slovenska stran L _^ 3. april 1978. - Naše Novine • 9. pišeta in urejujeta: lojze košorok in pavla gruden POLETNI VETRIČ Poletni vetrič nad Ljubljano zavel je in zanihal goste veje domačih smrek; nikdar popreje ni toliko bilo ostalo je za mano. Prijatelji in dom, cvetoča njiva, planine bele, materina roka. Ah, v vsakem možu res je pol otroka! Tujina pa je lepa, a varljiva. Čemu usoda me v daljave žene kot Ahasverja na ta dolga, dolga pota? Poletni vetrič nad. Ljubljano veje... Z drevesa glasno se mi kookaburra smeje. Ing. Ivan Žigon LJUBLJANA V ŠTEVILKAH V Ljubljani živi približno 15% vsega slovenskega prebivalistva. Po podatkih ima Ljubljana približno 300.000 prebivalcev. V zadnjih letih je priliv prebivalistva iz dežele velik radi naraščuj-oče industrije. Ljubljana je bolj žensko mesto, saj je žensk približno 13.000 več kot moških. Še posebej velja to za višje' starostne skupine. Povprečna starost je 33 let. Zanimivo je, da je Ljubljana po deležu starega prebivalistva nad 65 let, na prvem mestu med jugoslovanskimi mesti. Tudi narodna sestava mesta je pestra. Skoro 10% prebivalcev mesta se je preselilo iz drugih republik. Največ je med njimi Srbov i Hrvatov, približno 6%. Tako kot narašča število prebivalistva, narašča tudi število zaposlenih. Skupaj z Zagrebom je Ljubljana eno najbolj industrijskih mest, hkrati pa tudi pomembno trgovsko središče. Po številu zaposlenih je najmočnejša panoga industrija, dr-ga pa je trgovina. Najšibkejši panogi sta nar- avno kmetistvo in gozdarstvo. Delež v narodnem dohodku republike, Ljubljana doprinese s 24.3 odstotki. Največ doprinese trgovina, industrija, gradbeništvo, promet ter gostinstvo in turizem. Ljubljana ima 5 rednih in 2 experirnentalni gledališči, opero z baletnim ansamblom, slovensko filharmonijo, 3 galerije z več razstavnimi prostori, 8 muzejev in prav toliko knjižnic. Zanimiv je podatek da prireditve iz lela v leto padajo. Vzrok -televizija! Tudi število knjig in knjižic vztrajno pada. Z naraščanjem prebivalstva, narašča število otrok in mladine, tako je po podatkih v 49 osnovnih šolah vpisanih nad 31 tisoč učencev, nad 6 tisoč učencev vpisanih na 8 gimnazijah, v 20 tehničnih šolah študira nad 8 tisoč dijakov, v 18 šolah za kvalificirane -delavce pa je vpisanih nad 7 tisoč učencev. Za zdravstvo pa skrbi nad 300 zdravnikov, vsaj toliko zdravniških sester in drugih zdravstvenih delavcev. kar po domače ••• Ljubljano Ni ga bolj domačega predmeta od srajce in o tej se bomo danes res prav pa domače pomenili. Danes torej imam nekaj za tiste dekleta in žene, ki se po narekovanju mode oblačijo v tako globoko izrezane obleke, da se jim križec, ki je znak krščanstva, blešči na takorekoč golih prsih. To ni nič novega. V začetku 19. in koncem 18. stoletja so se ženske v životu tako stiskale s stezniki, da so jim prsa švignila kvišku in jim skoraj uhajala kakor ki-pieče mleko iz globokega izreza na katarem se je pasla moška pahota. V tistih časih je živel na Dunaju cerkveni glavar pod imenom Abraham s Santa Clara, ki se je prav posebno zgražal nad to modo. Smatral je da so gola prsa za posteljo, ne za javnost, še manj pa za cerkev. Prav je imel, sej se jim je s prižnice nudil razgled, ki jih je zapeljeval v skušnjavo. Pa se je našel neki mlad pridigar, ki tega ni mogel več prenašati in je takim