St. 210 NMftu iltfiii riltifM Crti Brati« Bi PBK Ishaia, irviemli po^lJek^ES dan zjrtraj. Urad- LJ-ađ-fcft *jl A^ga 9t. 30, L ^frtftpi' Dopisi mi se poiilj. ^ - ■ pi.ni se ne rokop? • « ne *rmCa>? :. AHAf^USO**— * Prof F Peric. Laste** vi »no« t Tisk tisk«^. »naši ta mesec L . ^ SC. pol leta L 32.- In celo ie.o i. ou.-. Za inozemstvo me..čmo ^Hr rtfc^ Te^f on uredništva in uprave «. 11-57. -C **J \ y _______________ V Trstu, v necMio 6. septembra 1925. Posamezna številka 20 ceni. Letnik L OINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 cent — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov ram po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trttu, u4w* sv. Frančiška Asiškega Štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Prekulturni smo! V glavnem glasilu fašistovske stranke «11 Popolo d'Italia* od 30. avgusta t L se je ogku.il neki gospod Michele Risola s pn-appevkom svoje modrosti k perečemu vprašanju učnega jezika na ozemlju drugo-rodcev. Fašizem je — tako pripoveduje — nekaj mesecev zanemarjal to vprašanje, ker je bil zaposlen z drugimi bolj važnimi stvarmi To dejstvo so izkoristili drugorodm epolitikanti*, da so to .vprašanje predočali Icot silno važno državno vprašanje. V resnici pa je italijanska država že rešila to vprašanje in gre le za to, da se ta rešitev še sp^polni v skladu z interesi narodne družbe ir države. Pripoveduje, kako da v političnem življenju drugorodcev duhovnik in ucrte*i tvorita vez med «politikujocisni advokati v Trstu in Gorici in pa prebivalstvom na deželi, in so t rudniki so tudi — komunisti! In pripominja, kako da narodna vlada ni odpravila skoro nobenega t?h učiteljev, To z Jn^osia^l Italijanski protest Poslušajte le, kaj' piše! Ljnti «©, ker je vlada drugor odae dijake na rj|di nepriineriie*a postopanja z itafijan- oprostila od taks. V kaknamen?Ssolom * deUvciv Slavi* kulturo hoče pospesevati — asimilacijo!L.. . _ ^ „ , n v- t - , G. Risola pa meni, da je to nož, ki reže na T BEOGRAD, 5. (Irv.) Itah,ai»ki odprajr- . dve strani in ki inore postati nevaren zajnik poslov je posetil danes poslanika dr. gres je danes zaključil svoja dela Odobril italijanstvo. Zakaj? Drugorodna mladina j Rybafa in je i» imenu italske vlade pro- je resolucij, k, priporoča I^uštv^ naroda ji kar navalila na srednje šole v Gorici, I tZ^^Ž^T*** ^^ Zaključil« mirovnega kOBiresa u Parizu Nemški delegati proti ženevskemu protokola PARIZ, 5. 24. mednarodni mirovni kon- ta k o da tvori osemdeset odstotkov vseh učencev. Med njimi da so otroci tudi takih družin, ki so še nedavno pošiljale otroke preko meje v tamošnje narodne šole. Tako da se ustvarja srednja slovanska buržoazija, ki da je desedaj ni bilo nikoli. (Zopet dokaz, kako pisec otepa z resnico). Kdo more vedeti — tako vzklika Risola -—, v kake namene bodo mladi drugorodci porabljali orožje kulture, ki se jim sedaj daja more fuzionirati z zemljoradniki, ker ne more dopustiti, da bi se druge strank« opomogle na račun HSS. In Radićevo odklonilno stališče je bilo merodajno, da je padla fuzija zemljoradni-kov s HSS v vodo in nobena druga stvar. _____ __________ ____, , _ _ . Za zemljoradniki pride kongres Jugoslo- lavcev pri jugoslovenskih podjetjih. Rekel kateri, čeravno nepopoln, predstavlja pri-! venske muslimanske organizacije. Kongrea je, da se nahaja v Italji več jugoslovensjah; merne garancije za ohranitev svetovnega se ^ v znamenju fuzije z Davidovi- delavcev, ki se jih trpi kljub nettunskim j miru. Razprave na kongresu so biie me- ^evo demokratsko stranko. Glavni zadržek konvencijam. Dr. Rybaf je zagotovil itali-;stoma precej burne. ^ __j za fuzijo je, da je muslimanska orgajiiza- janskemu odpravniku poslov, da se stični slučaji ne bodo več ponovili. Kriti Aleksander bo Vfltsmii LJUBLJANA, 5. (Izv.) Danes ob 17. uri in pol je prišel z Bleda v spremstvu kneza brezplačno! Dočim da je bil obisk srednjih^pavla in prvega adjuta~£a generala Hadži- šol iz «vzh&dne Furlanije* pod prejšnjim ća ----j- - -- --j-i — režimom neznaten (tudi to ni res), je pa" danes prevelik, skoro pretiran. Tu da deluje spretna propaganda, ki navaja napram srednjim šolam tudi družine, ki ne bi bile nikdar mislite na to. tike oostopnega absorOiranja arugoroomu i ijuu««« italijansko šolo? G. Risr»la se-akupin v italijanski rodbini na drugi strani, i veda ne veruje tega. Do go se je mož tru-Toda Julijska Krajina in Poadižje sta v Ita-! dtl, polil in zvijal predno se ,e dokopaj do hn in narodni jezik za vse ljudi v mejah tega, da je poslal — odkritosrčen Preveč Italije more biti le italijanski, pred vsem | ukazel]ne mladine imamo mi, prekulturni Aleksander in ^e takoj podal na velesejem. Obiskal je vse paviljone in si z velikim zanimanjem ogledal razstavljene predmete. Kralj se je mudil na velesejmu nad 1 uro in pol in se je zelo laskave iz-i razil o krepkem razvoju slovenske indu-Kaj pomeni to? Ali se je morda v prsih; stTije in obrti. " " rovarjev izjienada vzbudila > pre(i velesejmom je tvorila špaiir tisoč- glava množica in je priredila kralju navdušene ovacije pri odhodu. Mi miaistrsk;g8 sveta Dovoljeni krediti za popravo lokomotiv Nemški delegati so se izrekli proti pro- j c,ja ustvarjena na verskem geslu. Poleg tokolu in zatrjevali, da pomeni sistem j tega pa igra vdiko vlogo tudi praktični ozir, sankcij novo obliko zakonito in medna- J da se bodo muslimani s fuzijo z demokrat-rodno odobrene vojne. ; sko stranko postavili tako zelo na opozici- Nemški delegati bi priznali ženevski pakt j jonaino sta]išče, da jim more to samo škole tedaj, če se izvrši popolna svetovna raz- kovati. Položaj muslimanov v Bosni je orožitev. Tudi angleški odposlanci se niso namreč nad vse težaven. Večina od njih je pokazali naklonjene.v ženevskem protokolu vsebovanim sankcijam. Eden izmed njih je zahteval, da Društvo narodo/v razveljavi nekatere določbe versailleske mirovna pogodbe, ki ogrožajo evropski mir. Pri glasovanju se je večina delegatov izjavila za ž#T»evski protokol. akademije orijentirana v hrvatskem smislu in fe zato je Radić muslimanski organizaciji nevaren. Še težje pa je stališče muslimanske organizacije s socijalnega stališča. Nižii sloji, da rabim ta izraz, so silno dostopni Radi-čevi agitaciji, dočim vpliva na višje politi-tična moč radikalo\, ki vedno bolj veljajo kot prava jugoslovenska konservativna stranka. Brez vsake opore z druge strani se 1; I muslimani ja«no ne morejo uspešno proti- spo-porai*. Praz*evasje 200-letsice ruske znanosti. LENINGRAD 5 V zadkih dneh so prispeli i ^itlpH^ku močne ^adičeVe sSSeod scvkai mnoiJost^vani inozemski delegati, da: , .T _ j-i i . i i f prisostvujejo svečanostim ob pr.ii:ki dvesto-i ^ in Str^ke ^ __j letnice akademije znanosti. Maksim Gorki je I Ker voditelji J. M. O. to u^/idevajo, zato je L t -_* i(>7:k se morajo vsi uči-!smoI Zato naj se ne izobražujemo niti na "•v^ijeat Kremu za popravo w««fli,uT ^ posebne pismo in obžaluje, j prišlo vprašanje fuzije z demokratsko pa Kot ucm jezi«., ^.-iu »liSanskem je- 1 podlagi italijanskega jezika! Tema naj bo, j BEOGRAD, 5. (Izv.) Danes popoldne ^ sc nc more udelež il Uningradsk:h sveča-j stranko na dnevni red. Popolnoma jasno pa telji usposobiti za pooK . > narodna !akc nai svetijo zvezde raznih — Risolov! i je vršila seja ministrske,ga sveta. Ministr- j nosti V nadalmem piše: «Imel sem priliko j je tudi to, da ne ostane muslimanska siran-ziku. S temi odredbami do^amje na on nai nrMeib zopet s svciimi deklamaci- akt svet se je bavil s tekočimi zanevami. j opazovati in občudovati heroizem utemelji- ka v s|u5aiu {uzi)e intaktna in da izgubi vlada — naglasa mociri Kisoia oa ^__^ , y ^ c^«;. Dovolil je znatne kreuk v italijanskem jeziku, so storili to, da. RIM, 5. Včerajšnji <f"!parijalo o kulturnih odnošajih med Italijo in;Z£g sc ^ navedena delegata nisto do-itS; tlSt1' kl f ^ aV3> PTt0t ^goslavijo in kako bi bilo mogoče te odnošaje i vršila kompilacije svojeg noročila glede govor, predan v parlamentu dne 1. de- ge pg]aditi __a v, »rijskegi gospodarskega stanja, ker do Odkritje komunistične centrale t Rigi s.e,daI ni šc b.il0 objaivl^no. Včeraj se je vr-78 komunistov areiiranih. šila prva tajna seja delegatov, ki tvorijo RIGA, 5 Policija je odkrila včeraj tajno ko- avstrijski komite. Seji je predsedoval Pain- po koncentraciji sil se naravno zlasti kaže na kongresih