Številka 134. Trst. v sredo 16. maja 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vsa.'XI dan :adi ob nedeljah m praznili ob 5. m, ob ponedeljku oD 9. nn zjucraj. "Posamične Številke se prodajajo po 3 nv6 (6 stotink) v mnogih tobakarnab v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, A;dnvSčini, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. i t ne oglasov s»e računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke , mm); za trgovinske in obrtne oglase po iO stot. ; ->i smrtnice, zahval*. poslanice. o$riaj«» denarnih zavodov • 50 flot. Za og'asp v tekstu lista do 5 vrst i\ 2U, vsaka na-aljna vrsta K 2. Mali ogltsi po 3 st. heseda. najmanj pa pa 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave edinost*'. — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Glasilo političnega društva Edinost' za Primorsko. V edinosti je moć! JT&roSnl&a znai'% za vae leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na laročbe brez doposlane naročnine t>e uprava ne ozira. Vsi dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : nI. Giorgio Galattl 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij liaia ..Edinost-4. — Natisnila tiskarna bonsorcija lista .jEdinost" v Tratu. ulica Giorgio Galatti 5t. 18. Poštno-li rani I nični račun št. 841.C52-- TELEFON itev. 1157. —— Na adreso splitske „Slobode in reškega „Novega lista a \(( I. Pod naslovom ..Protivnici izmirenja", je priobčila splitska ..Svoboda*4 daljši članek o vprašanju pomirjenja Slovanov z Italijani. T le vaj o najbolje tudi istrski Hrvatje, kise i so nikdar izjavili protivne pomirjenju v ! ►almaciji.4* ( lankar izreka to usodno trditev : noče si'1 r trditi, da so vsi. ki v Dalmaciji pišejo ti pomirjenju z Italijani, plačani od Avstrije. ali vsi da so, zavestno ali nezavestno •r.i/.je, ki se ga poslužuje Dunaj pa bilo skozi deseto roko — v svoje i iit-ne. Potem piše doslovno : ..V izloženih krajih, kjer so naše manjine iznemogle v borbi z Italijani, jim Dunaj meče kako mrvico, ali celo pest mrvic, in že so tu kratkovidni ali uklonjeni poli-liki, ki zaplovejo po dunajski struji t e r P O D L I S T E K. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šonoe. — Nadnljevi« in dovršil I. E. Tosnlć. z a n i k u j e j o tudi samo možnost pomirjenja z Italijani." In potem zopet : „Ali ni jasno, da pošteno in pravično sporazumljenje z Italijani more samo koristiti hrvatski stvari in da zato ne more biti ni en Hrvat načelen nasprotnik spo razumije n j u; kakor je tudi jasno, da oni, ki v sedanjosti v bodočnost opirajo svojo moč na .Jadranskem morju na neslogo med Italijani in Jugoslovani, morajo biti na vsak način nasprotni pomirjenju njihovemu . . . Dunajski vpliv deluje tudi na Italijane, ali v mnogo manji meri nego na Hrvate.*4 Člankar v „Slobodi"4 se odločno protivi mnenju, da je n. pr. v Trstu, kjer se proti-slovanska struja najmočneje pojavlja, ena sama oseba — pa bila še tako močna in1 vplivna — kriva na tem. Tu da mora biti neka močna tajna organizacija, ki je razpela svoje mreže preko Nemčije, Italije in še mnogo dalje, in ki noče niti čuti o pomirjenju se Slovanstvom. Ta organizacija napenja vse sile, da prikuje Italijo k nemškemu svetu. Glasilo te mogočne struje je največi tržaški list, č e g a r vplivu so podlegli tudi Venezian in vsi drugi italijanski rodoljubi, v T r s t u, m e d k a t e r i m i goje mnogi iskreno simpatijo nasproti južnemu S 1 o v a n s t v u. Potem piše doslovno : „Ako uvažimo vse to, bomo umeli zakaj je ideja pomirjenja najmanje nepredo-vala ravno v Trstu, ki je kakor od narave ustvarjen, da bo most med latinskim in slovanskim svetom. Tam se ne bori narodni Š o v i n i z e m, niti niso predsodki na potu sporazumljenju. V borbi, ki jo tam na videz vodita „Edinost*4 in ..Pic-colo*4, se uveljavljajo vplivi drugih močnejih faktorjev, z edne strani Avstrije, „rešiteljice Slovanstva"4, z druge strani pa tajne internacij onale, zaklete neprijateljice slovanskega plemena. Kolikor se sicer ti dve struji pobijata med seboj, obe se s 1 a ž e t a v te iu, da se ima preprečiti pomirjenje med Italijani in Slovani. Zato naj bi se dobromisleči rodoljubi jednega in drugega plemena pripravili za borbo na obe fronti in naj ne pozabijo pri tem, da vsako njihovo obotavljanje prihaja v prilog neprijateljem sloge, ki vsaki dan sejejo nezaupanje v vrstah pristašev pomirjenja.*4 Končno izreka člankar v „Slobodi*4 merjenje, da bi izgled pomirjenja v Dalmaciji deloval z elementarno silo tudi na ostale obmejne kraje. Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo.) Govor ministerskega predsednika princa Hohenlohe. I) u n a j 15. Ministerski predsednik princ Hohenlohe je naglašal, da tvori prvo točko vladnega programa volilna reforma, ki jo vsi narodi Avstrije z napetostjo pričakujejo, s katero reformo se ima uveljaviti načelo, da enake dolžnosti stoje nasproti enakim pravicam. (Pohvala). Avstrijska državna samozavest in avstrijski parlamentarizem naj s tem zopet z vso močjo oživita. Vlada stori vse, Prevel M. G—6. Daj mi svojo roko, Anka! je spre- - »rila kraljica razburjeno... Ah, kako mi to - ja ! — Me-li ljubiš Anka? Življenje svoje bi dala za-te, svetla aa! je rekla dvorjanka z vzneseno besedo. - • tajoča o tem z ravnodušnim očesom na čo kraljico. — Ali. ko bi to čttla iz njegovih ust! /.dahnila