damam, posebno tistim v dvorski kapeli, kar s prižnice zaželel, da bi se jim orel Janeza Evangelista podelal /to je on izrekel še bolj po domače/ kar med prsa. Seveda so se prizadete dame strašno ujezile nad njegovo surovostjo in zahtevale opravičila. Mladega, namučenega meniha, ker mu kri pač ni dala miru, je naš Abraham opravičil z željo, da bi se tem grešnicam podelal med prsa ne Janezov orel, ampak osel evangelista Matije naj bi opravil to funkcijo. V Benetkah so na gola ramena in prsa gledali čisto drugače. Tam so dekleta, ki so si izbrala za kar jejo "samoproda-jo" v javnih nišah, morala po zakonu sedeti pri oknu do pasa razgaljene, da bi s tem odvračale maške od homoseksualnosti. Vsako zlo ima svoje dobro. Zdaj pa na zaj k modi. Steznikov-skoraj ni več. Zdaj so obleke ohlapne in telo svobodno diha. Vandar je zopet na vrsti golota kakor nekdaj. Zdaj so se razpasle bele obleke, ki imajo za naramnice "špagete", dolge pa so kakor so nekdaj bile srajce, ki so zdaj v modi za moške-seveda za v posteljo, ne na ulico. Ko gledaš na ulici ženske, ki se nosijo po modi ne veš ali gredo iz neke postelje domov ali šele gredo v neko posteljo. V zgodovni o srajcah, ki so jih nosili že Egipčani na ulicah, ne samo njihove mumije, pa vse od Grkov in Romanov do današnjega časa, zavzemajo zelo važno mesto južno-slovenske srajce. O teh je leta 1910 Ljuba T. Daničič napisala zelo izčrpno študijo. /Tega je ne bom nikdar odpustila/. Po njeni ugotoviti je srajca tem narodom najvažnejši del garderobe. Do leta 1920, tako trdi naša južna sestra Ljuba, ženske pod srajco sploh niso nosile hlačk. Ravno zato, ugotavlja ona. so srajce najvažnejši del narodnih noš pri južnih Slovanih. Ker imajo južne Slovanske -nenavadeten talent za razkazovanje svojih oblik skritih pod srajco, je to povzročalo moškim velike erotične probleme. Najbolj izvedene v ' tem pogledu pa so bile kmečke ženske. /Verjatno, saj so kmetje imeli največ otrok. To potrjuje tudi naša literatura, saj so "delali otroke" kar sredi polj/. Kmetice so celo po vonju srajce znale ugotovljati če je njena lastnica devica ali ne. Srajca, ki jo nosi devica, vonja na sladko kri, so trdile. Stajca, tkana iz tanke južno-slovanske svile, izvezena pred dnevom sv. Jurija, oprana in osušena v sijaju polne lune na prvi petek po Veliki noči, ima to moč, da se bo najponosnejši fant zaljubil v najgrše dekle, pa če se mu je prej še tako gnusila. Seveda pa mora dekle, ki si hoče pridobiti ženina, pri vsakem ub-odu igle v to strajco, med vezenjem šepetati ureke. V Macedoniji in Dalmaciji, trdi Ljubica Daničič /da j^ Boj ubio!/ se ženske zvečer niso preoblačile. Šle so v posteljo kar v dnevni srajci. Slekle so se le ko je napočila polna luna in to samo če so bile zaljubljene. takrat je taka naša južna sestra zamahnila s srajco trikrat okrog telesa /da bi se prezračila?/ z desne na levo, izrekla urek, obesila srajco na žibelj in "presto" - ujela ga je na limanice. /Boy, o, boy!/ Pa tudi Slovenkam ni prizanesla, nesramna Ljuba. /Večna tema naj ji sveti in naj ne počiva v miru, amen!