strank, ki se vrše v tem mesecu pred otvoritvijo zasedanja skupščine. Kot prvi je zbor ©val zemljoradnički kongres in glavna ter f-koraj edina pomembna, točka njegovega dnevnega reda je bila: Vprašanje fualje s Hrvatsko seljačko stranko. Za fuzijo so biii v pretežni večini zemljoradniki iz prečanskih krajev, predvsem Vojvodinci in Bosanci. Proti fuziji pa so biti SrbjanM m Ličani pod vodstvom doktorja Lenaca iz Ogulina. Po dolgotrajni, mestoma zeio burni debati se je kongres izr^tel proti fuziji z Radićevo stranko, odobril pa prestop slovenskih kmetijcev v Radićevo stranko. Že samo to zadnje dejstvo pove dovolj jasno, da ni bila fuzija odklonjena iz načelnih vzrokov, temveč le iz taktičnih. Kajti če smejo kme-tijci iz taktiy dnili vzrokov postati radićevci, potem tudi za druge zemljoradnike ne more biti načelne zapreke. Fuzija je bila torej odklonjena le iz taktičnih ozirov in v prvi vrsti vsled tega, ker je radićevci niso hoteli. Ni sicer običajno, da bi se kaka stranka branila s fuzijo po-iO^ez množiti svoje vrste, toda Hrvatska seljačka stranka je bila v to prisiljena. Će bi se namreč izvršila fuzija zemljoradniške stranke z radićevci, potem bi bila v Jugoslaviji postavljena seljačka fronta in sicer tako močna fronta, da bi morala stremeti za vlado, Vsled tega bi bila nujna ost seljačke fronte naperjena proti radikalom, ki so to tudi dobro čutili. In povedali so tudi odkrito, da je sporazum v tistem hipu, ko bi se radićevci izjavili za enotno seljačko fronto, definitivno pokopan. St. Radić je imel torej samo eno izbero; ali z zemljoradniki in za seljačko fronto ali z radikali in za sporazum. S kmetskega stališča bi moral biti za seljačko fronto, s hrvatskega in lastnega strankarskega stališča pa je mogel biti edino za sporazum, Č> bi se ločil od radikalov, potem bi priznal, da je bila njegova dosedanja politika napačna in ljudstvo bi dejalo, da ne ve kaj hoče. Programatično bi bilo sicer silno razumljivo, če se seljačka stranka izreče za seljačko fronto. Toda v Jugoslaviji še dolgo nismo tako politično daleč, da bi programa-tične točke bile odločilne. Pri nas so oseb- Pripravljajo pa se še nadaljne fuzije. Hrvatska Zaiedniea ne more oslati osamljena. Nienih 6 poslancev ne more v parlamentu igrati nobene vloge, pa čeprav so med njimi odlični politiki kot dr. Bazala, dr.' Lorković, dr. Polič in dr. Trumbić. Hrvatska Zajednica je skušala okrepiti svoje stališče z združitvijo z radićevskimi disidenti. Namera se je ponesrečila, ker niso mogli iti disidenti z njo. Že itak je njih stališče obupno težko. Če bi pa sedaj šli še z zajednico, z gospodo, kakor pravita Radič in hrvatski kmet, potem vedo oni, da so definitivno d uigrali in da se ne smejo na selu cTiiti poka^aii. «Jutarnji list. je pisal v zvezi s tem, da se hočejo zajedničar ji fuziioni-rati s samostojnimi demokrati. Bil je to dovtip, ki je dokazoval samo težaven položaj zajedničarjev. Toda z resnico ni bil v sorodstvu. Pač pa se v zadnjem času govori o iuziji zajedničarjev z demokratsko stranko in ta fuzija je verjetna. Odgovarjala bi stanovski strukturi stranke, odgovarjala njenemu opozicijonalnemu stališču in v gotovi meri tudi njeni ideologiji. Toda federalizem bi morala Hrvatska Zajednica pokazati tudi v tem slučaju in resignirati s tem na svoje glavno geslo proti Radiću. To je edina ovira, da tudi s to fuzijo ne bo šlo gladko, dasi je Hrvatska Zajednica v tako težavnem položaju, da bo absolutno gotovo izgubila bitko, če se ne nasloni na kako drugo stranko. ruzija je torej najbolj markantno geslo sedanje politične situacije, ki se vedno bolj bliža dvostrankarskemu sistemu. Na eni strani radikali z radićevci, na drugi demokrati, vse drugo pa postane prej"ali slej večjega pomena. Srbijanski politični sistem je na tem, da se uveljavi tudi v pre-' čanskih krajih. Je to dokaz silne zmožnosti srbijanskih politikov in podrejene zmožnosti prečanskih. Da pa pride do dvostranksrskeg-j sistema. je treba rešiti še eno vprašanje in sicer vprašanje odnošajev med radićevci in radikali, Ali koalicija, ali fuzija! Koalicija je izvršena, vprašanje fuzije pa je spro- ze ženo. Kam pa gre smer politike obe^ strank, o tem pa prihodnjič. R. S. PBBP^M Darlamenin cenvbra 1919., ki je zvenel kakor blago-vestje novim državljanom Italije; ministrski predsednik Bonomi, ki je rekel v parlamentu, da se mora vlada posvečati gospodarskim in kulturnim problemom tudi drugorodcev in je gotovo mislil pri tem na blagohotno in pravično postopanje z nared-fiimi manjšinami: ali eg£ socijalnega reda, in goreče želimo, da se strne okoli Mesijevega prapor^a v okvirju cerkve. Ta (cerkev) jih vabi kot prostovoljce in jih pričakuj«.* DNEVNE VESTI II podest& Ta besed*, je prlfcka aadnje dni v modo, Po Bifejem zasedanju ministrskega sveta jt postal «podestA> predmet novih polemik raed režimskim in o^jozicijonalnim Uskom. Vprašaje se postavlja enostavno Ujoo-le: Ali «sfc*daco» aU «pode*ta»? Gre torej za vprašanje ustroja 4n uredbe občkv-uprave. «Sh»daco» je navadni župan, ki ga rzvoH občinski svet, kateri je s avoje afcanl voljen od občinarjev. Tudi * podesta* Je župan, načelnik občinske uprave, toda rarKka med enim m drugim je ta, da *po^ de »t a>> bi ne volili obćmarji sami po svoji volji, temveč bi ga imenovala vlada k<*t stalnega državnega uradnika, kakor n. pc. prefekta, podprefekta in druge javne služabnike. < Pode sta » ni nič novega v zgodovini ■prave italijanski k občin. V prejšnjih stoletjih so se imenovali tako načelniki italijanskih me&tnih obči«. Posesbao važno vlogo so igrali ob času neštevilmh italijanskih republik v srednjem veku. V Nemčiji 90 bili takoimenovani ^Burgemešster-ji* (Biir-germeister). Njihova oblast se je ustanovila ie v 13. stoletju, in sicer je izšla it borb trgovskega in obrtniškega dela meščanov proti oblasti posvetnega in cerkvenega plemstva. Cesarji so cenili gospodarsko moč teh stanov in zato so pni priznali končno pravico, da si smejo voliti burgemei-stera . S tem je bila oblast plemstva nad mesti odpravljena in so postaj mestne uprave popolnoma neodvisne. Ko so se pozneje obrazovale dežeie in z njimi deželne oblasti, so si te poslednje počasi zopet podvrgle -burgemeistere*. Poznejše ustave sc potem stalno izpopolnjevale in utr je ale oblast dežel. e Le mesta pa so imela svoje ^podesta*, medlem ko so bile vasi pod neposredno oblastjo plemstva.Moderno upravno uredbe na podlagi občinskih upravnih enot so prinesle šeie ustave v prvi polovici prejšnjega steietia. V Italiji se je -s prejel francoski upravni sistem (občina-pekrajina-država). Načelnik moderne občine je voljen župan (smdaco). Pc : acLijih manifestacijah v fašistovskem taboru bi se dalo sklepati, da je začel sindaco odigravati svojo vlogo. Kakor smo poročali ze včeraj, je glavni tajnik fašistov ske stranke na sestanku fašistoiv-skih senatorjev in poslancev v Rimu odkrito izrazil s vejo antipatijo napram ob-činskHi volitvam in na drugi strani svoje dopacienje nad režimom občinskih komisarjev. kateri aaj bo priprava za povrnitev k režimu poteštaiov (podesta). Kako bi izgledal ta novi občinski režim in iz kuterih razlogov so se fašisti odločili zanj? — o tem nas pouči članek, ki ga je objavile pretekli četrtek glavno fašistov-eko glasil- Po-polo d'Itaua» pod naslovom -Ben venga 1 Podesta (Le naj pride pc-teštat}. Med razlogi se navaja predvsem] deisfvo. da je sedanji francoski sistem za italijanske razmere neprimeren. Daije so tudi posledice občinske uprave na pod-agi tega sistema skrajno kvarne. Uprava modernih občin je tako zs? voljeni župani ne morejo razumeti, ker so po večini občin navadno neizobraženi ljudje, tako da ne morejo zmagovati to-Hke naloge. Na drugi stran* pa da ustvarjajo občinske volitve nevarne razdore med občinarji. razdore, ki so \ eaiic na škodo uprave. Končno je občin preveč in zato so večinoma premajhne, taito da ne morejo prenašati ve\kih stroškov, ki jih zahteva moderna dobra uprava. Zato: «Ben venga il Podesta!t. j. z drugimi besedami temeljila reforma sedanjega občinskega reda. V ta namen naj bi se občine razdelile v tri kategorije: 1.) Občine z najširšo avtonomijo. To bi bile velike mestne občine, ki so v gospodarskem, socijalnem in finančnem pogledu na taki višini. da se lahko samostojno upravljajo brez vsake druge kontrole razen potom javnega mnenja in tiska. 