž, brž, kar takoj!
Dragana: Se Vamli po glavi blodi?
S a 1 k o: Poštni voz uže čaka za vrtnim zidom.
Dragana: Ste li besni?
Šalko: Prelepa, preljubeznjiva netjakinja, nikar se ne obotavljajte! To Vam bode prijetna ekspedicija. V nekolikih urah bodeva zakonska dvojica in se lehko smejeva vse življenje.
Dragana: Ali Vam je resnica?
89	
Šal ko: Kar koprnim, da bi Vas vzdvignil v voz.
Dragana: Je li voz uže res tukaj?
Šalko: Iz svojega okna ga lehko vidite.
Dragana (na stran): Stvar bi se tem načinom res najhitrejši izvršila.
Šalko (na stran): Je uže prijela za vado.
Dragana»(gjasnj): Ali sedaj še nihče ne spi, posli nas lehko vidijo.
Šalko: Nič ne skrbite. Vasje li rado strah?
Dragana: Smešno vprašanje! ha! ha! ha! Strah?
Šalko: Tem boljše. Saj znate, kaj se pripoveduje, da namreč straši v tej hiši?
Dragana: Neumnost.
Šalko: Prikazuje se neka bela žena?
Dragana: Otročje pravljice.
Šalko: Se ve, se ve. A to nama bode v korist. Kadar kladivo polnoči odbrenči, ogrnite svojo ruho in stopajte počasi skozi vrt, tako Vas ne zadržuje nikdo.
Dragana: Smešna misel. Ali kje najdem Vas?v
Šalko: Na vrti poleg kipa Apolovega.
Dragana: Dobro, izpolniti hočem Vašo željo, toda s to pogodbo, da v bodoče ne bodete imeli druge volje, kakor mojo.
90_
Šalko: To je res.
Dragana: Je li uže pozno V
Šalko: Polnoč je blizu.
Dragana: Le pripravljeni bodite! Kadar otide Gvozčenka v svojo sobo, vržem ruho črez glavo in se prikažem. (Otide.)
Šalko (sam); To bode smehu! Sedaj le mimo počakajmo. Toda kje? Tukaj bi mi bilo najljubše. — Nekdo gre — ne obotavljajmo se! (Zleze pod mizo.)
Peti prizor.
Gvozdenka, Borovski in major. Šalko.
Gospod Borovski (odkazujoe majorju sobo): Tukaj brate, je tvoja spalnica. Sedaj bodi za nocoj dovolj! — To je bil vroč dan! — Jutri popoludne ob treh me vzbudi, prej ne, čuješ, Gvozdenka? — Lehko noč, brate!
Major: Lehko noč, zaspani polh!
Gospod Borovski: Bog hotel, da bi smel spati, kakor polh! Spal bi devet let skupaj, da bi se izpočil. (Otide v svojo sobo.)
91	
Šesti prizor.
(Oozdenka. Major. Šalko (skrit).
Gvozdenka: Ljubi, dragi oče! kako vesela sem, da Vas morem objeti — še vedno se mi zdi, kakor bi se mi sanjalo.
Major: Grom in strela! Porastlo si, dekle, in lep obrazek imaš.
Gvozdenka: Dobra sem bila in poštena vsak čas.
Maaor: Dobra, to je res, brez tvoje otroške pomoči bi jaz bil pogostoma trpel glad.
Gvozdenka: Kako to, dragi oče?
Maa^r: Povedi mi vender, kje dobivaš toliko novcev?
Gvozdenka: Kakšnih novcev?
Major: Nu, poslednja tri leta si mi vender pošiljala znamenite vsote.
Gv6zdenka: Jaz?
Major: Moj brat nema novcev v roči in moja svakinja ne sluje po radodarnosti.
Gvozdenka: Jaz Vas ne umejem.
Major: Grom in strela! Vem, ti tajiš iz nežnočutnosti.
Gvozdenka: Nij res —
Major: Uže dobro, jutri se pogovarjava dalje. Sedaj grem spat. Ljubo mi je, da mi oni raz-
92	
posajenec nocoj nij več prišel pred oči. Šent in plent, polomil bi mu bil vsa rebra!
GvSzdenka: Če pozabi človek njegove razposajenosti, ne dobite boljše duše pod solncem.
