§7
Razjasnilo zastran »nenavadnih" besed.
(Spisal /. Navratil.)
Vsaka glava ima svojo pamet.
lNekdaj — bilo je uže a) potem, ko je bila na svetlo prišla moja knjiga o glagolu slovanskem H) — pomenala sva se s pokojnim J. Šolarjem na Dunaju o tem, kako krivo rabijo glagole dovrš-nike nekateri Slovenci še vedno, pa tudi o slo- ' venski pisavi sploh. Ker sem hvalil govorico belokranjsko (rekši, da se je ohranilo v njej mnogo lepih slovenskih besed, ki jih pogrešamo po drugih krajih slovenskih), veli on: „Brez zamere, ali Vi ste preveč doli." 4) — „Vi ste pa preveč . . . gori 5) — približujva se!" odrežem se jaz. , Ondaj ni hotel pritegniti še izrecno; a kako se začudim in oveselim, ko sem prečital kesneje njegov spis (prevod): „Sokrat pa Kriton v ječi", še predno ga je bil dal dr. Miklošič natisniti v „Berilo za osmi gimn. razred". Vesel sem bil posebno nekaterih belokranjskih besedic, ki so rabile vrlemu domorodcu namesto navadnih gorenjskih.'5)
Tako delam rad tudi jaz, vtikaje v svoje spise ,sem pa tam' kako ,belokranjsko.'. Gledam pa pri tem^ sosebno na to, da je beseda domaČe korenine. Ce pa pomislim, da bi kdo vendar do dobra ne razumel kake besede, pritaknem-taki ali kaki drugi neznani besedi razlago (v oklep), posebno pa, ako pišem za preprosto ljudstvo.
Tako sem storil na več mestih tudi v življenjepisu Mateja Gigaleta v „ Koledarju družbe sv. Mohorja" za 1. 1894. Opuščam pa take razlage, Če mislim, da je kakšna beseda čitateljem že znana, ali pa, če je z drugimi sosedami, t. j. besedami v stavku zvezana tako, da ji ugane lahko pomen vsak prostak. Zato se mi ni zdelo potrebno, da bi razlagal besedo „prešet" 7) ali pa „pohajati" v celih stavkih: „ . . . vodil me je na prešet itd.", „nehal je naposled pohajati pisar-nico". — Bodi pa o tej priliki povedano vsem Slovencem, da je beseda „prešet" 8) še dandanes
1)   Quot homines, tot sententiae. (Ter.). Viele Kopfe, viel Sinn.
2)   Ker je spis jezikosloven, nismo preminjali pisave glede na posebnosti.    Op. uredn.
s) „Beitrag zum Studium des slav. Zeitvvortes aller Dialekte" itd. Wien,   1855.
4) Blizu hrvatske meje.
s) Iz Krope na Gorenjskem.
6) Namesto „kakor" čitaš vselej, kedar je treba, nego (neg izgovarjajo po navadi Bali Kranjci).
') H r v. „prošet"; v srbščini (vsaj pri Vuk u) pogrešamo te besede.
8) Kakor „šetati" in „prešetati se" (sprehajati, sprehoditi se).   Glagol  »šetati" razglasil   je Murko (1. 1833.)
(Belokranjski pregovor.lJ
navadna med Belimi Kranjci. Toliko, da sem bil prečital, vis. Čast. gospod urednik, Vašo sicer jako ugodno oceno (bodi Vam presrčna hvala!), dobil sem iz Metlike dopisnico s tem dodatkom: „Kot bogoslovec bil je (gospod) v Metliki, pa veli, da je ,na prešet' nenavadno." !) — Menda se niste   bili   namerili na ta izraz.  —
Da se prepričam, je li me razumelo preprosto ljudstvo, povprašam tukaj (na Dunaju) ondan nalašč mladega (i81etnega) kostanjarja iz Dobrepolj (na Kranjskem): „Kaj si misliš, če pravim: jutri pojdem na prešet?" —Dečko pomisli, pa reče (dasi ta beseda v njegovem kraju ni navadna) hitro: „šetat — na sprehod." -)
„ Kaj si pa misliš, ako rečem: naš sosed pohaja krčmo vsak dan:" On (naglo): „hodi v krčmo." — Ce pa rečem: „Jaz pohajam pisar-nico vsak dan." — On: „Ravno tako, — hodim v pisarnico."