2.) Srednje občine. ki niso dosegle take stopnje razvoja, tako da je nad njimi potrebna kontrola prefekture in pokrajinskih upravnih odborov. 3.) One občine, ki niso sposobne, da bi se same upravljale in katere morajo zaio imeti posebnega skrbnika, ki rekiuo odvisen od države. Režim poteštatov bi veljal potemtakem le za zadnjo kategorijo. In člankar dostavlja, da bi taki občinski državni uradniki ali podesta ne smeli biti domačini, temveč uradniki, ki bodo odgovarjali za svoje delo direktno državnim oblastvom. Glede stroškov za vzdrževanje «potešta-tov si po mnenja čl^nkarja ni treba delali skrbi. Po štiri pet in tudi po deset občin naj se zdruzi v eno m potem bo sredstev dovolj in uprava boljša,, ker bo v roka h usposobljenega upravnega uradnika. Ciankar zaključuje: «Naj pride torej pojesta. in sicer hitro in naj bo dobrodošel!* Ti posnetki nam jasno kanejo, v kateri ^meri gre sedanja agitacija za preuredbo -občinskih uprav. Ako pride «podesta» — jd Farinacci se je izjavil zanj! — poiem si moremo takoj predstaviti tudi položaj, ki •e obeta našim občinam. Gotovo ne bodo figurirale ne v prvi ne «v drugi kategoriji, temveč v kategoriji onih občin, ki se ne znajo same upravljati, ki Jim je treba dati kr. komisarja ali podesta. V novih pokrajinah bi ostale voljene občinske uprave le K nekaterih mestnih italijanskih občinah, ta način bi doživele naše občine od aneksije »em že tretje «spremenjenje». Od tnrtonomne občine, kot smo jo imeli pred vofno, smo prišli na upravno občino s «sin-dakom*, a sedaj se nam obeta — podesta, ki ga ne bodo voHfi ofočinarji, temveč ga bo imenovala vlada kakor vsakega drugega uradnika. In ne more se reči, da bi tudi to ne bila — evolucija! Splošno premettenje stotenskin železničarjev Že nekaj dni se širi vest, da je železniška uprava pripratvila odloke o premestitvi večine železničarjev slovanske narodnosti iz novih pokrajin v stare. Na stotine družin bo tako obsojeno, da bodo morale zapustiti svoje domače kraje m se preseliti v notranjost države. Udarec, ki zadene s tem železniške uslužbence in njihove družine, je nepopisen. Prizadete mora raniti tem občutneje, ker je taka premestitev povsem nepotrelbna, da celo tudi v očitnem nasprotju z interesi službe same, ker je pač znano dejstvo, da je službovanje v domačem kraju eno izmed najizdatnejSih bodril k vnemi in vztrajnosti. Celo glede vojaške službe se da to neovržno trditi in dokazati. Taki ukrepi se dajo po vsem tem razumeti le kot 'kazenske odredbe. Razumeti in tolmačiti morda da, toda v nobenem slučaju upravičiti. Kaj naj bi bili zagrešili ti nesrečniki, da si nakopljejo take skrajno neprijetne in odijozne posledice? Iz vseh teh razlogov smo smatrali te govorice za neverjetne in zato nismo hoteli o njih poročati, ker nismo hoteli riskirati, da bi prizadete slučajno brez potrebe razburjati. Tudi se nam je zdelo nemogoče, da bi ne bila železniška uprava obveščena, kako grozen gospodarski udarec bi pomenil tak ukrep za železničarje. Premnogi (med njimi imajo tu svojo hišico, košček zemlje, s čimer dopolnjuje svoje dohodke in skušajo izboljšati svoj gmotni položaj. S premestitvijo bo vse to uničeno. Kako naj prizadeti zapustijo svoje hiše in košček svoje zemlje? Ali jo morajo prodati, aH se morajo družine umetno ločiti in živeti na dve strani! Iz vseh teh razlogov, kakor rečeno, nismo mogli verjeti in zato tudi nismo poročali. Sedaj pa se nam govorice žal potrjujejo. Kakor smo zvedeli v uradu političnega društva «Edinost*, je naš poslanec dr. Wilfan že posredoval s tozadevnim vprašanjem pri pristojnem ministrstvu v prid kruto prizadetim železničarjem. Vam pripsdsgoča Icveh peaeij as more pr< bila rojaa p oko« ms. t Ker ••Vam je — Porotne zmed*. Poročnik ca v. avv. Pa-lotti, voješki avditor v Trsta, je iedal proti sinu nekdanjega gosdtisega odvetnika dr. T ume tiralico, ker je obtočen deaertirstva. Čeprav je vojaftki avditor v Trst« postopal v tem pogledu najbrže popolnoma pravilno in po sale onu, vendar sam ta sfačsj ■•zorno priča o čudnih in zamotanih in včasih naravnost smešnih razmerah, ki »o nastale po razdelitvi pokoine Avstrije med nasledetvenimi državami. Odvetnik dr. Turna je biJ rojen, na Kranjskem, bival pa je a&jmaaie 30 let na Gori&etn, kier je izvrševal odvetniški pokHc. Ker je bil, kakor rečeao, odv. dr. Tama slučajno roje a na Kranjskem, je moral glasoam senžermenske pogodbe vložiti prošnjo za itafijanško državljanstvo, daeiravno je preživel večji del svo-» jega življenja na Goriškem. Proteza Za italijansko državljanstvo je bila. dr. Tumi zavrnjena.. Ker bi ne mogel več nadale izvrševati odvetniškega poklica v Gorici, zato je, ko so mu vzeli stol — kakor se je ob slovesu sam izrazil —, veselo zažvižgal in odšel v Ljubljano. Z njim jc seveda odšla tudi njegova družina. Sedaj pa je izdana tiralica za njegovim sinom, ker da ^e italijanski dezerter. — Nov dfesevask v Sarajevu. V Sarajevu je včeraj začel izhajati nov dnevnik pod imenom «Slobodna štampa®. Urednik lista Mustafa Celic, ki je prej urejeval «Naš« pravdo - — Popravek. V včerajšnji <-fidinosti» »e je med vestmi iz Vogerskega vrinila nelfuba pomota. Popravljamo v toliko, da se je takoj po pogrebu . pek. župn, ka Andreja Uršrča vršil pogreb pok. Josipa Marvina in ne Andreja, kot je bilo pomotoma javljeno. Smrt zadajega Obreaoviča. asla pas H)sp& poteza. AH pred vrstim« ostala nam je mnoge toga dvfas Naie fc—alici (polarne 11 o, mj u Zagreb, da tamo odigraj* revanchs-otakmice u mom* Iz triaike pokrajine — Zagone aa Pivki, Gasilno dntftvo pnmfl _ __ ,.„... __ e 13. t. m. aa *£tefacovem dwo» veUka čađima "-Omc^Aji^ 7 .Viktorije« NadlmTse,1 nasled^faa m^amomTol dsće naie vrfe prvakinj dostojno zastupati. IFSJSC*?*™*3^ ^A^ 4' T* naš mladi -šport u Jd. Krajini. Iz tržaikega življenja — Nezgoda stark«. 67-letna Marija Modec, stanujoča v «1. Giotto it. % s« j« včeraj pred-poldne vozila s tramvajem po allci Battisti. V bliž-ai javnega vrta je hotela iastopiti. Toda ni ie bila na neb, ko fl je nenadoma postalo alabo in v hipni omotic! je padla tako nesrečno, da si je zžomila desno nogo v stegnu. Nesrečna starka je dobila prvo pomoč v bližnji lekarni Leiteabuctf, kamor so jo prenesli nav-zočni, nato je bfia prepeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Ležati bo morala kakih pet tednov, — Naglica m nikoli dobra. 25-letni Alojzi* Seivales, častnik na Uo^dovem pamiku =Persia». D'Aosta, . _______■____________________________ r J krovu nakladanje nekega izredno težkega to- ''dnevu pa so se začeli zbirati ljudje iz bliž-vora. Pri tem (je zapazil, daje neka vrv prijnih duhovtiii, ^a prisostvujejo bla^osJ^viivi dvigalu kačela popuščati. noteč ^preprečiti] novega kipa M. b. N^ajveličastnejši je bij da bi >o pri- raznih okoktkth »borov pri micah in fco» certne točke. Od 4. do 6. telovadba postoj skega telovadnega društva. Od 6. do 7. petj« in konoarti. Od 7. do 9. veseloigra v treh dejanjih «Stari grehi*. 0)d 9. naprej nroeta za* bava Med vsemi točkami bo isvajal bistr&kt salonski orkester plesne točke. — Cigacitbj tabor. — Turška kavarna. — Številni psvi> lijoni z jedili m pijačo. — Šaliva loterija. — Šaljiva pošta. Gasilna društva prosim«, da se po moiaos. sti udeloSe \< godbo in Ves prostor pr£tl cerkvijo, kier jc zastavami-stala ličrua padcu si je zlcttnii desno nogo v gležnju. Dobil j kapelica s kipom, sc spremenil v nkorje je prvo pomoč oid na liee mesta poklicanega glav. Po cerkvenem opravilu se ie razvrstila zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepe-' procesija, kakršne Šempola; menda še ni videl, l?an v mestno bobt&nieo. ' Diven je bil pogled na male belooblečene i deklice. Ko je b'1 kip na svojem mestn se e Sek vsega pa je tvorila skup'na Jestnajs^h — Zapeljiva zJataraisk« islešba. Predvčerajšnjim popcidne okoli 13. ure so nekateri policijski a^ent-i, jd so iskali posla na Corso V. E. III., zapazili dva mladeniča, ki sta z ve lik ma zanimanjem opazovala iziožbeno okno ... , t . i, * u ^^ ^^t- m notranjost nie zlatarne. Zlatarna ie bila ^P^m s tribunami. na katerih so pete istotako oblečenih deklet s kipom Matere ! božje. Veličastna procesija, se je pomikala : skozi štiri slavoloke, katerih triie so bili t n j- „„ m notranjost neu« zlatarne. z.iatama ;e Diia .. - v , , , . • „ , Iz Uudnnpe- , . J. , , \ deklice. Ko >e bil kip nas voera mesti:, se ie , . . . i ^ i ,.t °b Usti uri iaprta radi opoldanskega odmora, " " ^ ;, ' ■■ ■ sie poročajo, aa e »n v M Md^. ^ ^ poUsPtil lum, da kujeta doma^J vJ«r zahval, za.jn-^-fc"««. eiedinjEitje tarife« no Jadranu zainteresiranih čehosloVaških krogih h ris t: c, nezakonski kralja j mladeniča kake tatinske naklepe. Ker sta. otroka so fe vz^ah neka, čase v Bel^adu na | ^ ^ tm}{ orecej sumI:ive tunin^ti, dvoru po Milanovi smrti pa ga ,e vzel povabili na kvesturo Tam se jej v Budimpešto Milanov mnjatel]i tfrrf ^ j izkazalo, da so imel agenti dober nos Pri i Zich^kijefantadaivnekizavodvKolosva-i^^ k; ge ^azala za 23-letnega ru. Po grofov; smrt, pa njegovi nasledniki ; Dotika Redvo m 24-letnega Siksta Catta- P01^J hoteli vec plafcvat! vsgomh i rinich, oba bre/. stalnega bivališča -----^1 st ea. Hrishč ye nato nastopal kot igralec v anžleški ključ, par vetrihov in ___ 1 ~ __ 1___ J.. . ^ o m W - rt 1." V! .71 /"i 7 T* M 4* i ° . _ ' ___ _ . - zvečer se je razvila v vasi neprisiljena radostna zabava. Nabrežnska godba jc svirala vriraino komad za komadom. Po zabavi se je začela množica polagoma razhajati. Bila je zares lepa verska slavnost, .kakršne no naša vas. nekem budiiivp-cstanjf^cem zabavišču, pozneie pa je bil natakar pri mednarodni družb:, .ki so našli j in 8 razno-, vrstnih ključev, Mladeniča sta sicer trdila, da nista imela ni kakih nepoštenih namenov, a , 7 ... T« i. . I U. a. IUSlf illltld il' fVrt rt - IJ lltpusituiil vzdržuje spalne m jedikie ^^ % kar pa jima spričo predmetov, ki sta jih imela posestvu sv»eje žene na jetiki, star komaj 39 let. Druitvsnt vtHI Vesti is Istre — Jelšace. Domače društvo priredi v torek popoldoe igro Namišljeni bolnrk». — Sto v. akad, ler. društvo «Istra>* u Pazina (sada u Opatiji) pozivlje članove na svoju X. redovitu glavnu skupštinu, kola će se obdTiati u Opalili, dne 20, sept. o. £ u 10. h prije po- Iz Konkonela. Nameravana vrtna i lica M. d. < Višava > - Konkonel je 1 prepovedana Ker ie bil aranžma te prireditve s® ! združen z ogromnimi stroški, je sklenilo cme- zahleva, naj se tud; Čehoelovaška udeleži n eno dbruštvo prirediti plea na prostem konference, ki se bo vršila dne 22. septembra . wostilni Ferluga, da spravi svojo blagajno zo-v Budimpešti, na kaieri se bodo vršila poga-'J T ravnotežje Zato naivJitidneje vabimo ■___, ki__i-___i. i__„i:__:__C1IC T*^ ' • _ * . . .. , • janja med Madžarsko kraljevino SHS in Italijo o uredbi tarifov na Jadranu. Čehoslovaška na; stopi, v po-gajan a z Jugoslavijo, da si za- vsa mladinska in druga društva, da prirede danes popoldne svoje fzlete na Konkonel. -rt.. . , "... - , ^ . j Današnja nedel;« bodi velika man:-------, , gotovi isto pobolisice. ki na teh 1 Q1Tl]|,ila sia odvedena v zapor, — Žeearjev* smola. Ko je kmetica Emilija,---------- -------- - « ~ . Svab iz Sv. Kriia predvčera^m popoidne dne. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsjedn ka, & proti glavnemu kolodvoru, se ji je na trgu 2. Crtanje i odobrenje zapisn.ka za^e glavne Liberta približal borno oblečen možakar ter ( skupštine. 3. Izvještaj iajnika, 4. Izviesta, bla-H izmaknil fz rok denarnico z zneskom 105 gajnška, 5. Izvještaj revizornog odbora i pota. Vpitje ženske je vzbudilo pozornost dveh d«ela apsohitcri a, 6, Izbor novog odbora, 7. agentov, ki sta dohitela bežJečega žeparja ter Eventualra. »ti ga odvedla na kvesturo. Pri preiskavi so na- U slučaiu. da ne bude prisutan dovoljan bio) Šli pri njem ukradeno denarnico, ki jo je Šva- j članova, skupština će se obdržati — prema * bova dobila nazaj. Ptiček, 50-^tni V-ktor 23. društvenih pravila — pol sata kasnije, ^Ttacr'a' O^iga iz Benetk, je bil oo zaslišanju odveden bilo koji broj članova. na U Opatiji, dne 1. sept. 1925. Odbor. posredovali pri merodajnih oblastih in bodo opozarjali na to, da se v zadnjem času izvoz i eza Hsa,---------„P lezn ških tarifov prihaja angleško blago na Sušak n Reko za znatno nižio ceno nego pa čehoslovaško. Istotako je tudi s steklom. sls DRAMATIČNO DRUŠTVO. Danes je Seii^j pa pogle:,mo v članek v (Gor. Straži*. sadaU dan določen za TpisoTanje v draro-IP- dopisnik ne vid. na cel. prireditvi ni« do- iz urodo Poi. dr. „Edinost" v Trstu Psziu uolnlm oSKcdovoncen V zadnjih štirinajstih dneh je začelo naše asopis'e zopet obravnavati važno stran vojno- etana stvar, da je! oc^kcdnlnskega vf^ašanja. To pot za pre SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE (Službeno). V nedeljo 13. septembra ob 9. uri zjutraj se bo vršil cv dvorani D. K. D. pri Sv. Ja- visokoodbnerjene in tada izplačane predujme { kobu - Trst (Campo S. Giacomo 5) L »z redili občni zbor « Sportnaga Udruženja^ s sledečim dnevnim redom: 1.) Otvoritev — nagovor predsednika. 2.) Tajniško poročilo.. 3.) Blagajniško poročno. 4.) Poročilo revizorjev. . __ 5.) Volitve O. S. V. 6.) Odobritev poslovnika. 7.) Interpelacije in samostojni predlogi. 8.) Slučajnosti, cd str&ai Zveznega kreditnega zavoda za pov-zdige Benečij v Benetkah in od dirugih zavodov. Finančna iotendanca poi lja vojnim oškodovancem pisma, v katerih jim naznanja, da jira ie bila likvidirana vojna odškodnina In jih zato poziva, v slučaju preveč izplačanih predujmov, da jih takoj poravnajo zavodu. Vidimo iz stečajev, ki so »am bili predloženi, da gre za naravnost ogromne zneske. Po cenitvi v enž sami veš, kjer je pf*bHŽno 350 prebivalcev, bi bili zadolženi za približno 700.^30 lir. T« slučaji nastaja o po večini pri onih. kier je vzpostavljala porušene stavbe stavbinsKa zadruga «Cerg». To vprašanje je podpisano tajništvo že precej časa od tefja začelo proučevati, toda prizadeti gredo le malo na roko. Če hočemo mogoče kaj doseči, je nujno potrebno. da VSI. ki dobijo, ali pa ao že dobui taka pisma, jih nemudoma v pošljejo na nase tajništvo. .. Po tako zbranem gradivu bomo podvzeu v Benetkah in pri raznih ministrstvih v Rimu vse sotrebne korake, da se to pereče vprašanje ured! v prilog vojnih oškodovancev. določila nabore kakor sledi: 24. septembra: Idrija; 25, sept.: Cekovnik, Dcie, Godovič, Dostop imajo: 1.) Vsi funkcijonarji S. U. 2.) Zastopniki proti pocfclasfciki, in 3.) Povabljenci proti povabilu. e. i. — S. k. «Vai» v DsifcodMh javlja vsem nogometašem in hazenafteam kakor tudi kolesarjem, da konča poletni odmor z dnem 10. septembra Do tega dne naj se javijo nogometaši Tehnični komisiji za nogomet, kar velja tudi za hazenašice, ki naj se javijo svoji komisiji. Tehnična komisija bo pravočasno Jelovice 4& V Vašo korist so bili na-: določila dneve in uro treninga. 1 " Nogomet igra prvo tekmo 13. septembra. Istočasno se opozarjajo kolesarji, da se bo vršila 20. septembra medfckibeka dirka na i progi Barko vije, Bazovica, Vremska dolina. * . * ~ • -v - ^ •• v 5?i_. , . J. brega, nego pravi s kratkimi besedami: Ome-ski teca,. Pnglasijo se lahko vsi, ki imajo. ^- pr>d?tev ni nudila občinstvu nikakeg^t s veselje m enisje sposobnost za dramaUcno i. {ka Tako ior£. d(jbijo plači]a j odejstvovanje. Podrobnejša pojasnila dooe j g0ii imenovanega društva za svoj trud? G do-1 priglaaenci še danes od 9.—12, ure v taj- ; p^n,;^ drugič, ako nočete vspodbujati naših ništvu «Zveze prosvetnih dmštev» v via \ ljudi k napredovanju in. kulturnemu delu. bo S. Giovanni 5t. 7. i bol e, da molčite. G, dopisnika je bodel v oči --— -s . _ __ 'posebno «unterstant». Fr ooročal bi mu, da HM nouinceu ietmKn 1905. U Naborna komisija za prejšnjo Gonsiio je raoi-alo plačati za tak unterstant . Zvezi prosvetnih društev* pa bodi na tem mesiu izrečena zahvala, da je društvu pomagala, v ko-Spodbfa Idrija; 26. sept.: Ledine, Črnivrh, Ukor jo je prosilo za pomoč -- " * ---4 ! Kal-Koritnica. Društvo v.Zlatorog> je imelo pretekle nedelje svojo drugo prireditev v letošnjem letu. Društvo je bilo ustanovljeno januarja meseca t. 1. in ie že dvakrat javrui nastopilo. Pridne Zlatorožce stavimo za zgled vsem našim društvom. Tu vidimo znova, da se da ustvarjati, le možatosti in volje je treba. To pot so igral: "Županovo M:cko?