Maaor: Dvomim. Šala, ki jo je danes uganjal z mano —
Gvozdenka: Tacihbrezumnostij zvrši vsak sleharni dan po mnogo, a popravi jih tudi vsak slehami dan z blazimi deli.
Major: Bog daj, da je tako!
Gvozdenka: Vsa vas ga pozna dobrotnika. Tudi jaz se mu imam zahvaliti za nekatere vesele ure. Med nama ostani, dragi oče, meni se zdi, da me ljubi — in jaz — sem mu itak dobra iz vsega srca.
Major: Res?
Gvozdenka: Kakor sodim, bi me rad vzel za ženo, in jaz — bi srečna bila ž njim.
Major: S tem Veternikom?
Gvozdenka: Oj, meni je znano njega srce.
Major: Nu, tudi jaz bi rad ga poznal. Vender, danes ne želim ničesar, kakor pokoja v toliko hvaljeni Vaši postelji.. Spankaj sladko, dete moje! (Poljubi jo na čelo.) Čutim, da bodem dobro počival. (Otide v svojo sobo.)
Gvozdenka (vgaša luči po sobi): Spala ne verjamem, da bi —- ali bedeča se bodem zibala
93	
v prijetnem snii. — Šalko! Šalko! ne smem ti pokazati, kako prisrčno te ljubim! (Otide v svojo sobo.)
Sedmi prizor.
Šalko (sam, pokaže samo glavo izpod pogrnene mize).
Ali me resnično ljubiš ti? Po sedaj hočem biti drug človek, sicer naj me ubije grom! — Nikacih neumnostij ne bodem počenjal v bodoče, razven vsak teden po jedenkrat. — Čuj! kladivo bije polnoč, (čujejo se udarci.) Sedaj je čas duhov. — Dobro, da je Gvozdenka pogasila luči, v mesečnem sviti se prikaže vse še strašnejše. — Zdise mi, da nekdo drsa gori. (Pomakne se nekoliko nazaj.)
Osmi prizor.
Gospa Borovska. Dragana. Šalko.
Gospa Borovska (zavita v dolgo belo halo z visečimi rokali, na glavi imejoča široko, starošegno čepico z ovojem).
Dragana (iz nasprotne sobe stopajoča, ogr-nena z ruho).
Gospa Borovska (stopajoča iz svoje sobe, tiho): Še sedaj ga nij.
94	
Dragana (takisto): Neljub izprehod. Kako se je truditi za bogatega moža! (Obe si prideti počasi naproti, in ko se vgledati, silno zakričiti. Dragana vrže strani ruho, a gospa Borovska halo in čepico, potem zbežiti vsaka v svojo sobo.)
Šalko (zleze na pol izpod mize, podpre si kolke z obema rokama in se smeje, da onemore. Naposled prileze ves vunkaj in vstane): Oho, ljubeznjiva gospa in gospica, menim, da vaju je minilo veselje še strašiti, ka-li? — He, na bojišči je ostalo nekoliko rečij! Dobil sem ruho deviške svoje netja-kinje in — halo svoje tete —-in — nje čepico, v kateri je plesala, ko so gospodarili Francozi pri nas! Ali to še nij vse. Obe sti pobegnili. Kdo se odpelje sedaj z junakom Selicourjem? — Zlodej, obljubil sem mu preskrbeti Dulcinejo — kaj mi je storiti?
Deveti prizor.
Gospod Borovski (v komični nočni obleki, se svetilnico v roči, pride iz svoje sobe). Šaiko.
Gospod Borovski: Kaj kolovratitetukaj? Niti po noči nema človek pokoja, da bi se od-počil/
Šalko (na stran): Prav kakor nalašč si prišel.
95	
Gospod Boróvski: Kako, da še do sedaj čuješ?
Sálko: Oj, ljubi strijc, zasledil sem strašno zaroto.
Gospod Boróvski: Strašno ali ne strašno, meni dajte pokoj, da spim, umejete?
Šalko: Tudi, ako Vam preti nevarnost, da izgubodete najdražji biser?
Gospod Borovski: Najdražji biser moj je pokoj.
Šalko: A teta? Ljubljena soproga1?