/ Nam je prizanesla še najmanj. Ce paročena žena ni uživala v občevanju s svojim možem, je poklicala k sebi žensko, ki je znala urekati. Ta jo je med ureki oblekla v njeno najlepšo srajco, ji dala pravila za srečno zakonsko življenje in nasvete za užitek v postelji. /Glavno je, da ji ni srajc^ odnesla.../ To sicer ni nič. Če je mož imel v vasi ljubico, se je morala žena, kakor je pač vedela in znala, polastiti njene srajce in v tej srajci ob mlaju pr-espati noč z možem. /Torej on svoje ljubice v srajci nikdar ni videl.../ In vse je bilo spet kakor v medenih tednih. Zdaj pride najhujše, kajti naša Ljuba se je tako naravnosta odrezala v svoji študiji, da še jaz ne vem kako to "spravit na papir"... Sram naj jo bo! V glavnem gie stvar takole: če se je moz dobro izkazal, je po tem ta naša rojakinja /iz vasi Pokrac - vsaj to mi je v tolažbo/ sedemkrat /kako naj to povem?/ prešla s srejco njegove ljubice z njegovih genitalij na svoje, izgovarjajoč sledeče besede: "Kakor se najini! prirodi mešata nacoj, ta-u ko naj ostaneta združeni} na vse čase. "Mislite, da je to vse? Zdaj pride na vrsto greh, čeprav sv. pismo pravi, da je v zakonu vse dovoljno. /Kdo pa je takrat vedal za vas Pakrac?/ Zjutraj je ta naša trapa to st-irinajskrat omadeževano srajco zažgal, da bi pepel "servirala" nezveštemu možu v pijači vse dokler ni zapustil ljubice. Pravijo, da dež vplina na erotiko. Menda res. Med tem, ko sem tole pisala, mi je prišel na misel, ko smo že v "etnični" dobi Avstralije, humor v etničnem smislu. Menda mi je hudič narekoval kar v engleš-čini: There was this man from Slovenia who married a girl from Roumania. Along cdime the man from Brazil and stole the roumanian girl six to nil. P. Gruden HAJLEPŠA HVALA vsem, ki ste mi poslali voščila za Veliko noč, posebno pa tistim, ki vas moj humor ni prizadel. Za Veliko noč je moja rubrika obtičala radi stavke na pošti. P.G. NAJMODERNES.H MEJNI PREHOD V EVROPI Gorica Novi mednarodni mejni prehod Štand-' rež-Vrtojba z velikim tc rminalom za tovornjake bo predvidoma dograjen pred koncem lela 197 Sedaj gradijo prvo fa/o del, ki obsega izravnavo zemljišča in podzemna dela, druga faza pa bi se morala pričeti v marcu: gre za dokončno ureditev površin. Proti koncu letošnjega poletja naj bi začeli z gradnjo objektov. Mejni prehod bi moral biti med najmodernejšimi v Evropi, saj bo opremljen z vsemi sobo-dnimi tehnološkimi pridobitvami. OKREPITEV SODELOVANJA Z JAPONSKO IN KITAJSKO Beograd - Predsednik jugoslovanske zvezne vlade dr. Berislav Šefer je po štirinajstdnevnem obisku na Japanskem in Kitajskem izjavil, da se je s tamkajšnjimi predstavniki pogovorjal predvsem o sodelovanju na gospodarskem področju, ki ga kaže še bolj razviti. Na Japanskem" je dr. Šeferja sprejel premier Takeo Fukuda, na Kitajskem pa predsednik Hua Kuo-fe-ng. 4000 LET LIPICE Lipica - Lipiška kobilarna bo čez dve leti praznovala 400. obletnico obstoja.Za ta visok jubilej so se lipiški turistični delavci že začeli pripravljati. Tako nameravajo med drugim zgraditi nov hotel s 150 ležišči, nogometno igrišče, teniška igrišča in hipodrom. Na ta način nameravajo še bolj popestriti turistično ponudbo. DIMARCO SPOMENICI Specijalista za porodične grobnice Tražite savete, konsultujte se sa nama pre odluke, da bi kasnije bili zadovoljni. telefonirajte u svako doba! 708 3238 Jzgradujemo Porodične grobnice, Na-dgrobne spomenike, kao i spomenike , svih vrsta IZ GRANITA, MERME-RA, CEMENTA ili po vašoj želji... fotografije u porculanu specijalno izradene u italiji Naša adresa je: 77 EDGAR STREET