Še negotova usoda stadiona Ljubljane v Šiški
Ljubljana že vrsto let ni bila or-ganizator večjih mednarodnih atletskih tekmovanj. Zato in zaradi številnih gostov iz tujine so bile balkanske igre pred dobrim letom dni za nas pravo doživetje. Dva dni so bile vse oči uprte na stadion Ljubljana v Šiški, kjer se je v atlet-skih disciplinah pomerilo okoli 400 atletov in atletinj iz vseh še-stih balkanskih držav. Za Ljubljano je bila organizacija tako velike pri-reditve vsekakor velik izziv, saj je bilo treba zgraditi skoraj nov objekt, ki bi zadostoval potrebam slovenskega vrhunskega športa in nenazadnje zagotovil boljše pogo-je za vadbo in nastope tudi našim prihodnjim rodovom. Tako je bil stadion v slabih treh mesecih z velikimi napori le prenovljen ven-dar le delno, da je pač zadostil po-trebam balkanskih iger. Tako so na glavnem stadionu uredili vse atletske naprave z umetno maso, sanitame prostore, vzhodno tribu-nn ^praiene so bil>   vse ootrebne
instalacije in glavna tribuna z 2800 gladalci, reporterskimi kabi-nami, garderobami in najnujnejši-mi pomožnimi prostori.
Zmanjkalo pa je kar več kot mili-jardo dinarjev za izgradnjo toplot-ne postaje, dokončanje tribune in dvorane v severnem prizidku. Še milijardo dinarjev pa so dolžni iz-vajalcu del Slovenija ceste Tehni-ki, povrniti pa morajo še nekatere najete kredite. Kdo bo zagotovil tolikšno vsoto se še ne ve. Vendar se bo kaj kmalu moralo izvedeti, kajti ta vsota iz dneva v dan po-staja vse večja, vprašljivo pa je tudi samo vzdrževanje stadiona. Denimo, zaradi neurejene toplotne napeljave ne morejo vzdrževati zelo drago uvoženo maso, ki se mora stalno ogrevati sicer lahko hitro razpade. Res je, da so v upravi stadiona z velikimi napori uspeli usposobiti staro centralno napravo in tako preprečiti še večjo gospodarsko škodo. Žal pa je to le zasilni izhod. Če želimo, da bo sta-
dion Ljubljana, ki ima izjemne možnosti za razmah vrhunskega športa in celoletne rekreacije, za-res postal osrednji stadion v na-šem glavnem mestu, treba vendar obnoviti razgovore na mestni ravni in uskladiti solidamostni sklad. Namreč še letos je treba poravnati dolgove ter se preko pasivnega dela gradbene sezone dogovoriti, da se dela spomladi zares konča-
jo. Izvajalec del ni več pripravljen na negotovih predpostavkah kre-ditirati dela na objektu, kar je se-veda razumljivo. Res je, da čas to-vrstnim naložbam ni naklonjen, a kljub temu je nerazumljivo tolikšno omahovanje odgovornih za nalož-bo, ki smo jo v Ljubljani pred-nostno opredelili in jo je podprl vesslovonskivrh.   Vera Vogrinčič