Gospod Borovski: Da, da, ona je tudi biser. Jo je ji zadela kap ?
Šalko: Še hujše zlo.
Gospod Borovski: Je li mrtva? Bog jo pozovi v nebeško veselje!
Šalko: Hujše je, kakor da je mrtva. Uhi-tati Vam jo žele.
Gospod Borovski: Uhitati? E, ljubi moj netjak, o tem govoriva jutri. (Hoče oditi.)
Š alko: Jutri bode uže prepozno.^
Gospod Borovski: Verjemi, ljubi netjak, kdor jo odvede, ne bode je dolgo imel.
Šalko: To je res. Teta je nekako moškega duha, védela si bode pomagati.
Gospod Borovski: Da, da, pomaga si, zatorej lehko noč!
96	
Šalko: Vender kaj poreče, da nje soprog nij storil ničesa o nje rešitvi?
Gospod Borovski: Nu, se ve, godrnjala
bode.
Šalko: Če bi godrnjanje bilo dovolj. A jaz se bojim, da Vam potem ne dovoli mesec dnij zatisniti očesa.
Gospod Borovski: Kaj praviš? To bi me umorilo.
Šalko: Nikakor ne. Ako ljubeznjivo skrbeči žrtvujete jedno uro —
Gospod Borovski: Prav praviš,ljubeznjiv hočem biti.
Šalko: Potem bodete lehko dolgo počivali brez vsacega motenja.
Gospod Borovski: Smem li upati? Nu, storiti hočem kaj, samo povedi, kdo jo hoče obiskati?
Šalko: Izdajica Selicour, kateri s tem grdo vračuje Vaše gostoljubje.
Gospod Borovski: Kaj, Selicour? E, e, kako različne okuse imajo ljudje. Sta li uže pobegnila ?
Šalko: Še ne, ali skoro mislita. On je pri nji v spalnici.
Gospod Borovski: Uj,tega pa ne smem trpeti. Kako bi neki šel noter?
97
Šalko: Pazite nase. Pri sebi ima šest čvrstih najetih banditov.
Gospod Borovski: Pozval bodem svojih ljudij.
Šalko: Teje hudobnež vse napojil, da spe, kakor tnala. Nijste li culi, kako je teta kričala?
Gospod Borovski: Da, da, kričala je, da mi je kar zvenelo po ušesih.
Šalko: Sedaj je vmolknila. Najbrž so jo povezali in jej zamašili usta.
Gospod Borovski: Zamašili usta, da ne more govoriti? Uboga žena, to jej gotovo nij po volji.
Šalko: Le brž Vam bodi skrb, da zaprečite namerjano zločinstvo.
Gospod Borovski: Da, ali kaj imam jaz storiti?
Šalko: Se silo, se ve, ničesar. Toda jaz vem pomoč. Selicourjev voz stoji za vrtnim zidom. Pojdite hitro doli in sedite v voz. Kadar potem pride lopov se svojim plenom in vgleda razžaljenega soproga, vmolknil bode od strahu in sramu.
Gospod Borovski: Mislite? Je li to gotovo?
Šalko: Prav gotovo. Teta se bode jedino
4
98	
Vam zahvalila za rešenje in v bodoče skrbela za Vaš pokoj.
Gospod Borovski: Ali mi potem tudi ne bodevtreba goniti kokošij iz vrta?
Šalko: Vse kokoši se jutri podavijo, da se praznuje srečna rešitev s pojedino.
Gospod Borovski: Tudi puran? Šalko: Tudi.
Gospod Borovski: Oj, da bi slnel verjeti.
Šalko: Le hitro naprej!
Gospod Borovski: A noč je hladna — jaz sem slabo oblečen, prehladil bi se.
Šalko: Počakajte. Gledite, nekatere teh stvarij nam vtegnejo rabiti. Pred vsem ta hala. Tenko platno dobro greje. (Obleče ga v halo.)
Gospod Borovski: A glava?
Šalko: Nate še čepico z ovojem. Ovoj je dober ščit proti nezdravi megli. (Dene mu čepico na glavo.) Dobro. Sedaj Vas izpremim sam in ne grem prej od Vas, dokler nijste v vozi. (Odvede ga strani.)