kraljica bolestno — ali v njem ^rce trdo. Mari govoriš o knezu Berislavu, xV« Ma krona ? — O njem. da !... Ne da se omehčati . Dvorjanka se je nasmehnila porogljivo! H skrivoma, da kraljica ni nič opazila. Tvoja milost ga slednjič vendar »mehča. Pojim se, da bo prekasno. Njegova 'i" niča t-e je povrnila iz Neapelja z glavo ^ti.i ega Gorjanskega. — Res ? — Sam mi je povedal to. Čim pride na svobodo, poroči se žnjo. — S tem še ni vse zgubljeno, je pripomnila dvorjanka in pogledala po strani kraljico. — Kako misliš to ? je vprašala kraljica začujeno: Uganila je smer teh besed, a vendar ni verovala, da bi imela deklica take misli. — Sto prilik je, da se jia loči za daljši čas od žene... Državni posli dajajo dovolj povoda za to. — Motiš se, Anka ! je odgovorila kraljica. Kdo mu more zabraniti, da jemlje ženo seboj... In on ljubi svojo zaročenko... Čujem, da je lepa jako lepa ! je pripomnila dvorjanka zlobno. — Da lepa je ! je potrdila kraljica vidno proti svoji volji ali kaj mi omenjaš to ? ... Misliš li, da ne občutim žela teh besed, s katerimi me zbadaš v srce... Ah, vsi ste enaki... vsi ste hinavski. — Tvoje veličanstvo ! — Vsi!... tudi tebi ne bom dolgo verovala ! je govorila kraljica jezno, dvignivša se iz naslonjača... Meniš-h, da ne vem tudi sama. da je lepša, od mene ?... Vem, vam... Ali jaz sem kraljica, umeješ-li V Jaz sem kraljica... In ponosno je vzdignila svojo glavo. — Naj mi odpusti tvoje veličastno ! je I prosila dvorjanka, pripognivši koleno pred da olahča brzo rešitev volilne reforme, ki ne izgine več z dnevnega reda, proti kate r i j e vsak odpor zaman, ker sta v njej združeni v skupne svrhe državna potreba in javna pravna samozavest. (Živahna pohvala). Ministerski predsednik, ki ceni vsako narodno čutstvo, meni, da se jaka narodna samozavest daja združiti z državno samozavestjo in državno zvestobo. Zato noče vlada z volilno reformo ovirati narodnih strank, marveč bo pripravljena, da omogoči vsakemu sodelovanje. Volilna reforma ni le zahteva ljudskih slojev, ne le zahteva parlamentarizma — ista naj utemelji narodno mirovno delo Avstrije, ali vsaj bistveno k temu pripomore. (Pohvala). Ako se enkrat posreči, da se na polja volilne pravice doseže sporazumljenje med narodnimi strankami, tedaj je nade, da se ta sporazum doseže tudi na vseh drugih poljih, na katera vplivajo narodnostni oziri. Zato stori vlada vse, da zmaga ta reforma. (Pohvala). Z ozirom na Ogrsko je ministerski predsednik rekel, da je vzpostavljenje parlamenta-ričnih razmer na Ogrskem pozdravljati s simpatijo. (Mejklici.) Ministerski predsednik meni, da bi bilo za obe državni polovici velike važnosti, ako bi prišlo enkrat do trajnega mira med obema vladama. Vlada je pripravna, da stopi tozadevno v dogovor z Ogrsko. A priti mora do sporazuma na vsej črti, kajti enostranske spremembe obstoječih razmer na našo škodo so popolnoma izključene. (Živahna pohvala). Vlada ostane v vseh teh vprašanjih v vedni stiki z državnim svetom, ničesar ne stori brez njega in pri vseh pogajanjih bo z vso odločnostjo zastopala koristi Avstrije. Zato je pa treba, da se doma vse moči združijo. Kar se tiče notranje uprave bo stala vlada na trdnih tleh zakona ter ugodi vsem opravičenim željam z največo dobrohotnostjo ; v vedni stiki z avtonomnimi faktorji bo skušala, da se seznani z gospodarskimi in kul-turelnimi potrebami vseh narodnosti in da istim ugodi, kjer je potrebno. Sedaj je treba pa, da se doseže volilno reformo, kajti s tem so razširijo in izjednačijo politične pravice in nastopiti mora era na znotraj ojačanega parlamentarizma in močne državne misli. Vlada uporabi vsa sredstva, da to doseže, kajti ista ne pozna nobenega višega smotra, kakor so-cijalno-narodnega, v sebi trdno združene Avstrije. (Živahna pohvala in ploskanje). Na predlog posl. Herzoga je zbornica s 149 proti 108 glasom vsprejela, da se v prihodnji seji prične debata o vladni izjavi. Prihodnja seja v petek. Iz Hc^atske. Hrvatski politiki v Budimpešti. V soboto so odpotovali v Budimpešto hrvatski poslanci Tuškan, Medaković, dr. Po-točnjak, da se posvetujejo z niinisterskim predsednikom dr. \Vekerle. V soboto popo-ludne je omenjene poslance vsprejel Košut, ker se \Vekerle še ni bil povrnil z Dunaja. V „Pester Llovdti*4 pa čitamo o korakih te deputacije (kateri se je pridružil tudi urednik reškega „Novega lista*4 Fr. Supilo), da se je ista predstavila ministru za trgovino Fr. Košutu, naučnemu ministru grofu Apponvi-ju justičnemu ministru Gezi Polony-ju in po- kraljico .. izgovorila sem morda kako neumestno besedo, ali srce moje ne pozna hinavstva nasproti tebi... Bila sem vedno udana tvojemu veličanstvu in nimam je nobene tajnosti, ki bi jo skrivala pred teboj. Ravno malo poprej sem opazila nekaj, kar bo gotovo zanimalo tvoje veličanstvo... No, govori! je zapovedala kraljica nekoliko pomirjena, še bolj pt radovedna. Mej tem, ko je bil pri tebi knez Berislav, hotel je ban Nikola Gorjanski govoriti s teboj. Gorjanski ? je rekla kraljica preble-devši hkratu. - On sam! - ali zaustavila sem ga... Rekla sem mu, da ne sme dalje. — Rekla si menda tudi zakaj ! je vprašala kraljica. Tvoje veličanstvo mi ni prepovedalo tega. — Dobro ! Dobro !... Naj bo vsaj na čistem ...naj ve, da ni polubog mojega srca, dovolj me je trpinčil doslej s svojem ravno-dušjem. Topot ni bil ravnodušen ! je pripomnila