>, ki s: e zadnji čas priborila n.2Š oder in sosede in jim pokazal: svoje zanimanje za tako lep napredek. — Društvo Zlatoroga se jim zahvaljuje najtopleje, kot tud: vsem drug m iz so-sedn.ih vasi. V dobrem spominu bodo Zlato- Vo^'sko; 28. Kp t.: Cerkno; 29. sept.: St. Viška j^ora, Šebrelje; 1. oktobra: Ajdovščina, Budaaje, Kamnje, černiče; 2. okt.: Dol-Otlica, Erzeli, Gabrije, Gojače, Goče, Lokavec; 3. oktobra: Lože, Vrabce, Plasma, Podkraj, Podraga, Vipava; 5. oktobra: , - - . , , . Rfebemberg, Šmarje, Velike Žablje, Slap; Radi važnosti občnega zbora naj mhce 6 oktobra. gkrilje Sv. Križ, Šf. Vid; 7. izmed onih, ki ima^o dostop, ne tzostai | j aktobra. Ustje, Vrhpolje, Vrtovi n, Šturje, bo di- i pravljeni novi koraki pri zdravniški komisiji v Trstu in istočasne so se zahtevali od lokalnega, vojaškega r.kroi a dokumenti, ki naj bi doka-j zali Vašo inval dnost in službovanje v vojski. .. ----------- - . _ p i Uđi li-U V iJKf UiUU v Itd, v i milica. O. V. J. pok. Frančiška - Trst. Tudi v Vasi za-j1L Bistrica pograd, Materija, Herpelje-Ko-devi so bila uvedena nova zdravniška poizve-. zina^ Divača (križišče), Lokev, Bazovica dovanja pri zdravniški komisiji v Trstu in isto- j (cilj). — Pravilnik za to dirko bo objavljen v časno se je zahtevalo od lokalnega magistrata j četrtkovi številki. M. d- «Obzor» - Trst — S. k. «Spart*» - spričevalo « italijans.kem državljanstvu, ki pa mora biti vidirano od kr. prefekture. M. Z. - Slum. Izvolite nam sporočiti ime - l zorw SVQJe ^ šega moža, očetovstvo n materinstvo n^jegovo; metn- [ekmi s S k ^S©arta» iz Gorice, — v ! Gorica. V nedeljo, 13. t. m., otvori M. d. «Ob-lastno igriiče v prijateljski nogo- m Vaše. K. M. - Gorenje Vreme. 1022994 Vam je likvidirana pekoinina po 4. kategoriji za vse življenje. Knjižica je bila poslana na zakladno delegacijo v Trstu že decembra meseca 1924 To se vnovič potrjuje. I. T. pok. Mohorja - Sv. Križ pri Trstu. Po-trjuie se odgovor od 2. 6. 925. Zapisnik pri kr. Nakladni delegaciji v Trstu dne 4. 4. 1025. A. S, pok. Valentina - Trst. Od 5. 9. 24. se nahaja Vaša prošnja pri glavnem pravdništvu v svrho preiskave. G. S. - Gornje Vreme. Vaš rekurz se nahaja pri centralni komisiji. Izgleda, da je Vaš oče penzijonist in ne invalid. Rešitev bo mogoča koncem meseca \seiptiembra. Na vsak način pričakujemo ugodne rešitve z ozirom na to, da je prošnja dobro dokumeniirana in ker je oče nesposoben za delo. A, h. - Bazovica. Pozicijska št. 4588/8-3-2. Pričakoval se je odgovor od vojaškega ženija v Trstu, katerega smo požurili R. A. od Ivana - Vodice (Istra). Od 9- 7. 25 je akt vložen. Potrebno je, da se zaprosi določitev razprave. S. I. nt Josipa roji Hrevatm. Od I. 6. 25. je akt vložen. Potrebno je, da se zaprosi določitev rafcptave. M. K, - Snsre. Vi prejemate že civilno po-ki iv> i* v V«* ntf«bciša kot bi bila r, • • i -it, Odveč bi bilo, če bi hoteli le nadalje omeniti Pozicijska številka uspehe< katere je ^^ala .Sparta* v tekmah s prvimi naših tržaških čet t. j. «Adria» -v. Vab), z druge strani pa i« -»Obzor» izpopolnil svojo Četo s par novimi močmi, katere na-j stopijo prvič v omenjeni četi. Potemtakem j izgleda, da bo to ena najzanimivejših tekem, ! katere je doživela naša športna publika. Igrišče leži nasproti dobroznane gostilne «Nichetto». M, d. «0bzor» vabi torej vse, kaj: leze in gre, da prisostvuje tej otvoritveni tekmi, da tako finančno in moralno podpre omenjeno društvo, da takisto doseže po požrtvovalnem delu tudi svoje zadoščenje. — Toref v nedeljo, 13. t. m., v Rocol na igriiče «OWzora». — Iz Opatije. S. D. D. «Atcna» — Lfublfana —S. K. «01ymp» — OpatUn (4: 3 3 :1) Sa velikom znatiželjnosti i interesom iščekivani susret navedenih Hazena, svršio je sa teško iz-voištenom pobjedom (gostiju. Gošće nastupile su pojačane sa raprezentativnom vrataricom Jugoslavije, tfdjioom Cimperman, kojoj jedino imadu da zahvale za pobjedu. Sama igra to-djena je u vrlo iivom tempu. (Gofcče su nam pokazale krasnu igru, te se osobito odlikovala navala svojim lijepim i točnim dodavanjem lopte. — Domaće nisu nas mogle ovaj puta potpuno zadovoljiti i navala je doduše poka- Col; Gorica: 9. oktobra od 1 do 70; 10. oktobra od 70 do 140; 12. oktobra od 141 do 210; 13. oktobra od 211 do 280; 14. okt. od 281 do 340; 15. oktobra od 341 do zadnjega, Vogersko; 16. oktobra: Bilje, Čepo-van, Grgar, Dornberg; 17. oktobra: Locnik, Miren; 19. oktobra: Opatjeselo, Osek, Ozeljan; 20. oktobra: Podgora; 21. okt.: Prvačina, Renče; 22. oktobra: Solkan, Šempae; 23. oktobra; Števerjan, Št. Peter; 24. oktobra; Ko^ko; 26. oktobra: ^^ | rožci ohranili posebno dva gospoda iz Bovca, Sovodnpe, Trnovo; 27. oktobra: lnDusa,jk. gta k dobremu u£pehu prireditve mnogo Vrtojba; 26. septembra: Kobarid, Breginj, Kred, i pomogla in nočeU biti imenovana. Najlepša I jima hvala! Tako sc torej prebuja gori.ja Đreženca; 28. sept.: Iorsko, Libužnje, Li- soška dolina, tako si pomagajo društva med v»k Sedlo Trnovo; 30. septembra: Tol- i seboj, tako raste njih moč, ki jc v objektivnem min'; 1. oktobra: Grahovo; 2. oktobra: Po ' ' '--------' delu in skupnem cil'u vseh članov, katerim Vdče- 5. oktobra: Ka-j kličem: Na delo, naprej fantje in dekleta, saj __9___— 1 so še tako visoki raš^ vrhovi. iuu, iijDtt, ----: _ Tz Podtfcre Ni doigo časa od tega, ko I® Kal; 7. oktobra; Deskle, Lokovec, Rocrni,; f .Edinost, o neurju in. njegovih straš-Banjšice; 9. oktobra: Komen, Brp, Kob,a- ^ iedicah nikve, Sv. Lucija, nal, Ajba, Anhovo; 6. oktobra: Avće, glava; 10. oktobra: Brestovima, Veliki dol. Gorjansko, Pliskovica, Štanjel; 12. okt.: Gabrovica, Škerbina, Sela, Temnica, Vij-ščica; 29. oktobra: Trbiž, Žabnice; 30. okt.: BelapeČ. Lipalja ves, Naborjet, Ukve. 24. septembra; Bovec, Log, Cezsoča; 25. septembra: Žaga, Srpe niča, Soča, Trenta; Od 3. decembra pa do 30. decembra se bodo vršili nabori za bivši furlanski del dežele, tako da pride 28. decembra Biijana, 29. decembra Kožbana in Medana na vrsto. Nabori se bodo vršili v občini, kjer je sedež sodnije dotičnega okraja. Pričetek ob 9. uri predpoldne._ — Vogersko. Članek v «Gor Straži« od 29. avgusta mT št. 69, me sih da ^^^ par besed o tukajšnjem družtvu «Ltfadc». Kon-č^ je po dveh ktih mrtvega spanja društvo priredilo dne 23. avgusta ti svojo prvo vrt-no veselico * igro -Poslej mož. Društvo nima niti svojega otfra, niti prtpravmh prostorov Zraven tegs so nekateri pevci in pevke ter'igralci oddaljeni cele tri četrt ure od prostorov. kjer se vršijo vaj« Zato mislim, da ni treba še posebej praviti« s kakšnimi tezkočami se mora boriti društvo, ako hoče napraviti tr^fatn, kulturno prireditev. Poleg tega je društvo navezano edino aa članarino in na dobro voljo svojih Članov. vse Sedaj pa se je Pevmica prišla v si ie rekla, in tako uničila posieoican v rvodsabotinski dol n;. P° kateri teče Pevmica" Ta je bila v par urah narastla, da je izstopila iz Z ^i.u pol e v bližini in odnesla ves pridelek. p 1 iudi Gro n,ca ujezila. Ce je časopise, hočem priti tudi , res, n kdo* bi si nc bil jaz, si je re.Ki«, 1 . . . mislil, da postane Grojnica ki ,o ^cer Preskoči na najširšem mestu dober telovadec celo brez zaleta, tako strašna, Ivakor kaJta reka ;c eValila svoje valove, poplavljala bregove, tzdiraia drevesa, nanašala kamenje in skale, prebila most, ki vodi iz Grojne na Kavarijo. Bil je to zidan most in v tem je Grojnica vsekakor prekosila Pevmico, ki je odnašala samo lesene mostove. Kmet, ki je ob cesti imel svoj dom nedaleč od mosta, je prestal težke trenutke. Voda mu je ž bila zaiela hišo. reševal je otroke, živ no, videl, kako so mu valovi odnašali kokoši, gledal, kako mu je drla voda že v notranjost, no k sreo, 91 je voda prebila novo pot skozi prej omenjeni most in s tem hipnim odtokom razbremenila ia rešila hišo gotove pogube Po vsei dolinici so drevesa, ki jih je nanosila voda. Mnogo, premnogo škode je napravila ob vsej svop strugi, ta Skoda se da pa že ie preceniti,,če; če je le dobm volja pri tistih, ki mor^o pri-; skoftiti na pomoč v taki trenutkih- — Soča ie bila izredno velika; opazilo se je kof, dT?e bilo slično neurie tudi_ drugod. T aa ie dik> siicnu •—■ --- — . Ie nismo dočakali, da bi se bila Soča popol- Gospodarstvo. RlMNfle pravice * novu pokrajinah — Odhod. Almerindo De Marini*, »adpo-1 ročnik pri tukajšnjem poveljstvu kr. karabi-i nkjev, j« bi! prestavljen v Firenze, kamor se j noma ^zč^tila^ se aam pokazala v svoji Lzakon * 24',marca mcxhozelen: k ris talno čist i krasoti. , st 3x2 v pr« vrsti PjedDise o - Podgora. Malo je držav, ki bi skrbele za j r:holovu v morskih vodah Le na kratko se svoje mrtve junake tako, kakor skrbi Italija.! na ribolov v sladkih vodah Člen To dejstvo pohvalno omenjajo ravno te dni 42 zakona pa vsebuje Podpis po katerem