Gospod Borovski: Preljubi netjak! če bodete le skoro prišli, sicer v vozi zaspim.
99	
t
Peto dejanje.
(Jutro.)
Prvi prizor.
Šalko (prileze noter).
Še nikogar nij? — Radoveden sem, kakov vpliv bodo imeli dogodki minole noči. — Moja neverna netjakinja, katera se ne bojiduhov, je vender dosta kričala. Najbrž sedaj še spl, in morebiti bi lehko govoril z Gvozdenko, kajti ona poje vsako sleharno jutro svojo pesen. (Slaša pri vratih Gvozdenkne sobe.) Saj sem vedel, da poje ta ptičica. — Ko bi smel človek noter k nji? — Ojoj, zmotil sem se, le milostiva teta kašlja!
Drugi prizor.
Gospa Borovska. Šalko.
Gospa Borovska (pride strahoma iz svoje sobe):v Oj, ljubi netjak, si ti tukaj? To me veseli.
Šalko: Dobro jutro, ljuba teta. Kakor se vidi, nijste dobro spali?
Gospa Borovska (bojazljivo): Še zamižala
nijsem.
Šalko: Tudi jaz nijsem zatisnil očesa.
7*
100	
Gospa Borovska: Kako? Zakaj?
Šalko: Naša prababica, ne zamerite, je ležnica.
Gospa Borovska (bojazljivo gleda vkrog sebe): Šalko! Šalko! ne pregreši se!
Šalko: Nij se prikazala.
Gospa Borovska: Oj, saj se je prikazala!
Šalko: Jaz je nijsem pričakal.
Gospa Borovska: Da bi ti o polnoči bil tukaj v——
Šalko: Nekoliko sem se zakasnil.
Gospa Borovska: Oj, netjak, jaz sem jo videla.
Šalko: Vi?
Gospa Borovska: Poslednja moja ura je blizu —
Šalk o: Odkod ta malosrčnost?
Gospa Borovska: V naširodovini se pripoveduje, da, kdor vidi belo ženo, umre sedem tednov potem.
Šalko: Vraže, ljuba teta —
Gospa Borovska: Molči! jaz sem vsa pobita. Pregrešila sem se zoper svojega preprostega moža, in — in tudi zoper tebe, dragi moj netjak.
Šalko: Zoper mene?
Gospa Borovska: Da, olajšati si hočem
101	
vest, predno umrem. Oporoko tvojega očeta sem jaz z zvijačo dobila v roke.
Šalko: Kaj zlodda?
Gospa Borovska:Jaz sem ga pregovorila, naj jo podpiše, ko je uže umiral, ne vedoč, kaj dela. v
Šalko: Preljubeznjivo.
Gospa Borovska: Na jo! Raztrgaj, sežgi jo, danes si polnoleten! A ne brigaj se dalje za Dragano, samo odpusti mi, da mirno umrem!
Šalko: Izvrstno! To potmi je moja razposajenost rodila dober sad. — (Slovesno.) — Dobra milostiva teta, le umrite mimo! Jaz Vam odpuščam. — Ha! ha! ha! ha! (Odteče z oporoko v roči raz oder.)
Gospa Borovska: Smeje se? — Njega razposajenost je rodila dober sad? — Kaj to po-menja?
Tretji prizor.
Dragana. Gospa Borovska.
Dragana (stopi vsa klaverna iz svoje sobe in govori z boječim glasom): Dobro jutro, draga mamica. Kaj Vam je, ker ste tako .bledi?
Gospa Borovska: Tudi ti si bleda.
102	
Dragana: Oh, videla sem strašno prikazen!
Gospa Borovska: Tudi ti? Je li mogoče?
Dragana: Netjak D6brič me je sinoči pregovoril, naj bi ušla ž njim, da bi naju zveza bila romantičnejša.
Gospa Borovska: Dalje.
D ragana: Oblečena kakor strah se splazim iz svoje sobe.
Gosp a Borovska: Kakor strah?
Dragana: Ker mi je znana Vaša želja, in da bi stvar skončala, oblečem se res po Strahovo —
Gospa Borovska: Ti? — Ti si bila? — !
^iragana: Oj, drago mi je bilo platiti svojo predrznost, kajti jedva sem stopila tu iz sobe, ko zagledam v resnici strašno pošast pred sabo.