dvoJjanka. — Res ! se je zasmejala pokašljajoča kraljica... Pripoveduj mi Anka !... Prijetno mi je, ako poslušam. — Zažarel je od jeze, ko je čul. da je Berislav pri tvojem veličanstvu !... slancu grofu Teodorju Bathijanv-ju. Svoje karte pa je oddala pri ministerskem predsedniku \Vekerle, pri ministru za notranje stvari grofu Juliju Andrassy-ju in pri ministru za notranje stvari grofu Juliju Andrassv-ju in deželno branJbo Jekel falussiju. — Z ministrom za trgovino Košutom so imeli členi deputacije daljši politični razgovor, Stranka resolucijonašev je namerjala s prvega — tako poroča „Pester Llovd" — na ta način zagotoviti večino v saboru, da bi bila s Starčevičijanci sklenila skupno taktično postopanje. Ta namen pa je opustila z ozirom na neprijetni utis,\ki bi ga tako postopanje napravilo na Ogrskem. V zagotovljenje večine v saboru namenjujejo sedaj resolucijonaši doseči s tem, da pridobe podporo onih členov hrvatske „narodne" (doslej gospodovalne) stranke ki bi izstopili iz te stranke in ustvarili posebno skupino. „Pester Llovd*4 beleži dalje glas, da se jih je doslej IS členov „narodne*4 stranke izjavilo pripravljenimi, da bodo podpirali resolucij onaše. V povspeševanje tega načrta da se je podal v Zagreb poseben zaupnik ogrske koalicije, kjer se ima posvetovati z merodavnimi politiki. Členi deputacije so se tudi že povrnili v Zagreb, kjer se bodo pogajanja nadaljevala. Če so te informacije „Pester Llovda" resnične, potem stojimo na Hrvatskem pred novo politično-strankarsko situvacijo, ki izzove — tako se bojimo — novih hudih strankarskih bojev, v katerih bodo imeli „čisti" v rokah kaj ojstro orožje. Naša iskrena nada je, da se vest v rPester Llovd u*4 ne izkaže resnično. Mi ne soglašamo z oticijelno politiko „čistih44 in smo često v naskrižju z njihovim glasilom. Ali z druge strani nam je znano, da je mej njimi mnogo poštenih Hrvatov. Ne bi bilo torej logično, ob enem pa bi bilo tudi zelo nevarno za nastopivši proces zdravljenja političnega življenja v Hrvatski, ako bi koalicija storila, kar jej insinuira rečena vest v „Pester Llovdu". Sodeč po dogodkih povodom volitve predsed-ništva v hrvatskem saboru, se nadejamo, da ne pride do tega. Tomašič in Khuen* Iz Zagreba poročajo, da se je dr. Nikola Tomašić v soboto po noči podal iz Zagreba v Maribor, kjer je imel v nedeljo zjutraj sestanek z grofom Khuen-Hedervarv-jem, ki se je na svojem potovanju ustavil tamkaj in pozval Tomašića k sebi. Izvolitev predsedništva hrvatskega sabora. V seji hrvatskega sabora minoli ponedeljek je bil izvoljen predsednikom dr. M e d a-k o v i č, člen koalicije, ker je posl. dr. Barčič odklonil to čast ; prvim podpredsednikom je bil izvoljen dr. M i 1 e S t a r č e v i č, (pristaš „čistih*4) drugim pa dr. M r a h o v a c (člen koalicije). Starčevičanci so glasovali s združeno opozicijo hrvatsko-srbsko, pristaši „narodne stranke" so oddali prazne listke. Novi predsednik sabora Medakovič je rekel v svojem govoru, da se zaveda, da je izvoljen od večine, po volji naroda, in to mu daja moči. da bo vršil to nalogo, dokler bo užival zaupanje. Ve, da mora biti objektiven, nad strankami, čist brez vsake individualne primesi. Čuval bo svobodo govora in izražanja misli, kar more le oni. ki hrepeni po svobodi. Sedaj se stopa v novo dobo v Hrvatski. Ta sabor bo nosilec ustavnih svobod in [ustavnega življenja, — Ha, ha, to je balzam za moje srce... Ie pripoveduj dalje!... Hotel je prikrivati svoje duševno razburjenje... ali glas se mu je tresel in očesi plamteli. Vse sem dobro videla. — Ljubosomnje ! nič druzega nego lju-bosumnje! — se je veselila kraljica plosk-nivša z rokama... Ubogi Nikola ! — Odšel je ogorčen toda ponosno. Taka mu je narav... občuti, da je ponižan ! Vidiš, to more le kraljica... A kaj je rekel slednjič? Rekel je, da pride kasneje ko ne bo nikogar motil. — Ha, ha, ha ! se je zasmejala kraljica in sela zopet v naslanjač. Ti si vendar jedina ki me znaš razveseliti. Pojdi, Anka ! sporoči mu takoj, naj pride k meni. Želim videti na svoji očesi njegovo jezo in njegovo liubosum-nje. Idi, hiti ! Dvorjanka se je poklonila in hitro izšla iz sobe, kraljica pa je pristopila k oknu in je zadovoljnim smehljajočim se obrazom gledala v mrtvo naravo. Dobro jej je delo, da je človek na svetu, pa še takov človek, ka-koršen je Gorjanski ki je ljubosumen na druzega radi njene milosti. Kaj tacega se jej ni še dogodilo dosedaj, kajti niti nje lastni zakoniti mož, kralj Šišman se ni brigal za to, kako bolehna in slabotna tovarišica mu razpolaga se svojim srcem. (Pride še.) Stran II. »EDINOST« št. 134 V sredo, dne IG. maju l!M)r, želje in volje naroda. Ta sabor ne sme nikakor postati plašč, s katerim bi se pokrivala samovolja oblasti, in na tem častnem mestu ne sme sedeti figura ali igračka močnejih. Preobrat je provzročil, da bo tudi hrvatski sabor svobodneji. nego je bil doslej. Jamstvo za to so ustavne reforme, ki jih je moral sam kraljevski reskript označiti. Drugo jamstvo je v tem. da je povsodi postalo prepričanje. da bolja bodočnost je v slogi Hrvatov in S r b o v. Tretje jamstvo je to. da se v narodu umeva, da bo pravičneje razmerje nasproti Ogrski in' madjarskemu narodu. Zato poživlja narodne zastopnike na delo z vero in nado v Boga. Posl. Frank je vložil nujen predlog, naj se zaustavijo vse politične kazenske pravde in naj