lic«; i» tncpnno .Tfiđoclav:.io vniaška ob- obwI;.ajo v novifc pofcrapnan no naoaijnega vse določbe o ribolovu. Tako ni torej novi listi iz sosedne Jugoslavije. Naša vojaška ob last urefa namreč v Ljubljani skupno grobišče vse doloCbeo . za vse v Sloveniji umrle .talijanske vojake, i "bolovi zakon za nas prinesel ničesar no-Zakai omen amo to? V naši vasi imamo tudi kakor ,e tud, lovski zakon pustil v na- vojaško in tik ob niem civilno pokopališče., «h *raiih vse pri starem. Tako je bilo do Eno kakor drugo teh pokopališč je držano v. sedaj. V zadnjem času pa se je stvar glede najlepšem redu Je pa nekaj tu, kar treba; ribolova izpremcmla. te tudi tam,'kjer so se vgnezdile tuje banke. A naše posojilnice — razen par — ne vrše one naloge, ki bi jo morale vršiti. Ves denarni promet je prepuščen raznim bankam in bančicam, ki pač zasledujejo več ali manj svoje skrite cilje. Našim posojilnicam manjka mnogo, največ pa strokovnjakov, ki se ne strašijo dela in ovir, in takih, ki razumejo današnji denarni posel. PRIMORCE, ki potujejo skozi Jesenice v Ju goslavijo, opozarjam, da sem prevzel «Hote « Triglav » na Jesenicah, oddaljen par, _ m ____ minut od postaje. — Na razpolago imam I »vguata d« «. septembra 1M5. več sob, domačo kuhinjo in prvovrstna vina ?a nakuP vstopnice, ki stane Din. SO.— in ki daje l Milanski Vrni Utajen — vse po zmernih cenah. Ža obilen obisk se priporočam vipavski rojak Anton. Furlan. 1231 Dal e na IV. strani. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem BABICA, avtoriziraca sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 kupcu pravico do znižanega jugoslovenskega konzularnega vizuma za Lir 12.— kakor tudi 30* . popust na italijanskih in 50"/. popust na Jugo-; slovenskih železnicah obrnit« sn do komisar}«' sejma za Italijo Jos. Cehcvina v Trstu Vlale XX settembre 65i dd/\tia T • lv • t.-- i ona obiikovalcf, ki stanujejo izven TrrU, bo poikib*' rKUUA se V Ljubljani hisa Z vpisano konce- j omenjeni komisar uradnim potom jugoilovenski kovulMit sijo in idočo gostilno ter blizu Gelja lepo' JJ* ^jj so^za^v precej popraviti. Tik ob civilnem "pokopališču' S kr. ukazom z dne 26. februarja 1925 št. j sorodnikoin prijateljem in znancem, da je naš! ^an^N^lov je igrišče za nogomet, ,kjer se dan na dan raz- 767 ™ i« ra1zt^1 PO.kra>me glede. Ifuhljeni F j Stan)U" iNaSl°V gra a, poseda v masah po pokopališkem zidu j nbolova v sladkih vodah itd>anski temeni p ^^ PRVA ŠOLA za posestvo, obstoječe iz ene stanovanjske hiše z gostilno in trafiko, s hlevom in 7 oralov arondiranega zemljišča, vse v najboljšem pove upravništvo. 1233 in neštetokrat na dan se preskakuje tudi ta'ribolovni zakon z dne 4. marca 1877, št. 37%, zid ter se na ta prostaški način stopa po gro-!«™> enotno besedno o ribolovu z Une 24. previden s sv. Zakramenti, mirn0 bovih naših pokojnih. To je nedopustno in «>«ca 1921, st. 312, kakor ttfd* ukazna za-. _UI ^ -mora takoj nehati! Pa še nekaj. Predvojno >ona z dne 31. oktobra 1923, st. 2462 m z I a L 5.— za poitne in relijske stroške. mu dostavi potni lllt skupne z stopnico, Lir 12.— za konzularni vmm (»7) Odlikovana destilacija F. Žagar — Trst v Gospodu preminul. ----------, ------- — — ----. -----—j , __ - 1Qoa o->i I Pogreb dragega pekojaka se bo vršil danes, starešinstvo je odpravilo potok od pokopališča; an£.tt _„i_____ hodo! nedelja, 6. t. m., iz hiše žalosti via Brolelto štev 28. TRST. dne 6. septembra 1925. Angela, soproga, hči Vera in ostali sorodniki. proč, zadnji občinski komisar pa ni storil nič,1 Naivažnejše doiočbe teh zakonov, ki proti temu, da so na igrišču blizu pokopališča ! gotovo zanimale lastivke izkljucnvb ribolovnih j izkopali jarek, kamor se odteka vsa voda s pravic in ribičev bodisi poklicnih ah k pri- cesle n Jgrišča. Prepričani smo, da bo novo | postnih so sledeče: ^ . _ _ Tr _ TTT ^ starešinstvu zahtevalo od žogale v prenos 1- — Kdorkoli lovi ribe v notranjih javnih : P0gr. podjetje Nuova Impr. Corso V. E. III, 47. nu-jnikov igrišča za najmani 20 m oroč cd po- ' »K zasebnih vodah m nb podaja ali odstopa f kopal šča ter odpravo ali vsaj cementacijo drugim proti plačilu v katerakoli obliki, v c dne ga jarka. Upamo nadalje, da ne bo niti lov! "h® na račun tretph m dobiva z* - - — *---—IJo katerekoli vTSte, se smatra v smi- to nagra:: j, za krojenja, šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in cvetlic, odpre z dnem _ _ foiofrRa™ti?ičahi^Tie„ylŠ^daVKaia^: IVi" S" Fr-ncesco 18, tel. 88-72 rer. 1236j ima z zalogi: ——TT-:-:--—— I strici troptnovec daljnoglede kupuje Giusto1 Slivovec 1223 Brinjevec Hum Jamajka11 in „Ktatoa" ter vse drage likerje Istrska iu vipavska vina po zmernih cenah. (64l)L PRIZMATIČNE Hirsch, optik, Via Mazzini 36 ANA KORADIN župansivo niti v š'a državna oblast dovolila. _ . .... nikdar več, da sc celo pleše v neposredni bli-slu predpisov ribolovnega zakona za rib ca žin-i pokopališč, kakor se je to že zgodilo/ P* poklicu lak človek mora biti vpisan v ( Ohranimo :udi doma svoe dobro ime, da nam posten seznam pri om kr. prefekturi ali pod-j je danes, po dolgi m mucfl. boleziM, izdihn ia ne bodo rekli: Tu ci nas uče pletete do svojih prefekturi, v katere področju lezi obč na, k^rjsvojo blago dušo. t ribič biva. Žalujoči soprog Franc, tast m oetak sorod- j Društveno Hnaki dolžnosti je podvržena iudi ona oseba, niki naznanjajo to tužno vest. j , 'n-tt j " ki se sicer ne peča z ribolovom kot s svo.'im i Pogreb drage pokojnice se bo vršil v pon-; delovanje). - Nas pra*mk, sv. 1 ilha, na dan rftdnim pokl cem, in ki »e prodaja ali kako ] del ek, 7. t. m , ob 16. uri, iz bolesnice kra- mrlvih sinov! — Sveto pri Komnu. (Sv V c i i drugače "odstopa drugim naloženega plena, ljioe Elene v spiosnem pa ,e ono zivannejse *ot lam.; k- pa nam£rav^ s kaaroIcoli pr;praVo, najsibo: TRST, dne 5. septembra 1925. 1. t. m., ie .potekel v glavnem kot druga leta. biio živahnejše kot lani. Zbrali so se ljudje od daleč in blizu. Pa sa> ni1 - i i- , <• ... - _m , _ , _ _ „ ,r „ „. čuda: velik semenj z raznovrstnim blagom, * ali z bregov loviti ribe^v javnih vo- , pogr. podjetje Nuova Imgresa, Corso V.E.III 47 ii. - j .. ... s ' dan ali v on.: h zasebn h, ki se stekao v • mmgr-—-r—r ~s>iTTBTTMrriBTT i" ii——i obiski pri sorodnikih, znancih m pri same ni y morajo imeti prefekture in pod-: ——l. ir'Vr. ž t. SL rau vehka moc rc{ekturc dva seznama. enc^a za poklicne, ( ko: priprosnku zakona. Konrur on z glavo zR ilcžncsine ribiče. pom.ga sc lahko pripravi na poroko k: se K* « is&n] y SCZIianlef so fekti ho^rsiia gotovo, teku enega le a. Tudi letos . dDrefekt: dplžn, jim izdati proti plačilu ,C 1° an VCC al; m.an] ribolovne i^azn ee, iz katerih ie razvidno, ali posebno de*.let, k. so se res zatop le v glo- jc ]ashrk kiicen ali priložnosten ribič. n verno molitev k svesku - pnpros- Med ?ovom ^^ vsi rib či imcti j sebi bo niku, Bog ve. če jim je prikimal? Pripovedke svoje ribolovne izkaznice tudi oni, ki imajo | TRGOVCI« Knjigo «Zakon o obči carinski ta- 'pravico do zasebnega rioolova. s«.-, da je mei sv. Tilh pred mnogo leti dela kot sedaj, kajti za glavam altar eni je - Izkazrica ve!|a k za dotično koledarsko imel pisemski nabiralnik, v katerega so via- , na: bo y kfrterenAo!i času. gah za^on^ega zivhenja zeljni ljudje pismena: 7a ^kaznico mor^ pia£ati poklicni ribiči vprašanja na njega, t.coca se porok Skoro :sto4t,.;no 10 lir, prilcž^0stni ribiči pa 20 lir. ga m tu ca, ki pr-de v našo vas, da b si ne; 1 y ^ uh odkar je FbiI ribo. ogledal m samo sveimka, nasc&a oatrona, . .i . ^ - _ , .. _ . . a®_______^ , . 7 U lovni zrak'n raztegmen na nove pokrajine, t. j. temveč iuai cerkev kat-re streha ie nare- » „ » , * - , r -t . iv.«^ , r?^-« i »1 1 .j • ■ do 2. decembra 1525, morajo vsi lastniki z- ■ '„tna do vzorcu oe/nika. tako da se vidno vsa . , , -t • i 1 » ■ -v : „uJu - j -tu ključnih ribolovnih pravic ob rekah ari -,ezenh ^rebra*. r.n sam podporni steber iz kamna ' - ' drži sireho v ravnovesju. Na njem jc vklesana letnica i682. Cerkev je bila pozneje še par-J-.rai popravljena. V ćaatf vo'ne je b!la spremenjena v vojno bolnišnico. — Končno je omembe vredno tudi sledeče dejstvo Kljub gneč: in m n c žici raznovrstnega ljudsiAa ni prišle niti do Tol ko v prime IzSel le VEOEŽ za leto f 926 ♦♦♦♦ '640. Dobiva se v Knjigarni - papirnic! J. STOK« d. z o. TRST, Milano St. 37. v Gorici, Idriji Tolminu kakor pri vseh trgovcih ns deželi CEHA Lit 4.