Tako mi je odgovarjal brez dolgega premiš-ljanja ali ugibanja tudi onemu vrstnik, kostanjar iz Trga (Kostela na Kranjskem) doma, po tem takem Bel Kranjec, dasi črno  opravljen.
Po vsem tem sodim, da so me razumeli tudi čitatelji življenjepisa Gigaletovega.
Da pravijo v Mengišu na Gorenjskem: „po-hajati krčmo" 3), povedal je bil gospod Trdina meni i. dr. v Ljubljani že 1. 1848. Vem, da sem besedo „pohajati" za kak pomen dal pozneje tudi nekje natisniti, in da je še navadna po nekaterih krajih gorenjskih. Zato želim, da bi se ta stara in lahko razumljiva beseda za nemški pomen „besuchen" (etwas oft, ofter) rabila sploh,  a ne samo za krčmo.4)
p. b. „Spazieren" s tem dodatkom: Bei den ungar. Slo-wenen „šetati, šetovati". (Do „Belih Kranjcev" Murko ni bil ,priromal'). Prva oblika (šetati, tudi hrv. in s r b., b e 1 o k r. pa po navadi „šetati se") zakorenila se je po Murkovi dobi v našem književnem jeziku ter se nahaja v vseh poznejših slovarjih slovenskih.
*) Nenavadno pač glede na vse Slovence, nisem pa hotel reči, da ni nikjer navadna. Da čitatelji Mohorjevih knjig včasih potožijo zaradi takih besed, to je znano iz izkušnje. Sicer je pa uredništvo s celim srcem za to, da se porabi ves zaklad narodnih besed.    Op. uredn.
*) Pametim (pomnim), da je bila beseda „prešet" nekolikokrat tudi uže v „Novicah" in to za Kobetove dobe.
3) Nemec bi rekel: „das Wirtshaus besuchen". Ta pomen čitamo tudi uže pri Jan.-Hub. 1893 p. b. „0-hajati"  (440).
*) Naši najbližnji bratje Hrvatje pohajajo n. pr. tudi cerkev: „pohadjati crkvu", „die Kirche besuchen." Iv. Fi-lipovič: „Novi Rječnik.  U Zagrebu  1875 (1167).
88
/. Navratil: Razjasnilo  zastran   „nenavadnih"  besed.
Spomnite se besede »mladina", ki smo se je nekdaj za pomen „mladi ljudje" ogibali samo zato, ker je mladina nekod tudi mlada živina; odkar so pa mladi pisatelji zaceli brez straha (ne glede na krajevne posebnosti) besedo „mladina" rabiti za prvi pomen in tako ločiti „mladino" od „mladosti" (Časa), prijela se nam je „mladina" za prvi pomen že čvrsto v knjigi. V nekem kraju, Četudi se ne zove Kravja dolina, pravijo, da se sprehajajo same — krave, gospoda se pa — „špencirajo (!)". Naši pisatelji pa rabijo „izprehajati se" ali skrajšano po narodni izreki „sprehajati se" tudi za gospodo in druge ljudi sploh, a ne za same krave. Tako bi se dala popraviti tudi raba preha-jalnega nedovršnika »pohajati" !.), ki mu je oča dovršnik „pohoditi", kakor pravijo namesto „ obiskati" 2) še dandanes tudi najbližji nam bratje (kajkavci) na Hrvatskem.
Oba (oČa in sin) nahajata se pa — Čujte, Čujte! ¦— že v neprehvaljenem Jan.-Huba-dovem „slovensko-nemškem slovarju" 1893 (440), oba (tudi za prehajalni ali prehodni pomen (besuchen), in to po pravici, zato, ker sta oba slovenske krvi.
Namesto „pohoditi koga" (jemanden nieder-treten) pravimo pa Beli Kranjci s Hrvati in Srbi vred samo  „pogaziti koga".
Bodi „vtreseno" i to, da ta beseda („vtresti" :i) ni ugajala vrlemu gosp. C, ker mi je svetoval v svoji glede na stvar preugodni oceni4), (pristojna hvala tudi njemu!), ker mi je svetoval prijazno, naj bi se zamenil z nekaterimi (drugimi) izrazi vred, ker preveč kažejo svoj germa-nizem ali tuji izvor, kakor: „bodi vtreseno" (mesto:  mimogrede omenjeno) itd.