se pomilosti vse politične obsojence. Frinc Hohenlohe na delu. Po Trstu se je bila raznesla vest, d a j e p r i n c Hohenlohe podal demisijo in da noče stopiti niti pred parlament. Na in se ta vest ni zdela verjetna, ker ni bil tak korak dosleden z načinom, kakor si ga je izvolil princ Hohenlohe. da bi volilno reformo dovel do parlamentarne rešitve. Vse dosedanje konference s<> imele namen — informacije. V tem stadiju ni mogel v ministerskem svetu dozoreti sklep. Psihologični moment, ko se bo treba princu Hohenlohe odločiti, pride tedaj, ko mu bo jasno, da za svoj e predloge 11 e dobi potrebne večin e. In iz odgovora. ki ga je dal princ Hohenlohe nemškemu posl. Prade, izhaja, da tudi v slučaju, da ponesrečijo prizadevanja za kompromis med Cehi in Nemci glede razdelitve mandatov, hoče v 1 a da predložiti odseku za volilno reformo svoje predloge za razdelitev mandatov. Ce Celii, Nemci in Poljaki pritrde prd-logoni vlade, potem je prine Hohenlohe pripravljen pozvati zastopnike teh narodov v kabinet kakor ministre rojake. Ce bi bil princ Hohenlohe že obupal na svoji misiji, ne bi govoril tako. Iz gornje izjave izhaja marveč, da hoče princ Hohenlohe izerpiti vse poskuse in se še le potem eventualno umakniti s pozorišča. Dogodki na Ruskem« Francosko novinarstvo o imenovanju Izvolskega. Iz Pariza javljajo : Imenovanje Izvolskega dosedanjega odposlanca v Kodanju. ministrom za vna je stvari namesto grofa Lamsdorffa je tukajšnje novinarstvo vsprejelo z velikim zadovoljstvom. Izvolski je velik del svojega di-plomatičnega službovania preživel v Kodanju, na dvoru, kjer ima carica-vdova velik vpliv. Nikakor ni dvomiti, da bo Izvolski nadaljeval politiko svojega < rednika. Vsi članki imajo svojo ost obrnjeno proti Nemčiji. Grof Lamsdorff je bil velik prijatelj Francije in pristaš rusko-francoske zveze in zbliževanja Francije in Rusije z Angležko. Vzlic svojemu nemškemu puk«»ljenju ni grof Lams dorti' kazal nikake velike naklonjenosti za Nemčijo. Tudi v Nemčiji niso ft'Lamsdoru mnogo zaupali in nemška politika bi zamogla triumtirati na padcu grofa Lamsdorffa, ako ne bi bil Izvolski prav tako zvest pristaš zveze z Francijo. Izvolski ho gotovo nadaljeval politiko grofa Lamsdorffa, ker je bil proti vojni v Mandžuriji ter je pobijal vso politiko, ki je delala na to, da je prišlo do te vojne. (To povdarjanje soglaša popolnoma s tem, kar smo pisali mi pred par dnevi o Izvolskem. Op. Ured.) To imenovanje pozdravijo z zadovoljstvom tudi na Japonskem in radi tega je gotov tudi simpatij Anglije. Mateja uglednega C o s s o v i c h - a sina tukajšnjega Predsednik g. brodolastnika g. Tome viteza Cosso- tovil, da bo odbor prof. S t r i t o f je zago-zveze v pošte val želje, iz- vich-a in upravnega svetnika „Jadranske banke". Sprevoda, od hiše žalosti, (Via del Te-atro 2) do cerkve Sv. Antona novega se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev pokojnika in štovatelje v ugledne rodbine. Zastopana je bila posebno dalmatinska kolonija po svojih najuglednejših členih. V sprevodu smo zapazili tudi zastopnike „ J a d r a n s ke banke" in odbornike „D almatinskega skupa". Od cerkve do pokopališča spremljalo je pokojnika veliko število kočij. Pokojnika, ki je bil ponos starišev in ki je imel nadaljevati podjetje očetovo, ugrabila je po 7 mesečni bolezni nemila smrt v cvetoči dobi 31 let. Ugledni obitelji naše najiskreneje sožalje ! Imenovanje. Državnega pravdnika namestnik v Gori p i Andrej Jeglič je imenovan svetovalcem deželnega sodišča. Okrajni sodnik v Pazinu Rihard Pistotnig je tudi imenovan svetovalcem deželnega sodišča in ob enem voditeljem tamošnjega okrajnega sodišča. IV. glavna skupščina rZveze slovenskih pevskih društev". (Dalje.) K govoru g. C o t i č a nam je še pripomniti, da je posebno opozarjal na poseben nedostatek, ki ga opažamo pri mnogih naših pevskih društev : nedostatek je v izgovarjanju besed, izlasti pri pesmih v drugih slovanskih jezikih. Mnogokrat je goli nesmisel, kar izgovarjajo pevci. In pri tem je eno prav gotovo — to namreč, da ne umejo pesnika in ne skladatelja. Posledica temu pa je huda: taki pevci ne pojejo s srce m,, s čuvstvom! Ob pevanju brez čutstva pa ni poezije. G. dr. T uma je naglasa!, da je predlog društva „Kolo" vele važen. Naša pevska društva treba ločevati v dve vrsti: v ona v većih krajih in v ona na deželi, ki so jim členi skoro sami kmečki sinovi. Na to misli menda tudi društvo „Kolo". Na Primorskem imamo vsega skupaj kacih 100 pevskih društev. Ta društva so vezana na kako osebo kakor pevovodjo, ki biva v onem kraji., si je 'ali pridobila nekoliko izurjenosti in ima veselje! do poučevanja. (Jim bi te osebe ne bilo več, izgine tudi pevski zbor. Na takega pevovodjo so društva navezana, ker ne morejo dobiti diuzega, ker — ne morejo plačati. Zato je res neizogibno potrebno, da take pevovodje povzdignemo. Najprimerneja pot v dosego iažene v tej zanimivi debati. (Zvršetek pride.) „Dr. Tresić i Slovenci". Pod tem naslovom piše zagrebški „Pokret" v svoji številki 111. od 14. t. m. nastopno : „Dr. Tresić vodi že dlje časa polemiko s Slovenci v Trstu na ljubo prijateljstva z Italijani. Po njegovi sodbi, ki je znatno skaljena s tem, da si nevarnost germanizacije predstavlja preveč neposredno, trebalo bi na vrat na nos in za vsako ceno na vseh črtah, da se Hrvatje in Slovenci pomirijo