Gospa Borovska: Kakšna je bila?
Dragana: Oči je imela krmežljave — roge in parklje — s kratka: grda, stara baba —
Gospa Borovska (občutljivo): Bojazen te je bila preslepila —
Dragana: Videlo se je, kakor daje prišel strah iz Vaše spalnice.
Gospa Borovska: Prav si videla. Presneto, sedaj umejem. A kaj si ti storila, vgledavša pošast?
Dragana: Zakričala sem in pobegnila.
103	
Gospa Borovska: In strah?
Dragana: Je tudi zakričal tako glasno, kakor jaz, in se izgubil ne vem kam.
Gospa Borovska: Oj, draga hči, obe svi prav zelo osleparjeni.
Dragana: Kako to?
Gospa Borovska: Jaz sem bila strah.
Dragana: Vi?
Gospa Borovska: Naš satanski netjak je po lisičje tudi mene pregovoril, naj se našemim. In sedaj sem jaz, preprosta stvar, v svojem strahi se mu izpovedala, ter mu dala oporoko nazaj! — Oj, ti paglavec! Ti hudobnež! Kje je moj soprog, da vsaj na njem ohladim svojo jezo!
Dragana: Ljuba mamica, ker se je stvar tako zasukala, najboljše bode, da molčivi, sicer nas še zasmehujejo.
Gospa Borovska: Želja po maščevanji me
duši!
Dragana: Tiho, nekdo pride. Bodite mirni!
Čeerti prizor.
Major. Prejšnji.
M a j o r: Dobro jutro, otroci. Grom in strela! To je bilo spanje.
106	
Gospa Borovska: Tega nijsem rekla, toda jaz jej nijsem dala ni polovičarja.
Maaor: Turška motika! Kje je dekle?
Šalko: Nikar se ne jezite. Morebiti rešim jaz to zagonetko, ako odkrijem majhno, nedolžno skrivnost — vender, motijo nas. Malo potrpite!
Šesti prizor.
Nočni straž. Prejšnji.
Nočni straž: Brez zamere, jaz sem nočni straž, in naznanjam, kaj se je zgodilo nocoj o polnoči.
Gospa Borovska: Kaj, ali tudi nočni straž uže ve —
Nočni straž: Za vrtnim zidom je stal voz, sto korakov od njega gospod na konji. Jedva sem jaz odpel polnoč, kar vzdvigne nekdo žensko v voz. G°sp°d na konji je zažvižgal in voz od-drdral. ženska v vozi je silno kričala; vaški črednik nema krepkejšega glasu.
Gospa Borovska: Kaj je to? So li koga vgrabili ?
Maaor: Vgrabili?
Nočni straž: I nu, izmej teh, ki so tu, nobenega, a najbrž koga, katerega nij mej nami.
107	
Major: Sveta nebesa! Gvozdenka!
Šalko: Bodite mirni!
Nočni straž: Takoj sem vzbudil sosede. Štirje brdki dečaki so zajahali konje, ter hitro jezdili za vozom, kateri je uže bil daleč, vender so ga dohiteli, in sedaj se vračajo domov.
Gospa Borovska, Dragana in major: Kdo je v vozi? Kdo?
Nočni straž: Tudi brzega jezdeca so vjeli. To je tisti mladi mestni gospod.
Gospa Borovska: Oj, Selicour?
Dragana: Hudobnež!
Major: A ženska?
Nočni straž: Ona se je neki skoro umirila in je Zaspala.
Gospa Borovska: Kdo drug bi to bil, nego Gvozdenka?
Dragana: Meni se pak zdi, da sem jo danes zjutraj še čula peti v s6bi.
Maa^r: Grom in strela, GvSzdenka nij.
Gospa Borovska: Nu, je pa naša stara hišna, gospa Metlica.
Nočni straž: Sedaj so Vam privedli go-spodiča. (Otide.)
108	
Sedmi prizor.
Selicour (sredi kmetov, ki imajo krepelce v rokah). Prejšnji.
Dragana (zasmehljivo): Pozdravljeni, gospod Selicour.
Go s p a B o r o v s k a: Se li še drznete, prihajati nam pred oči?