— Po pošti priporočeno Lir 4.80. UčHe se ♦>43 JEZIKOV ŠOLI BERLITZ SVETOVHI ZAVOLE ustanovljen I. IS/S. Praktičen način učenja Praktična slovnica Konverzacija Trgovsko dopisovanje Slovstvo Zasebne lekcije tu v skupinah. Urad za prevajanje. Od 9. do 15. septembra novi tečaji Vpisovanje dnevno od 9 do 21. Trst — Via Terr« bianca It. 21 rifi z uvoznimi in ifevozaimi carinami za Jugoslavijo» dobite v knjigarn: Štoka, via Milano št. 37._1258 ŠIVILJA, pridna, zvršuje vsakovrstna dela. Corso Garibaldi 15, III., desno. 1259 VIPAVSKO VINO na prodaj 15 hlr in refoška 1 hi. Lasič, Gočc p, Vipava. 1260 prosit; prefekture ali podprefekture, da jim j KAPITALIST za uvažanje zmrznjenega mesa c prav ce priznajo. Prošn'i naj priložijo: a); se išče. Ponudbe pod <-.DeIo» na upravni- ništvo. 1261 načrt vodnega toka, kjer imajo izkliučno ribolovno pravico, iz katerega nai bedo ludi raz- ZZTTT--- —77-7---;- vidme meje teh pravic; b) dokazilne listine o "ISA, pritličje, tri sobe, kuhinja, shramba in izključni ribolovni pravici "(vknjižbe, kupne 83 sežnje^- zemljišča, pifosta davkov, se Dočodbe itd.); c) ako nimai'o dru p ih d-kazilnih prcwia. Barkovl;e (oašpereti) št. 482. 1262 BriSJanfa, Mi@ref dragy platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke VIA TOSšRE B3ANCA 23 Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. '.V- pr: nas preci meseci ČEVLJARSKIH pomočnikov via Arcata 19. sprejme 1263 - f t i 1 TT It:c c C — t » jua, uu """J" ■ - - ■ - m precepani oa izvestn h elementov. Upamo, Movnc pravic^, sestavljeno izjavo, ki naji ;<, POZOR! Naznanjava vsem svojim gostom, prida SO se take metod, opushle, .ker se z nj:mi p(ydp;še ^ ki jo -zda. itl pa priče; z jateljem in znancem, da sva odprla svo,o spoznajo da so na napačni poti. — fuka;šnje agiina psv&ko in deseže ravno nasprotno Držimo se svetopi- z:ayg mora slcd;ii( da uživa prosilec »> tri-stmskega načela: dajte Bo^u kar ie božjega, ^ kt nemoleno vključno zasebno ribo- :n cesarju kar ?e cesar cvega! Ua smo res iz- [ovno rrav:co obraženi in mirollubni. smo- pokazali že po- ' ' y\ ^cdo si glcde orodja in načinov rib.e^a novnoivral. zadn ič na naš praznik pa so imeli { fa s£f jih avslr{jski zakoai zabranjevali,) v s, om zaslepljene zopet lepo priliko, ^ kakor tudi varstveni časi, ostane« v novih pokrajinah tudi za nadalje v polni v-eliavi, ; bralno aru- IjTer ne bodo nadomeščeni v novimi pravilniki, sivo Draga se pripravlja n; svoj drugi nastop Op uredn. - Članek e iz italijanščine in sicer na dramatičnem polju. 13. t. m. upri- prired i naš urednik g. Gorkič France, /.eri za slovensko i al jo zgodovinsko zname-; ( Gospodar. Vestn-;.k;>). nito veseloigro v dveh de'anjih <Županova A licka;. Na sporedu jc še ena veseloigra v dveh dejanjih: Gospa Kordula», deklamacija in par pevskih točk. — Reki za lov na Gcrišlten?. Kr. izvan redna komisija za Mi gospodarski položaj Naše gospdarstvo v Juli ski Kraj;ni je dokaj j sprenten lo svoje lice. Niii v sanjah bi si človek URADNICO mn t'nl nro-fcloul-ati eipirMlf na iLfd.1 n a rn n~ gostilno < Aila cilta dl Portorose^ zraven ka-j varne Fabris, nad zicom. Za obilen obisk se topio priporočava Bubnič in Živec, dosedanji gostilničar pri «Lenčku». 1237 POHIŠTVO! poročna soba mahagoni 1580. j Druge: hrastove, orehove, befr> lakirane.! Popolne kuhinje belo bakrene in temne, ter 1 razno drugo pohištvo. Ker sam izdelujem, ceneje prodajam. Ivan Mlklus - Gorica,1 Viale XX Settembre 23. 1264 V BARKOVLJAH, Riviera 16, se odda soba j z dvewa posteljama, najraje gospodoma. { 1253 lutri, v pondeljsk edpretje modne trgovine m za pisanje na stroj in stenogra- upravo lurimske pokrajine, ne mo^el predstavljati številk našega narod- {jjo sprejme takoj odvetni&ka pisarna Dr."M. pod predsedstvom grofa Capcracco, je dolo- nega dolga. Imenujem tu narodnega in raisb'm, Pretner'a in Dr. H. Okretiča N. Machiaveili 15. v Trstu, Via 1255 rtdbe pa ostanejo neizpremenjene, je doioč-1 goriški deželni odbor. čilo spodaj navedene roke za izvrševanje lova dolg našega kmeia pri bankah. v cbč nah bivše goriške dežele. Ostale o;c- Že v zadnji razpravi g. F. C...ča pod našlo- i _ , kol jih vom. -Vsem pogumnim! se je to naglašalo. TRGOVSivEGA POMOČNIKA usnjarske stro-Pred seboj vidi našega zadolženega kmeta,! ki z dobrimi spričevali sprejme trgovina z Reki so sledeči: ki sc od dne do dn.e bolj poglablja v dolg in usnjem v mestu. Izurien prirezovaiec nad- 1) Lov na fazana-samico je prepovedan, do raana druga bremena. * piatov ima prednost Vstop takoj. Plača po 31. decembra 1930. Vs dobro vemo, kako so se po vojni raz-; dogovoru. Služba stalna. Naslov pove uprava 2) Lov na divje koze je prepovedan od 1. množile razne banke in bančice, ter razprostr-■ «Edinosti». 1254 januarja pa do 31. junija. le svoe kupčijske postojanke širom naše do;;CUNJE j syinec ^ 21Q ba4cer 56Q brQn 3J Lov na srnjake je prepovedan od 1. ia- movme. S kakšnim namenom? tiocejo cimvec q kupuje Via Tesa 7. 1">57 Tuiarja pa do 31. maja; lov na srno pa od 1. naših prihrankov, a poleg tega tudi naše _JU-' januar a do 20. septembra. imetje. VINO črno in belo, istrsko prvovrstno, v vsaki 4) Lov na zajce je prepovedan od 1. ja- Posodila, katera da::tejo, so sicer navidezno množini in po zmernih cenah, prodaja J. nua rja pa do 15. septembra lahka, a v sebi skrivajo skero gotovo nemož- Race. hangar pomol Venezia, Trst. Istotam Gamsa, srnjaka in srno se ne sme stresati nost, da bi jih dolžniki vrnili pravočasno, ako, so na prodaj prazni hrastovi ni kostanjevi s š brami in tudi ne slediti s p&:. pomislimo, da so to dolgočasna .poso;ila, ki ve- sodi in bednjt. 1160 — Pregledovanje sodov. Metrioni urad v lkokrat presegajo vrednost kmetovega pose-! ————:—--- Gorici pregledu c vsak delavnik sode stva. G, IKJLLOIM, Trst, Ugo Polonio št. 5 Ker je streho preoovedano rabiti v trgo- Danes še mogoče krijejo z dolgom, ali kaj (prej Via Baccbil leieton 27-81, uvoz- iz-v ni sode, ki ne nosijo pečata o izvršenem bo čez par let? ; ^^J®™ jf^f;^!!^?14 » »''l"!«,^ pregledu zadnjih dveh let, se opozarjajo po- zadolženi kmet bo moral na povelje j ' sebno Iastn ki novih sodov, da Lo brž izvrše, banke zapustiti posestvo ter pasti med pro-; ker bi drugače sodna oblast postopala proti lelari;a.t. * i smislu kazenskega zakona in postav Ogromen je dolg, ki ga nosi naša domovina Via Chiozza 3 (nasproti via Morati) Za to priliko ima trgovina bogato izbero vzorcev žametnih klobukov, peluches, klobučevine in velourt v vseh barvah in vrstah, kakor tudi baržun, peluches in okraske po ugodnih cenah. Prenavljajo se vsakovrstni klobuki A ZADRUGA v TRSTU I regtetrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PKULUIGS DA PA1ESTRM 4, pritličje Obrestuje hranilne vloge, salnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 njim v o merjenju. Nar@faite in iariSe •M ^ ^ ■ BM S Ti, M na svojih ramenih. Kako temu od^otnoči? So pota, ki vodijo do zboljšanja a na njih ; vseh ie ovira nerazumevan e za pravo smotre-; KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v za. iog: izvrstno domače vipavsko vino Cena: Namizno vino: Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej. 1144 [trgovsko OB I i I m . I počenši 41/, s 1. januarjem 1925 po I m I i no- delo za osvoboditev našega kmeta izDod BABICA diplomirana sprejema noseče na j jarma tujega kapitala. dom. Ljubezniva oskrba. Madonnina 10, II. Mi imamo hvala Bogu mnogo posojilnic, in 1241 Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam, Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Scnleno tudi vloge do tekoCf mm v Dinarjih ter Jih obrestuje najugodnejše. 5 Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe. Lskomptira trgovske efekte. L Uradne ure otf 9-1 in od SVs-SVs scp. Poštno-hran. račun St 11/1327. Telefon 16-04. K ■ ■ i KOi b a rvam b i sbbc a a bbch o i sess i s tetputi b i b b tamrnamem f - -j?