in pogodijo z Italijani, pa če bi imeli tudi prepustiti Italijanom Trst brez borbe, samo da Nemec ne potisne obeh narodov iz tega svojega „Hamburga" bodočnosti. „E d i n o s t" ga j e zato pozvala, n a j r e s n o i n trezno pojasni svoje stališče, in opraviči to svoje mišljenje. Na to je Tresić v reškem „Novem Listu" izsul celo pest zasramovanj na slovenske voditelje v Trstu, rogajoč se njihovi baje slabotni borbi z Italijani na način, k i mora brate Slovence r a z ž a 1 i t i in ogorčiti. Drago nam je, da se je v „Edinosti" od 12. t. m. našel Hrvat, ki na Tresieeve napade primerno odgovarja, a mi ta odgovor popolnoma odo b r u j e m o. Pisanja Tresićevega ne smejo Slovenci vzeti preveč resno. Je ljudi, katerih krive nazore ni treba ni pobijati. Nobeden ni bolj pobil besnega pravaša Tresića, nego pozneji oduševljeni Slovan, pa bo tudi garibaldinea Tresića kmalo desavoviral kak novi Tresić. A ti ekstremi, v katerih se Tresić giblje, so zopet najbolja kritika vsakega njegovega stališča. Niti bo romansko-slovanska zveza imela od Tresića mnogo koristi, niti je slovanska solidarnost na Tresiću mnogo izgubila. Oni, ki se jim on tako grdo roga. repre-zentirajo eno idejo, borbo i 11 življenje enega naroda, p a ji m m o r a biti v s e e d 11 o i i li -1 i T r e s i č h v a 1 i dež. I van rane v svojo odboru 11 a 1* o d a. v s e e d 11 o j i h - 1 i s e j i 111 rog a. Nepotrebno ogorčenje. Prejeli smo : Vsled mojega opisa potovanja v Šmarje, I Pomjan, Marezige, Sv. Anton-Dekani. v katerem sem prav na rahlo ožigosal one, ki nosijo narodna znamenja, a se vkljub tem znamenjem pačijo v tujih jezikih; vsled tega posvarila vlada menda nekje veliko raz-tega namena se zdi govorniku ta. da bi razna i burenje središča — kakor so n. pr. Gorica. Trst, I Kazburjajo se, a ne pomislijo, da so za-Celje itd. — delovala na svoje okolice in ] sluii}i mnogo ostrejše graje, nego je bila ona, 111 izobraževanje pevovodij. objavljena v „Edinosti". Izgovori, češ. tudi ta naj bi bili pevovodje z vso | in ta je govoril ali pel v tujem jeziku potrebno kvalifikacijo, ki naj bi tudi v oko-' prišel iz skrbela za pouk V teh središčih -s je ustanovili, ne strokovno nekaj neka j Drobne politične vesti. Spor Avstro-ogrske in Grške. Kakor javljajo z Dunaja, utegne med Avstro-ogrsko in Grško priti do spora radi nekega posebnega vzroka. Avstro-ogrski konzul v Kriti je poslal ministerstvu poročilo o prodavanju deklic iz Ogrske in Hrvatske na Grško. Radi tega poročila vlada v Grški veliko ogorčenje in turška vlada zahteva da avstro-ogrski konzul zapusti grška tla. Vsenemci propadli v Ino-111 o s t u. Na občinskih volitvah v Inomostu so bili v III. razredu izvoljeni kandidatje. ki jih je predlagala nemška ljudska stranka in društvo nenemških nacijonalcev. Kandidatje vseneinške stranke so propadli. Sestanek cesarja Viljelina in carja Nikolaja. Iz Konigsbergajavljajo, da se cesar Viljem in car Nikolaj v kratkem sestaneta v Kadinenu. v vztočni Prusiji. Švedski državni zbor je dovolil 21,744.000 kron za gradnje vojašnic za armado. Sprememba na prestolu v Tunisu. Vo sinrti tuniškega beja Sidi Mohameda je stopil 11a prestolje bej Mohamed el Nasr. Mandžurija. „Dailv Telegraph4* poroča iz Tokija : Zdi se, da je položaj v Mandžuriji nevaren. Zdi se, da se domače prebivalstvo pripravlja na splošno ustajo. Brigantje preplavljajo deželo. Z vso naglico so poslali iz Koreje v Mukden kolono 15.000 mož japonskih čet. Domače vesti. Smrtna kosa. Včeraj ob 4. uri popo-ludne se je vršil pogreb pomorskega kapitana lico širili pevsko kulturo. Predlo Trsta. Kavno tam naj bi 11. pr diletantsko, ampak pravo strokovno pevsko j šolo z definitivno nastavljenim pevovodjom. t stanovske organ iz ac i j e ! Pravi prijatelji šole nas nikoli ne pusti-osamljenih: zatorej upamo, da tudi letos mnogoštevilno počaste „Zvezino*4 zborovanje ! Slovensko učiteljstvo ! V čim večem tste-vilu nas posetiš, tem veče bo naše veselje, tem veči naš ponos ! Krajni odbor za XVIII. glavno skupščino v Šoštanju. dne 10. vel. travna i !♦<)«;. Častni predsednik : Iv. Vošnjak poslanec, tovarnar itd. Predsednik : Koropec, učitelj. Podpredsednik : Skaza, učitelj. 1. tajnik : .lože Armič, učiti i . II. tajnik : Makso Hočevar, učitelj. Vse p. n. udeležnice in udeleženn* XVIII. Zavezine skupščine, ki žele stanovanj,! prosi podpisani uljudno, da se najpozneje do 27. t. 111. zglasijo pri njem. Tudi se naj javijo vsi, ki se namera jo udeležiti banket,1. Banket bo v hotelu „Avstrija". Kuvert brez pijače bo stal 2 K. Ta znesek naj se blapi-voli oglasu priložiti! P. 11. udeleženci ravnali bodo le korist, ako se pozivu točno odzovejo, pa bo delo zdatno olajšano ! Makso Hočevar, učitelj v Šoštanju. Romunska kraljeva dvojica v Gorici. Iz Gorice poročajo od 15. t. 111. : Romun>k kralj in kraljica dospeta danes ob uri <\ minut popoludne v najstrožjem inkognito i Italije semkaj ter ostaneta tukaj 2 dni. Nastanita se v hotelu „Pri južnem kolodvoru". Upnik, ki ubije svojega dolžnika 65 letni težak .losip Nabergoj. stanujoči ■ Rocolu št. 384. je bil dolžan nekaj denar letnemu posestniku Mateju Severju. st.u -jočemu tudi v Rocolu št. 7(18. Včeraj poj >-lutlne sta se upnik in dolžnik srečala lili/-domobranske vojašnice v Rocolu. Sever uporabil to priliko, da je Nabergoj a tiri I. naj mu plača. Ker ta 111 mogel zadovol ;: njegovi zahtevi, je prišlo mej njima do hudi!, besed. Slednjič je Sever — tako nam p« čajo — pljunil Xabergoju v obraz. Nabere je pa storil istotako ter poleg dejal : „Tat ' Ce bi ne bil tat, bi ne mogel posojati denar:-drugim!" Sever je pa na to Nabergoj a vso silo pahnil, tako da je pal in pri tem 11,1 vso moč butnil z glavo ob zid. No. vstali ni mogel več. Sever je pobegnil, a iz vojašni« e so telefoiiičnim potoni pozvali zdravnika -1* zdravniške postaje, ki jo dal Xabergoja nenin-doma odnesti v bolnišnico. V bolnišnici so p. zdravniki zaman skušali pomagati nesrečne!:: možu : zavreli so mu bili možgani in nesr> než je par ur pozneje nmrl. Policija, ki je o tem obveščena, je pa aretovala Sever Sicer nam poročejo tudi, da je bil Nabere, nekoliko vinjen, ko sta se srečala 011 in Sevi-r. Razstava paramentov cerkvenega \ -rila in drugih za afriške misijone namenjeni! predmetov bo od 19. do 28. maja od 12 ure pred}>. in od 2.—6. pop. v prosto: il družbe sv. Petra Klaverja, ulica Fontanone Nesreča ali zločin? D.ie 13. t. m., v nedeljo, zvečer, je bil Jure Licul v Puli uiti: pred svojo lastno hišo 11a Monte Serfu. 1" temu je bilo 47 let in je bil oženjen. Sum pal na 52-letnega Martina Peršiča. vdovci, ki so ga takoj prijeli in zaprli. Koledar tn vreme Danes: Ivnn Neponmk. mueenfc; Vukovoj ; Mladena — Jutri: Paakttl, -znavalee ; Došoje; 8 milj a na. Temperatura veern ob 2. uri popoludne -f- 24° Celsius. — Vreme včeruj predpoludne lepo, a popoludne dež. Društvene vesti in zabave. Družba sv. Cirila in Metodija za Istro bo imela svojo letošnjo skupščino * r Narodnem domu" na Voloskem dne -ii. maja. Zvečer bo zabava, ki jo priredi v rNarodnem domu" tamošnje dramatično društvo šolski družbi na korist. Javili smo /f-da je družba začela izdajati svoj ,.Vestnik". Temu bo namen, da bo poročal čitateljem vsem, kar zaseca v življenje družbe : sklej^ vodstva, beležke o šolali, podružnicah, dru/ binili proizvodih, prispevke, ki bodo prihajali naravnost vodstvu. Bog dal obilo vspehov v odrešenje mukotrpnega naroda iz jarma tenu-po poti do prosvete ! ! Darovi. V počeščenje spomina pokojnega Mateja Cossovich-a so darovali gospodu Makso Antič 10 K, Anton Bogdanov i 5 25 K, Dr. Gustav G r e g o r i » 20 K in Fran S k o r k o \v s k v 10 K in sicer na korist slovenske in istrske dru/.'« sv. Cirila in Metoda, za vsako polovico. I nar je prejela naša administracija ter ga V' ročila omenjenima družbama. Družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani "so nadalje poslali zbirke rabljeni!' V sredo, dne 16. maja 190G. »EDINOST« štev. 134. Stran III. poštnih znamk sledeči p. n. gg. : 151. Gospa Resmanova, vdova postajenačelnika v Ljubljani ; 152 Neimenova iz Vitanja; 153 Jos. Kolenec v Ljubljani; 154 Fran Perger. trgovec v Dobovi pri Brežicah ; 155 Al. Schrev na Jesenicah ; 156 Neimenovan v Pazinu ; 157 Josip Krof v Kotieali na Koroškem ; 158 Jako Mohorko. učitelj-voditelj v Selah pri Slovenjem gradcu : 159 Neimenovan v Ljubljani : 160 Slovenski bogoslovci v Celovcu; j (H Anica Omejčeva v Ljubljani : 162 Neimenovan v Ljubljani : 163 Milena Kavčičeva ; 1U4 J. Kapus ; 165 Mici Laasbacherjeva; 166 Uredništvo in upravništvo „Primorski List" v Gorici: 167 Učenci III. razreda v Lembabu; 168 Katarina Kavčičeva pri dr. Košenini v Ljubljani: 169 Milan Žnidaršič. veletržec v Matenjivasi pri Prestraneku ; 170 Neimenovan v Ljubljani; 171 Jožica Bona-čeva v Ljubljani: 172 Katinka Silanova v Perackn pri Skorjami Koroško: 173 Jakob Hrvatski v Ljubnem v Savinjski dolini; 174 Anica Omejčeva v Ljubljani: 175 Anica Stekova v Ljubijani: 176 Fran Stuhec. ka pelan j>i-i Sv. Juriju ob Stavnici: 177 Štefan ridersek v Nemški Bistrici na Štajerskem: 178 Ivan Benkovič. c. kr. kancelist v Vi-šnjegori : 17?» Oton Ploj. c. kr. notar v Črnondju. (Zvršetek pride.) Buffalo Billova četa je včeraj prire-lil.i zadnji dve predstavi. Vreme je bilo včeraj slabo. Tekom vse popoludanske predstave je padal dež. Vendar ni to dejstvo predstave .npolnoiiia nič oviralo : kozaki so istotako livje dirjali. cowbovs-i so istotako spretno metali zanjke. polkovnik Codv je — jahajoči — istotako precizno razstreljaval krpglje, ki -ili je rdečekožni Indijanec - jahajoči pred njim. metal v zrak, sploh vse se je vršilo z i-:n točnostjo, brzino, eleganco in natančnostjo, kakor ob lepem vremenu. Občinstva je bilo r nekaj manje, nego na prejšnjih predstavah. vendar je bila množica še vedno ^romna. Naravnost (liven, čaroben je bil pri- ', i ga ji nudila j;rva točka vsake predstave : nastop vse čete: od polu nagih, s -■rjem okrašenih in živimi barvami pobarva-ia Indijancev, ]»a do krasno uniformiranih .onienikov ameriških Združenih držav — vse i imel hkratu pred očmi. Istotako slikovit in čaroben je bil prizor zadnje točke vsake predstave. Zadnja predstava, ki je pričela sinoči ob S. uri in pol. j«- končala ob 10. uri in četrt. • minut po polunoči je že odšel s postaje /n:' železnice prvi vlak proti Ljubljani. Drugi vlak je odrini! ob 1. uri in 10. minut, tr» tj i. to j<- zadnji ob 2. uri in četrt. Loterijske številke izžrebane dne 15. laaia 1906. Praga 12 15 56 21 8 prišel trenotek. da se je moralo zrušiti vse, o čemer se je doslej menilo, da je neomaj-Ijivo. Najnoveji dnevi so nas tudi poučili, da je naš narod dosegel pravi razum za naše razmerje do Ogrske. V znamenju svobode