Odgovarjam, da sem ono ,nenavadno besedo', posnemaje rad narodno govorico, vzel iz Erjavčeve „potne torbe", t. j. iz Letopisa leta 1882/83. (264), kjer čitaš: „vtresti, vtresem" (kaj) v pf. V pripovedovanji še kaj svojega pri-deti.   „Podkrnci".
Tujih besed najhujši trebilec, Fr. Levstik (ki je, kar vemo vsi, brez podpisa korenito presojal Erjavčevo zbirko narodnih besed), ni Črhnil o tem, da kaže ta (narodna pripodobna) beseda germanski izvor.   Se mislil nisem na preredko
x) Uže leta 1884. („Letop.") na 17. strani v 1. op.: „ . . . pohajati bakrorezno zbirko . . . "; pa še poprej rabil mi je ta prehajavnik v nekem spisu, a ne morem se domisliti, v katerem.
2) Primeri „ob-iskati" nemškemu „be-suchen". Očitno je, da je bil oni nekdaj (sam Bog ve, kdaj), skrojen po nemškem kroju. Ne preganjam ga, zato, ker se je uže jako ukorenil v navadni govorici slovenski; a kedar čitam izraz „ obisk" — mislim vselej — ne vem, kako je to — nehote na „ vrisk". Bolj mi ugaja „pohod", ki je tudi uže v Jan.-Bartlovem in v Jan.-Hubadovem slovarju.
3)   „Letop." 1890 (str. 75).
4)   Gl. „Dom in Svet" 1891  (str. 43).
besedo nemško („einstreuen"), ki je, da povem po pravici, jaz nisem nikdar poprej ni slišal, hi čital za nas pripodobni pomen. — Priljubila se mi je bila poprej neznana mi slovenska beseda uprav zato, ker je prikrojena po domačem življenju na kmetih, tako, da sem se je polastil že drugo leto.1) Ker ji ni prigovorila2) živa duša, zato sem jo razglasil nalašč drugič, da ne obtiči v „potni torbi", t. j. da ne ostane drugim Slovencem — neznana.
Ako bodemo sodili tako, da je vsaka beseda itd., katera se strinja z nemško, poslovenjena po nemščini, potlej ne bodemo smeli govoriti veČ hi tako: „iz (z) deža pod kap" 3), „s konja na osla"4); „konj ima štiri noge, pa se vendar spotakne" 5) itd. itd.
Vsi ti pregovori slovenski in drugi slovanski se strinjajo do besedice ali vsaj do malega z nemškimi. PoreČemo li zato, da „kažejo germ. izvor?" — Mislim, da ne.'!) Tako malo samostojnosti ne smemo prisvajati slovenskemu narodu, pa m slovanskemu sploh.
Pa „nulla regulaitd." Uprav navadno besedico „obhajati" (praznike), kakor piše i vrli gosp. G. v oni oceni, razglasil je slavni Miklošič za nemČizno7)  (Feiertage begehenh).
') Gl. „Letop." I884   (str. 33) v zadnjem odstavku.
2)   Belokranjec „prigovoriti" (v. pf.), »prigovarjati" (v. impf.) komu ali čemu, znači (kakor v hrvaščini „prigovoriti", „prigovarati"), einwenden, Einwendungen erheben gegen etwas oder gegen jemanden (tudi „etwas oder jemanden bekritteln")   Prim. Jan.-Hub. str. 537.
3)  Na srečo pomagamo si lahko, če bežimo „iz mlake v lužo" ali pa s Cehi „iz luže v blato". fČeh veli: „z louže do blata.")
4)   H r v.  „s konja na magarea."
6) Poljsko „Kon ma czterv nogi, a potkre sie"; r u s. „konj na četyreh nogah i tot spotikajetsja."
6)   Težko in pretežko je dognati osedobi (o tej dobi), kateri so izvirni, a kateri morda indo-evropski.
7)  Rabil je ta izraz Fr. Levstik za „Germanismus" brezfmeno v  „Letop "   1880 na str.  17C) p. b. rad.