BANKSTOWN CARINSKE POVLASTICE NASTAVAK IZ PROSLOG BROJA Jedan primerak spiska carinarnica prilaze deklaraciji, a drugi primerak overava i vrača korisniku povlastice, uz naznacenje koje predmete i u kojoj vrednosti je uvezao. Ako korisnik ove povlastice naknadno uveze predmete privrednog inventara u pro-pisanom roku od sest meseci duzan je Carinarnici podneti i overeni spisak predmeta kojimu je carinarnica vrati-la. Carinarnica koja je overila spisak stavice o tome za-belesku na putnoj ispravi, označiti datum i staviti pečat carinarnice. Dan povratka iz inostran-stva korisnika povlastice carinarnica utvrdjuje iz putne isprave ili druge odgovara-juce načine. Ako ukupna vrednost predmeta prelazi iznos propisan Odlukom o utvrdjivanju predmeta i vrednosti nk koje se primenjuju carinske povlastice kod uvoza robe, carina se plača na iznos preko vrednosti prepisane nave-denom Odlukom. Po zahtevu za koriščenje ove povlastice carinarnica donosi resenje. Pod neprekidnim boravkom u inostranstvu smatra se i vreme provedeno na godis-njem odmoru kao i vreme provedeno u Jugoslaviji službenim poslom, radi posete porodici i si. Ako je korisnik povlastice bio sprecen usled vise sile da u roku od sest meseci uveze predmete privrednog inventara, vreme delovanja vise sile ne uracunava se u taj rok. 5. Oslobadjanje od placanja carine za predmete domac-instva i privrednog inventara za gradjane koji su proveii u inostranstvu najmanje 10 godina. Shodno članu 29. stav 1. tačka 1. Carinskog zakona, oslobodjeni su placanja carine jugoslovenski državljani koji su stalno boravili u inostranstvu najmanje 10 godina, kao i strani državljani koji su dobili jugoslo-vensko državljanstvo posle doseljenja u Jugoslaviji i strani državljani koji su dobili azil u Jugoslaviji, odnosno odobrenje za stalno nastanj-enje u Jugoslaviji i to na predmete svog*domaeinstva i neophodnog privrednog inventara, osim na motorna vozila. koja uvezu u roku od 6 meseci od dana doseljenja, odnosno od dana dobijanja azila u Jugoslaviji, odnosno od dana dobijanja odobrenja za stalno nastanjenje. Taj rok savezna uprava carine moze produziti, ako to zah-tevaju posebne okolnosti pod kojima se doseljenje vrsi. Lica koja su se iselila iz Jugoslavije pre 6. aprila 1941. godine ne placaju ca-rinu ni na putnicko motorno vozilo, koje uvezu prilikom doseljavanja u-Jugoslaviju. Pod neophodnim privredn-im inventarom podrazume-vaju se svi predmeti, uklju-cujuci i prevozna sredstva, potrebni za vršenje jednog zanimanja doseljenog lica, ako se prema vazécim pro-pisima moze baviti takvim zanimanjem u Jugoslaviji. Predmeti privrednog inventara u ovim slucajevima nisu vrednosno ograniceni. Jugoslovenski drzavljanin je duzan da pri koriščenju ove povlastice, uz zahtev za os-lobodjenje od placanja carine podnese carinarnici: 1) potvrdu jugoslovenskog diplomatskog ili konzularn-og predstavništva da je u inostranstvu boravio nepre-kidno najmanje deset godina 2) spisak predmeta domaci-nstva kuje unosi odnosno uvozi, sa naznacenjem vrste i količine predmeta; 3) izjava da uvezeni predmeti predstavljaju predmete njegovog domacinstva; 4) spisak predmeta neophodnog privrednog inventara. Prekidanje stalnog boravka u inostranstvu radi koriščenja godisnjeg odmora, posete porodici i si. uracunava se u roku od 10 