Selicour: Po sili sem prišel. Ti vražji kmetje so me z grdo prignali.
Major: Grom in strela! Videti je, da ste zrel ptiček.
Šalko: Sram Vas bodi, gospod, ker so Vas
veli.
Selicour: Poštne kljuse so bile slabe. Gospa Borovska: Vi nam bodete povedali, koga ste odpeljali?
Selicour: Zakaj ne? Gospico GvSzdenko. Vsi (razven Šalka): Gvozdenko?! Major: Mojo hčer? Gospod, jaz Vam za-vijem vrat!
Selicour: Počasi, gospod! Je li gospica Vaša hči? Vse jedno, saj je sama privolila v to. Gospa Borovska: Je li mogoče?! Dragana: Ha! ha! ha! to sramežljivo dekle. Major: To nij res. Šalko: Ne, to nij res.
109	
Seličour (Šalku): Kaj? tudi Vi? Mili nijste sami dali nje pisma?
Major: Pismo? Semkaj ž njim!
Selicour: Nate je!
Major: Sleparstvo ! To nij roka moje hčere.
Gospa Borovska (pogleda v list): Je, je nje roka.
Dragana: Da, prav nje roka.
Šal k o: Res, je res.
Major: Grom in strela! Jaz pravim, da nij. (Potegne iz žepa pismovnjak.) Gledite, tli imam precej pisem nje. (Pokaže pisma.)
Gospa Borovska: To je roka mojega netjaka.
Major: Kaj? Tvoja?
Šalko: Tako je, dragi strijc.
Gospa Borovska in Dragana: Ha! ha! ha!
Maaor: Kako mi je to umeti?
Šalko: Pravlehko. Netjakinja Gv6zdenka mi je dajala vedno prazna pisma, naj jih oddajem. Jaz sem znal, da je mojemu dragemu strijcu treba novcev, prepisal sem zatorej vsako pismo, dostavil „pripisk, del novcev vanje in je oddal na pošto.
Major: Ves osupnen sem.
110	
S e lic o ur (zmagonosno): To pismo je vender Gvôzdenkno.
Šalko: Kes je, a pisala je svojemu očetu. Pismo je dala meni danes zjutraj.
Selicour: Vi ste bili zatorej tako drzni in ste se šalili ž mano?
Šalko: Ako dovoljuje Vaša milost, storil sem tako.
Selicour: Šale? Mene nigdar ne premotite. Gvozdenka je še spodaj v vozi, in najtehto-vitejši dokaz, da je šla prostovoljno z mano, je nje pokoj, kajti ves čas je mirno spala.
Šalko: Dejte, pozovite jo gori.
Gospa Borovska (kmetom): Pojdite, privadite žensko semkaj. (Kmetje otidejo.)
Selicour: Povem Vam, daje Gvozdenka.
Gospa Borovska: Glavo zastavim, da govori resnico.
Dragana: Kdo bi tudi sicer bil?
Major: Jaz sem ves zbegan.
Šalko: Prosim, nekoliko potrpite!
111	
Osmi prizor.
Gvozdenka (iz svoje sobe). Prejšnji.
Gvozdenka: Čula sem takšen šum in hrum —
Major, gospa Borovska, Dragana in Selicour: Oj, Gvozdenka!
Šalko: Nu, gledite je!
Gvozdenka: Čemu se tako čudom čudite o mojem prihodi?
Gospa Borovska: Nijsi li sedela v vozi?
Dragana: Ali nijsi pobegnila ž njim?
Selicour: Ali nijste spali?
Major: Ali nijsi pisala teh pisem?
Gvozdenka: Ljubi Bog, kaj pomenja vse to?
Šalko: Tiho, razvoj je uže na stopnicah.
Deveti prizor.
Gospod Borovski. Prejšnji.
Gospod Borovski (sredi kmetov, ima še halo na sebi in čepico z ovojem. Kmetje otidejo). Šalko: Resnično, to je vgrabljena lepotica! Gospa Borovska: Ali je? Major: Grom in strela! Črez pasje preobila.
112	
Dragana: Najbrž naša kravja dekla?
Selicour: Sem li začaran?
Gospa Borovska (zase): Ali vidim prav? Nema li moje čepice na glavi?