K) V isti oceni je gosp. C. namestil „pretežne večine" nasvetoval tudi izraz „velika večina". Po tem sodim, da je g. C. vsekakor mnogo mla;ši od mene, in da mu ni znana one besede zgodovina. »Pretežna večina" je = „liberwiegende Mehrheit" (kakor smo govorili in pisali v prvi dSbi ,ustavnega življenja'), prikrojivši si prvo besedo iz srbske narodne: „pretežniji od koga nego . . .", „be-deutender, wichtiger, majoris momenti". (Vuk. „Srpski Rječnik" 1852; str. 582.) Iz tega srbskega primerjalnika (comparativ) nastal je še-le v odboru (v katerem je bil na Dunaju tudi Vuk) za hrvaščino in srbščino nasebnik (pozitv): „pretežna večina", ki se je bila Slovencem mahoma bolj prikupila od Cigaletove „premagavne" ali »znamenite večine". Gl. „ Jurid.-polit. Terminologie fiir die slavischen Sprachen Oesterreichs". „Deutsch-kroa-tische, serb. und slov. Separat-Ausgabe." Wien, 1853 (str. 521); Cig.-Vodn. (Wolf) 1860 (II., str. 1674) in p. b. „Uebergewicht" tudi v „Znanstveni Terminologiji", ki jo je spisal 1. 1880. M. Cigale. Kako je nastala „velika večina" (grosse Mehrheit), tega mi menda ni treba praviti. Zastran „prisiljene" kanim odgovoriti v posebnem spisu.
9°
/. Navratil: Razjasnilo  zastran   „nenavadnih"   besed.
Dokazal sem, da so bile vse tri besede: prešet, pohajati (kaj) in vtresti (kaj) vzete iz narodne govorice, da torej niso ,nenavadne', Četudi niso še navadne povsod, — po vseh krajih slovenskih.
A uprav zato sem jih rabil nalašč, da bi se namreč razglašale po knjigah vsem Slovencem ter obveljale morda sčasoma tudi v književni  slovenščini.
Da se razumemo do dobra, treba pa pomniti še to, da so nekatere besede navadne med (vsem ali ne vsem) narodom slovenskim, v knjigi, t. j. v književnem jeziku pa (še) ne1); nekatere besede so v knjigi navadne, med narodom pa (še) ne; a književne šestdesetletnice ne sme praznovati pri nas Slovenciha) še nobena izmed teh: „topla, najtoplejša zahvala, toplo, najtoplejše se zahvaljujem, sklepčen ali ukrepčen, odlikovati (se), odličen, tolpa, izvestno, izvestje ali ,izvestije', izvestiti, pojem (Begrirf), poljudno, vspeh ali uspeh, vpliv, -ati, podli, a, o, tovarna (6.) ali ^vornica, opozoriti, opozarjati, opo-zorovati, slučaj, slučajno, znaČiti, promet, priobčit,  župnik,  župnišče."
V Murkovem slovensko-nemškem in nemŠko-slovenskem „Ročnem Besedniku" (tiskanem z „bohoriČico") ni še nobene izmed spredaj naštetih besed.
Ne tajim, da sem nekoliko izmed teh rabil z „Dom-om in Svet"-om i. dr. vred tudi jaz; kajti „sila kola lomi"; ali da nas sodi kakšen ,Vukovec', smel bi nam očitati po pravici, da so vse te besede nenavadne (med narodom), ker rabijo samo književnikom ali pisateljem in drugim omikancem ali „narodni gospodi slovenski".
Da bi se prepričal sam, so li nekatere besede, ki sem jih Čital že večkrat ali vsaj po jedenkrat, n. pr. v „Dom in Svet"-u, res že navadne, t. j. našemu ljudstvu (preprostim Slovencem) že. z n a n e , popraševal sem priska-koma:i) nalašč zopet svoje tri zaupnike4); n. pr.
*) Sem spadajo različne po knjigah raztrošene zbirke, najobilnejša izmed njih je: Erjavčeva „iz potne torbe" v »Letopisih Matice Slovenske", Sašljeve zbirke, v Koblar-jevi »Zgodovini fara Ljublj. škofije". 4 zv. (Zgodovina Adlešičke fare na Belokranjskem) 1887, v »Dom in Sv." »Belokranjski pregovori", v »Drobtinicah" i887v(str. 288;; Brdnikova zbirka v „Dom in Svet"-u i8qo; Strekljeva zbirka v „Letop." 1892 i. dr. Nekatere narodne besede so začeli šele v zadnji dobi presajati v knjigo; n. pr. „za-verjen biti" = zatopljen biti v kaj (»Dom in Svet" 1890, str. 70.) Čudno, da pok? Cigale ni vzel te lepe besede v svoj (Wolfov) slovar h. pr. za »vertieft", dasi je v njegovem domačem kraju domača. Isto znači »zaverovan biti"   (tudi v Lescah na Gorenjskem).