godina. Novogradnja-Dogradnja POD (patos) - Ako ste se odlucili da gradite novu kucu ili mozda dogradjujete koje odeljenje vise, pa cak i na neko renoviranje stare kuce, ne budite u dilemi koga biste da Vam uradi dobro a jeftino kad Vam FORMIRA BUILDING CO. stoji na raspolaganju. - Najjeftiniji pod od prvoklasnog drveta u svim standardnim dimenzijama [75mm, lOOmm, 112mm] postavljamo samo mi. Nase musterije su nasa reklama ali ako» nemate prilike da sretnete ni jednog od njih a da biste se uverili da najbolje nye uvek i najskuplje, nazovite me lično. Milosavljevic Miloš -Tel: 601-3727, Liverpool Dan doseljavanja iz inost-ranstva utvrdjuje se iz putne isprave ili na drugi način. Strani drzavljanin duzan je radi koriščenja podneti carinarnici: . 1) potvrdu nadleznog organa unutrasnjih poslova o prijemu u jugoslovensko državljanstvo, odnosno da mu je dat azil, ili odobrenje za stalno nastanjenje u Jugoslaviji. 2) spisak predmeta domacinstva koje unosi, odnosno uvozi, sa naznacenjem vrste i količine predmeta. 3) spisak predmeta neophodnog privrednog inventara. Kao dan doseljavanja stra-nog drzavljanina. smatra se dan prijema u jugoslovensko državljanstvo, odnosno dan dobijanja azila, ili odobrenja za stalno nastanjenje u Jugoslaviji. Ako korisnik ove povlastice uvozi motorno vozilo duzan je podneti potvrdu nadleznog organa unutrasnjih poslova da se iz Jugoslavije iselio pre 6. aprila 1941. godine. Spisak predmeta domacinstva, odnosno predmeta neophodnog inventara korisnik povlastice duzan je podneti carinarnici u dva primerka, i to najkasnije uz zahtev za oslobadjanje od placanja carine. Ako korisnik ove povlastice naknadno uveze predmete svog domacinstva, u propisanom roku od 6 meseci, duzan je carinarnici podneti i overeni spisak predmeta koji mu je carinarnica vratila. Korisnik ove povlastice moze pravo na oslobodjenje od placanja carine ostvariti za predmete koje uvozi, unosi ili prima iz zemlje iz koje se vrača, odnosno do-seljava. Carinarnica koja je overila spisak stavlja o tome zab-elesku u putnoj ispravi, oz-nacava datum i stavlja pečat carinarnice. Ako korisnik povlastice unosi ili uvozi predmete privrednog inventara, duzan je podneti i potvrdu nadleznog opstinskog organa da se po vazecim propisima moze baviti odredjenim zanimanjem za cije vršenje uvozi predmete privrednog inventara. Nastavak u sledečem broju. PROROK Proričem ~ vasu sudbinu Mogu vam reci vasu prostost i vasu buducnost. Sto ce vam se desit u vasem životu. Posjetite me svakim; danom od 12.30. pm. do 7. uvecer. Uvjek sam na istoj adresi. Pitajte za Gos. Anu na adresi. 761 Park Street, Branswick 3056. Melbourne, VIC. "Mogu li i ja, zaboga, zemljače, dobiti svoju porciju?"- sa zabave "Jedinstva" iz Adelaide v v Saris Ante Skala Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU Za: Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku. KAMEROM I PEROM Ovekovečio : Živorad LUKIC "LEZI LEBU - DA TE JEDEM!" - negde na železničkoj liniji u Južnoj Australiji - Da je sindikat - Union - ako ne glavni a ono važan gazda u ovoj zemlji to več svako zna- ZNA SE KO JE GAZDA: "Dobro gledaj, ako hočeš posao i pare moraš raditi isto ovako - Brisbane, QLD ADELAIDE: Mladost prolazi -gde su naši mladiči? CENTRALNA AUSTRALIJA: Narednih 16. kilometara ako ne voziš oprezno, dobičeš saputnike