Major: Smem li prositi, prelepa dama, da drivzdvignite ovoj?
Dragana: Kateri nevoščljivo zakriva lice Vaše.
Selicour: Kdo ste, gospa?
Š a 1 k o: Ali gospica ?
Majlr: Ubožica je vsa zasopljena. (Mej tem dijalogom so porinili Borivskega počasi prav spredaj na oder.)
Dragana: Morebiti ima celo z ruto zavezana usta. Ali ne morem se prebuditi okusu gospod Selicour je vemu. (Odvzdvigne ovoj in vsklikne začudena.) Očka!
Gospa Borovska: Moj soprog?
Gvozdenka: Moj strijc!	Mednem.
Selicour: Gospod Borovski! J Salko (potegne skrivaj Gvdzdenko za krilo, vesel si mane roci in pravi): To vse je izumela moja glava!
Gvozdenka: Hudobnež!
Gospod Borovski (ogleduje vse zapored).
113
Gospa Borovska: Oj, ljubi Bog! — Gospod Filip Robert Borovski —
Major: Grom in strela! Brate!
Dragana: Povedite vender, očka —
Gospod Borovski (vrže halo in drago raz telo): Otroci — nigdar bi ne verjel, da me kdo na stare dni vgrabi!
Maaor: Kako neki se je to pripetilo?
Gospa Borovska: Tega niti sam ne ve.
Gospod Borovski: Dosta dobro. Da bi Vas rešil, srce zlato.
Gospa Borovska: Mene?
Gospod Borovski: Iz gole ljubezni do
Vas.
Gospa Borovska: Je li mene hotel kdo odvesti?
Gospod Borovski: Se ve, le vprašajte netjaka.
Gospa Borovska: Je li zopet ta raz-posajenec vmes?
Gospod Borovski: To pot je nedolžen, ker sem Vas cul sam na svoja ušesa, kako ste kričali.
Gospa Borovska: Kaj to briga Vas.
Gospod Borovski: Prav pravite, to me ne briga.
Major: Ste li res kričali, gospa sestra?
8
114	
Gospa Borovska: Bila je Dragana.
Dragana: Oprostite, mamica, Vi ste kričali hujše, nego li jaz.
^¡^.jor: Čemu?
Gospa Borovska: Joj in gorje sem kričala o tem malopridneži (pokaže Šalka), ki se je porodil meni v preglavico in kateri ima še danes iti od hiše. Čuješ li, netjak? Vzemi svoje novce in Gvozdenko, a ne stopi nigdar več črez moj prag. v (Otide.)
Šalko: Jaz vzamem svoje novce in ljubo Gvozdbnko (prime jo pod pazduho) in pojdem svojim potem. (Potegne jo za sabo.)
Gvozdenka (braneč se): Netjak, ste li blazni?
Šalko: Čemu ves vpor? Vi ste moja nevesta. Oča so dovolili. Nocojšnji večer bode poroka. Sedaj pošljemo po župnika. Brž! brž! (Potegne jo na lahko vunkaj.)
Major: Grom in strela! Pogledati mi je, kje sta, sicer mi jo dečko res odvede. (Otide.)
Dragana: Gospod Selicour, ako vse dobro premislite, kar se je godilo, bodete umeli, da ta hiša nema človeka, kateremu bi še delala Vaša navzočnost veselje. (Otide v svojo sobo.)
Selicour: Gospod Borovski, Vi poravnate to stvar z mano v dvoboji.
115	
Gospod Borovski: Jaz? Se lic o ur: Razžaljenje, katero sem užil v Vaši hiši, opere se le s krvjo —
GospodBorovski: Jaz se ne bodem streljal, toda, ako Vas streljanje veseli, streljajte se z mojim bratom, kateri je bolj ognjevit, nego jaz. Takoj pošljem ponj!
Selicour: Ne trudite se. Važni posli me silijo v mesto. A kadar jih opravim, bojte se mojega maščevanja. (Otide.)
GospodBorovski (sam): Najprej meje odvedel strani in sedaj me hoče ustreliti! — Ali so vender vsi odšli? — Hvalo Bogu! — (Sede sredi odra.) Lehko noč, gospoda! (Zadremlje.)
Konec.