2)  Ponavljam: pri nas Slovencih (== Novoslo-vencih); kajti nekatere izmed njih so celo staroslovenske.
3)   „Na priskakcih"  velijo  Beli  Kranjci. 4J Vertrauensmanner.
kaj pomeni beseda „župnik". Najbistrejši izmed njih (ki bere „Dolenjske novice" in „Mohor-jeve bukve") pogodil je, „ ali stari ljudje -— rekel je — pravijo pri nas še vsi ,fajmošter'". Tako mi je odgovoril tudi „Beli Kranjec v črni suknji", samo da je rekel namesto „ fajmošter" po belokranjsko „fajmešter".') Priletnemu možaku (ki ne zna ni ,pisati, m brati') bila je pa beseda „župnik" za ta pomen popolnoma neznana'-); „gosp. fajmoštru pa ne pravi pri1 nas živ krst ,župnik'". — Izraz „župnišČe", menda najmlajši izmed vseh, ki je ugledal šele v „Dom in Svet"-u leta 1890. (stran 288) beli dan, bil je pa vsem trem (tudi v celih stavkih) neznan, dokler jim nisem povedal sam, da ,pomeni' ta nova beseda ljubljanska „farovž" ali „farož". Sladko se je nasmejal mož potem, ko sem mu bil zabičil, šaleč se, naj ne žabi te nove besede, da bode vedel, kam mu je iti, kadar ga povabijo na kosilo —¦  „v župnišče".
Vendar mi je povedati po pravici, da je bil bistroglavec začel ugibati že poprej (predno sem mu bil sam rad povedal, kaj pomeni „župnišče"), da je to morda fara, dokler ga nisem preučil.:1)
„Dom in Svet" je zato, ker mu je že presedala nemška spaka (stari) „farovž", po razglašenih ,analogijah' ,skoval' novo — lepše \up-nišče; meni ugaja vsaj izmed vseh dosedaj sko-vanih izrazov najbolj. — Se bolj nas pa, da povem gredoč, pikajo drugi Slovani zbog besede — fajmošter. — „Kako čudna je vaša beseda: faj-mo-šter!" očital mi je nekdaj na Dunaju učen Ceh. — „Naš ,fajmošter' ali ,fajmešter' nastal je iz besede ,Pfarrmeister', vaš ,faraf' pa iz besede ,Pfarrer'; ,zato je naš nekoliko boljši od vašega", — odrežem se jaz.
Pa vrnimo se še enkrat k mojim zaupnikom! Ker ni moža zbok prehude zime na odkazanem mu mestu, povprašam najprej prvega mladeniča (Belega Kranjca, ki je hodil štiri leta v šolo in Čita o zimskih večerih ,marljivo' slovenske knjige), a potem drugega (bistroglavca) vsakega posebe: „Kaj si misliš, če pravim:   „ta gospod zna po-
1)  Ni treba dvojiti (dvomiti), da je ta beseda nastala iz nemške „Pfarr m e i s t e r", najsi je morda nekdaj Nemcem pomenjala nekaj drugega, kakor pomenja n. pr. Čehonemcem še zdaj »cerkvenega oskrbnika". — Po nekaterih krajih notranjskih pravijo fajmoštru — »farni a n", — farmanu pa fa r a n".
2)   Spomnil se je samo onega župnika („žiipnika"), t. j. božičnika, ki ga devajo po Notranjskem s Kočevarji vred na sv.Treh kraljev večer na mizo. (Gl. »Letop." 1885, str. 167.)
3)   Dečko, trd Slovenec, ni ugibal nerodno; če pomislimo. da kažejo nekatere besede s končnico -išče tudi (velik) prostor; zato čitaš tudi v Jan.-Hubadovem slovarju za novo vsprejeto besedo: župnišče najprej pomen »Pfarr o r t", a za tem »Pfarr h o f", dasi je bil »Dom in Svet" svojo novoskovano besedo (kakor jo imenuje sam), izrecno namenil za »Pfarrhaus" in »Pfarrhof", kar je isto.