gredo torej Ogri in Hrvatje nasproti novemu življenju. Na to je predsednik izjavil, da je sabor konstituiran. Zapisnikar Pertić je potem prečital predlog dra. Franka, podpisan j od vse opozicije, s katerim se kr. deželno vlado poživlja, naj glede tiskovnih kazenskih J pravd, ki so bile uvedene po 26. juniju 1903, ■ v kolikor niso iste še končane, pri Nj. veličanstvu kralju v smislu § 1 zakona o kazenskem postopanju zaprosi oziroma izposluje odredbo, s katero se že uvedena kazenska postopanja ustavijo, in glede onih tiskovnih pravd, ki so že po pravomočni obsodbi končane, naj pri kralju v zmislu i; 352 kazenskega zakona zaprosi oziroma izposluje popolno amnestijo. Predlog je bil vsprejet soglasno. Prihodnja seja jutri. R u s i j a. I : & ~ Ti e V C * Malo statistike iz Londona. Mesaia ina v Londonu plačuje za svoje stražarje 15.S47 oseb - na leto nad 26 milijonov Lron. Pred \vaterlooškim kolodvorom stoji na etrt milje dolgem prostoru nad 1000 fijaker-v. Za požarje se trosi na leto do 130 milijonov litrov vode. V londonski Inki na Temzi sti.ii dan na dan okolu lnOO ladij z 9000 i ;i>rnarji. Redarstvo aretuje na leto okolu 75.OU0 oseb. Zagrebški pomožni škof dr. Kra-pec slavi! je včeraj svojo 40-letnico mašni-t 7. i Jim je obhajalo štiridesetletnico še i t <»rica živih kolegov. Razdelitev slapa Niagare. Slap N: tgare uponibljajo za proizvajanje električne »i -. 0(1 ene strani rabi ta slap Kanada, od ;ge pa ameriške Združene države. Nedavno prišlo med obema prebivalcev. * Velikanska kača je ušla iz mena-/arije. ki se mudi sedaj v Korneuburgu. Do-sedaj je še niso našli in zato so povsod nabiti lepaki, ki opozarjajo ljudstvo na nevarnost. Tisti, ki jo vjame živo ali mrtvo, prejme ") december 38.—, za marec 38.*/,. Stalno. — Kava Rio navadna loco .*<8—40, navadna reelna 41 - 42, navadna dobra 43—14. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za mnj 16.10, za junij 16.20. za julij 1* 35, za avgust 16.55. za september 1665, za oktober 16.95.— Mirno. Vreme: lepo. Havre. (Sklep.) Kava Santos eood average zs tekoči mesec 45.75. za sept. 46 50. Mirno. N e w - Y o r k. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink višje. — Prod'ja: S0o0 vreč. London. Sladkor iz repe surov S'/'ir, ^b* Jlrno. Pariz- Rž za tekoči mesec 15. . za junij 15.25. za julij-avgust 15 50, za sept.-dec. 15.50 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.65, za junij 2H.66. za julij-avgust 23.15. za sept.-dec. 22.05 »mirno). — Moka za tekoči mesec 30.2o, za junij 30.4.0, za julij-avgust 30.55, «entp»nber-dec. 29.15 imirno). — Repično olje za tekoči mesec 59.25, za junij 59.50. za v julij-avgust '0.25, za sept.-dec. 61*25 •stalno). — .Špirit za tekoči mesec 41.75. za junij 41 75, za julij-avgust 41.75, za september-dec. 3^.25 mirno). — Sladkor surov 88" uso nov 21.3 4—22*— imirno) bet za tekoči mesec 24 3 4, za junij °5.—. za julij-avgust 25 '/„, za oktober januvar -6'1/*. mirno), rafi-r.iijtn ?6---.f6£0. — % rt me: lepo. Tujci v hotelu „BALKAN". Ns» nevo so došli dne 14. maja: Tomo Szpck s soprogo, trg., PRAGA ; Dr. H v gen Mandvbur s soprogo, zdravnik, lag;i se bo prodajalo po izredno znižanih cenah. Volneno blago za gospe, t'rno in v carvah, eni široko, v veliki izberi po nvč. 45 in več. — Volneno blago crema, ražasto, višnjevo za birmo, široko 120 cm po nč. 50 in več Batista bela traforirana „ „ 20 „ „ Fuurlard iz bombaža krasno risan 30 „ ,. Satin črn in barvan . . .. „ 28 „ „ Percail barvan, moderno risanje „ 20 „ „ Zephir „ „ „ »» Borgetti za srajce „ „ 24 ,. „ ter velika izbera perila, zaves, moškega blaga itd. — Specijalka krojaški predmeti. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich Nasledniki Lnigri Kicci-ja Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst l-iržavni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah Avstr. investicijska reu.a ; O^rsKa renta v zlatu 4",c „ kronah 4°c X1 n n O Akcije nacijonalne banke Kreditne aecije London, Iti Lstr. lOu državnih marfc 20 mark 20 frankov IO) i tal. lir Osarski cekini 4 <1 O Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj WippUnger-strasse 25. - I O i 1 O 1 O O u C f • O I I O 11 O • O I i O 11 o * E^r Tovarna pohištva ^eksarJsr £evi pnzi j ulica Tesa šiv. 52. n (lastna hiša). ' ZALOGA: Pinzzn ROSRSiO (šoSsko poslopje). Gon«, da a« nI bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po soocoaoccAcs posebnih načrtih. Haatrovaa oenik brezplačno in franko TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. ZAHVALA. Globoko ginjeni izrekati podpisani družini najtoplejo zahvalo vsem onim blagim osebam, ki so njih nepozabnemu Mateju Cossovich izkazale čut ljubezni in prijateljstva tekom njegove bolezni, oziroma, ki so izkazale sočutje podpisanima družinama o britki izgubi spremivši pokojnega k večnemu počitku, ali na drug način. Posebna zahvala bodi tu izrečena uglednim gg. zdravnikom, ki so zdravili pokojnika. m TRST, dne 15. maja 1906. Družini: F. T. Cossovich—Ivancich. Stran IV. »EDINOST c štev. 134. V sredo, dne ltf. maja UM m. HOTEL. BALKAX nSLagL.-'SSfv? HOTEL BALKA 7nilhi'o CD io srebrna ura se zlato veri-I £.yUUItd Stf J C žico. Kdor jo najde, naj jo prinese na „Inseratni urad Edinosti", kjer vdobi primerno nagrado. j Hotel Balkan / ine v poduk v kuhan mi. vsprejme v svojo kuhinj.* 1 ali 2 gcspici iz dobre dru- j6*.> MlslHDiliP ~tar H'uibe kot vrtnar IVIiClUCIllO .. 1 i v kak i skladi5če. Naslov : ..»Izurjen" glavna posta. Trst. * Uinnnradnil/i Obveze iz čiste gume prve VIIIU1JI GLUHIM vr3te neprekosljive pri cepljenju trt so na prodaj v zalogi koles (bicikljev) R ccardo S a n z i n, ulica Cassa ui Kisparinio 6 (541 Pjorgjct gtar' zmožen, se ponuja društvom 1 Id I k 13 L jn zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za «a-slov je prasati pri ^In«eratnem uradu Edinosti" (7<'0 stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. ITI d IU pgnu^be na „Inseratni urad Edin »ti • pod Versalovič. (i 50) IŠPDin Kova.'feo-nifhanikardfci vajenci ter e dobtr loliCJU delavec. Zglasiti se je pri Josipu Stor, ulica uel Boschetto št. 1 55i> Veliko zemljišče Kolonji, v najzdravejem solnčnatem kraju je na prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci uradniki, zasebniki, ki imate na razp« lago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te važae izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako da se dobi muterijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Potem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Na željo se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustu.eno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst, ulica Giorgio (»alaiti šl od 9.-12. dop. in 2.-7. pop.) Narodni dam. Vnoiom se soba in kuh nja. .Matevž IlaJCill Kustrin št. 549, Rocol 557 Vnn jprri odda pri sv. Mariji Magdaleni 11 a j CIII Spodnji, za dobo 5 let, hiša s pe timi prostori, lahko tudi z zemljiščem. Naslov pove „Inseratni urad Edinosti". 556 5l#vinialni# časnikarskega papirja se takoj IV V1II Idi U ▼ proda. Naslov pri „Edinosti" 9lnvDnri V čistite si Vaše obuvala, bodisi črne OIUvClll/1 ■ ali barvane, in sicer tudi najfinejše edino le z dobro zuaniin voščilom „Britanla4k, ki stane po 25 krajcarjev škatlja in se vdobi v trgovini z obuvalom MODL1NG, Corao št. 27. ^Ill7hn ičpp mladenič za pisarno oziroma OIU&UU IOUC ningazinerja, 18 let *tar, govori nemško, talijansko in hrvatsko. Naslov ,Edinosti' (562 Mizarja se išče. Fran Dolenc. Općine. 567 nril7£lhnilra za Povekšaniedobro uPe,ianega LH U£dUIIIV\rt povzetja išče inžener Z i vic v Trstu, Trgovinska ulica 2. 531 Mlarflpnip 'z Cešte, 28 let star, lepe zunanjo-mldUClIlU 9ti in lepega značaja, sedaj uradnik neke prve tuk. trgovinske tvrdke, išče v svrho samostojne otvoritve trgovinskega podjetja, odlično gospodično ali mlado udovo z doto. — Ponudbe pod „Smetana" Trst, glavna pošta. < Via Nuova ..Edinost". Prva zapoved! Čuvajte se in držite si vedno doma Fellerjevo lepo di'ečo zeliščno esenčno tekočino z znakom ELSA-FLUID, ker ista gotovo in nazlo deluje pri protinskih in revmatičnih bolečinah, trganju v udih, bodenju. krčih, !«otezr.ih v rokami in no?n.h. pri plavo- in zobobolu, pri bolečinah v hrbtu, živrih in žilah, posledicah prepiha, izvinjenju udov. influenci, migreni. Prežene slabost, trudnost, vnetja, utripanje srca. šum v ušesih, slabost oči, bolečine v prsih in členkih, mrzličavo stanje itd. 12 malih, (i dvojnih steklenic stane franko 5 K : 24 malih in 12 dvojnih steklenic 8 0 kron naprej na I.. II. in 111. ZP.siavo za posestnike polja, obresti, liis 11a 'J2 M •N S m ce > 494 o »e m S Cl. p « 9 t* (0 c« Pouk v crovoru in praktični trgovski korespondenci v jezikih : francozki, italijanski, angleški, nemški, španski itd. itd., in sicer na podlagi kombiniranega /i-ten i POEHLMAN. — Originalna, hitra in naj-laglja metoda, ki doseže vspeh v 12 lekcijah U R A D za prevanje iz vseh jezikov ulica del Farneto št. 3, I. nad. Vodno odprto. o S < o N* g P p e* Vi p Na prodaj je o pohištvo © svetlo in temno, spalne sobe. posamezni koma«; omare za knjige, pisalne mize, stolice, tu <1 ij' n . slike, elastične železne postelje, blazine, i - ni eljavo električne razsvetljave, mucer, telefonov, strelovodov, kakor tu
  • i>rave dinamičnih motorjev in preosn-ve svetiljk kakorfinogasi bodi sibtema. Cene Jako zmerne in izvršitev popolna. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarna vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 3s/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Xa ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto (>% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. ulio h. Arcuta 9 — vogal alige dal S*oone Velika zaloga UBlllI »lil za moške, Dečke in otroke. Specijaliteta ^nih črnih oblek. VELIKA IZBERA delavskih hlač . . . a K 2.40 extra-močne vrste . . a ,,4. Pazite na UMI naslova Francesco Kalasch ulica Rrcata 9 — vogal ul. del Sapone dHoh Arcata 9. vogal ulice del Sapano „SLAVLJA" sprejema zavarovanja člo-▼eftkega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jm ugodno zavarovanje na doživetje ia smrt s zmanjšuj očimi m vplačili. Vaak član ima po preteku petih let oocccci pravico do dividende, aoccoc 3 „S I a v i j a ti Tzaieina zaTaroraliia banka t Prao. — Hezeimi Mi 31,865.386 80 R, izplačane odšioinine: 82,737.159*57 K. Po velikosti dmgm raajemn* marmrovmlnicn naše države m rmemkomi slovansko-narodno upravo* ▼M Mjunila tej*: Generalni zastop v Ljubljani, 5egar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti I požarnim gkodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder potuje Dovoljuje iz čistega dobička izdatna podpore v narodne in občnok jriatae namene.