*?: PODLISTEK V. J. K R12 A NOVSKA: (l 4; H jž prateklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. To namigmarje Samburove se je nanašalo na slu-je povzročil družini mnogo neprijetnosli. Valerija je bila prelepa, da ne bi vzbujala zanimanja moških in vplivala nanje vkijub svojemu zaprtemu življenju. Večkrat je uiorala poslušati ljubezenske izjave; prosili so jo, naj pretrže poniževalno vez in osreči človeka, ki jo bc ljubil in ccnil po njenem zasluženju. Najbolj vztrajen med njenimi častilci je bil grof Prohin, mlad, lep in zelo bogat člo\ek; razen tega je znal pridobiti zase Anatolija m Val eri j ino mater, ki sta se vneto potegovala za grofa in ne malo nadlegovala Valerijo. Samo Lolo jo je razgovarjala in blagohotno govorila: — Ne naprti si drugega moža. Kdove, če bo Prokin boljši od Pavlika? Na vsak način počakaj moževega povratka, predno se odločiš v tem vprašanju. Zadeva je ostala nerešena in tudi Anatolij je svetoval grofu, naj počaka baronovega povratka, ki ko brez dvoma dovedel do ločitve zakona. Takšen je bil položaj tega dne, ko sta bili prijateljici sami na terasi. Sluga, ki je prišel s kupom pisem in časopisov, je prekinil molk. Medtem ko je Valerija brala obširno pismo svoje kumice, je Lolo naglo odprla obsežen zavoj iz Indije: razen pisma na njen naslov, je bilo notri tudi pismo na Valerijo. Lo!o je vtaknila ovoj v žep in ko je prebrala svoje pismo, je vstala. — Pojdive v tvojo sobo, Valja; moram rzpre-govoriti resno besedo s teboj. Valerija je poHedela, ko je zagledala ovoj z znano ji pisavo. Pokorno je šla za svakinjo v sebo, se spustila v naslanjač in vprašala hladno, toda neodločno: — Kai mi poveš, Lolo? Prejela si pismo od njega. Bržkone ti sporoča, da ostane še pet let v deželi bajaderk? — Ne, baš nasprotno. Pavlik sporoča, da računa, da prispe v Petrograd prve dni oktobra, in ti pošilja tole pismo. Valerija je najprej zardela, nato pobledela in nestrpno odrinila pismo. — Moraš ga prebrati, Valja, to je tvoja dolžnost. Vrača se in dovolj je teh sovražnih demonstracij, ki so že preveč poostrile tvoje odnosa je napram možu« — je strogo in ukazujoče rekla Lolo, kar je običajno vplivalo na Valerijo. Naslonila se je na naslanjač in zamižala. Vsa duševna borba, ki je v njej kipela, sc je odražala na njenem vzprejemljivem obličju. — Kaj mu je do mene? ^Saj sva se odtujila drug drugemu! Če se ti zdi neobhodno potrebno, preberi mi njegovo pismo, — je s tihim glasom rekla Valerija. — Med nama ni skrivnosti, ti si mi sestra, Lolo. Prosim te, beri. In pokrila je obličje z roko. Lolo je odprla pismo in brala: «Draga Valerija! V teku teh dolgih let mi nisi pisala niti vrstice in nisi mi odgovorila na nobeno mojih pisem; to dovolj jasno dokazuje, da je tvoje srce polno žolča, in ker ga nisi hotela izliti, si rajši molčala. — Razumem, da se jeziš name, zato opravičujem tvoj molk in ti odpuščam. Vendar pa nisi izrabila prostosti, ki sem ti jo jaz s težkim srcem podelil, ker sem smatral to za svojo dolžnost; nisi si lzbra1a človeka, ki bi te bil vreden, in torej nisi pre-rušiila vezi z «izvržkom», ki te je obsodil na prisilno samatvo. In prav ta okolnost mi daje upanje, da v kakšnem skritem kotičku tvojega «rca tU pod pepelom še nekaj ljubezni, ki naju veže toliko stoletij. — Težko mi je bilo, ko sem zvedel, da ti zapustila mojo hišo in se odpovedala dohodku, ki stm ti ga nakazal; to mi dokazuje, da si smatrala moj odhod kot pojav zle volje in da te nameravam zapustiti. Bog mi je priča, da se nisem pečal s takšnimi mislimi ob ( asu svojega odhoda, in čiste vesli ti prisegam, da mi niti na misel ni prišio, da bi te varal. V teh letih le/Jtoga neprestanega truda sem živel življenje pušča\nika in asketa. — Toda upoštevaje dejstvo, da si pr*rd svetom še vedno moja žena, želim, — ta beseda je podčrtana, je pojasnila Lolo, — najti ženo pod svojim krovom o svojem povratku. Nočem dati nepotrebnega povoda opravljivcem in nočem, da bi postala zopet predmet neskončnih, zlobnih govoric in spletk. Sama morava spraviti na čisto najine zadeve, posebno po nedostojnem obnašanju tvoje matere napram meni in po onih žalitvah, s katerimi jc obsipala mene in Diomida Petroviča. Iz ljubezni do teoc sem pripravi je n vse pozabiti in prvi ji ponudim roko v spravo; tod? če te o svojem prihodu ne najdem tam. kjer sem te pustil, ko sem odhajal, tedaj bom smatral, da sva ločena za vselej. Premisli si vse, Valja, posvetuj se s svojim srcem, predno razrušiš vez. S svoje strani se potrudim biti dober in si zaslužiti tvojo ljubezen. Pred nama je še vse življenje, ki more biti polno sreče in soglasja; ne udaj se vplivu ljudi, ki naju morebiti žele ločiti, vsekakor pa se posvetuj z Lolo. Ona je poštena, dobra in pravična; ona ti je prijateljica, je žena tvojega brata in njen svet bo iskren. Pomisli tudi na to, da je bila najina magična zveza obnovljena in očiščena z ognjem prostornosti. Ostajam iskreno udani in ljubeči te tvoj Pavel,» Naša posoithiica in hranilnica i« še vedno na predvojni stopnji. Koliko je hranilnic, ki poznajo čekovni in žiro-promet? Kje so pa one ki se pečajo z vnovčeniem menic? Malo jih je in mogoče rned vsemi, kolikor poznam ustroj, je najbolj napredovala ajdovska. Napredujejo tudi mogoče druge, a te so več ali man.; še v stanju razvoja, katerega bi že davno morale preživeti. Kri s da na vsem životarjenju pač leži v neenotni organizaciji. Mi moramo, a-ko hočemo uspeti, reorganizirati naše posojilnice, posplošiti misel sledenja in zadružništva ter tudi ustvariti enotno organizacijo, ki naj bo ali centralna hranilnica vseh posojilnic. ali pa zadružna banka. To moramo doseči, da rešimo Še oni del naše zemlje, ki tiči v dolgu pri tujih zavodih. Naše narodno premoženje je veliko in močno, a žalibog brez prave organizacije*. Bogastvo ki je med nami, je veliko in treba ga je uporabljati. Stremimo za tem, da posplošimo naše zadruge; da si ustanovimo kaj kmalu svo.o denarno centralo, ki naj ima katerokoli obliko, samo da je na zdravi podlagi. Poleg denarne centrale je potrebna tudi blagovna centrala, in to ne saino za en kraj: smpak za celo deželo, kjer prebivajo Slovenci in Hrvati. Razorožiti je treba strankarski duh ter vse, kar h" nas moglo ovirati na potu razvoja v gospodarskem napredku. Bilanca našega gospodarstva je žalostna, a s skupno silo in z vztrajam delom moremo doseči močno aktivno postavko Delajmo in pustimo strankarstvo pri miru, ker to nas prej ali slej ugonobi v kolikor nas ni še ugonobilo. Prepričanje slehernega je sveto. A gospodarstvo pozna samo eno: to je delo ;n voljo za delo ____Enunvn '_ < Gospodarski vestnlk». Pred seboj imamo seotembersko številko ^Gospodarskega vcstn ka>, prepolno na^raznovrstnejše snovi. Posebno važni so članki o jesenskem kmetovem delu Vsak naš kmet mora vstopiti v obšrni krog čitateljev «Gospodarskega vest-nika^ Evo vsebino 9. številke tega velevaž-nega in obenem velezanimivega gospodarskega ^gksila našega ljudstva: Uredništvo: Kruh. Špk>.-uo gospodarstvo: Hrovatin KsLst: O zavarovanju (dalje). Živinoreja: Ing. Podgorci* Anion: Skrbi, da bodo kokoši nesle tudi po zimi. Nadzornik Klavžar Milton: Novi pred-pisi o spuščevalnicah bikov. G F : Pitame prašičev *** Razstave bikov in kupčkov. Mlekarstvo: *** Popravek. Ip. Koliko masla lahko dobimo iz 100 kg mleka. Čebelarstvo: Gorkič France: Ureditev prevažanja čebel na pašot Kletarstvo: Ušaj Justs Pripravljajmo zdravo, dobro in stanovitno v no! Ing. Velicogna Lucija n: Trgatev na Vipavskem. Sadjarstv-o: D. Vrbov zavrtač. *** Poskusno gnojenje sadja z umetnimi gnojili. Poljedelstvo: ••• I^opava- veoi vrednostjo, umetnostjo in marljivim prizadevanjem previditi, aH pod zlo tti!» Opomlba: Kanafos, das HairfgeWebe, prtenina, konopnina; pride iz srednje latinščine canevasrum in iz grščine kanabis. Prtenina je pravi stari vipavski izraz. Prteniča&te hlače so prodajali na semnjih; bile so bele aH črne. Barvali io jih v ruju, v velikem kotlu so skuhali ruj, (rhus coti-na, der Sumach. Farberbau-m), in v tej tekočini so barvali hlače; vsaka namočena tkanina, bela bombažasta štrena namakana v tej tekočini je dobila črno barvo. Nekdaj so prodajali po semnjih kolovrate, motovila, predivo iz lanu in i-z konoplje, o katerem nima današnji svet več pojma. 2en.sivo je pridno predio, ženstvo je tudi pledlo nogavice, jope itd. iz kotica, bomba-ževine, volne ter šivalo in krpalo obleko. Sveio pismo govori v branju iz pregovorov Salamona kralja 31, 10—31, v katerem se bere na dan sat*. Ane, o krfepostni ženi, ka-te/a zna presti, sukati tkanino, povesmo. Tudi Mati Božja je prela tn napravljana obleko za svojo družino. Sveti ftijerooiim priporoča Leii in PakatoH naj pridno predli in pleteti. Kako lepo poje o precLici: Le predi, dekle predi —, Prav lepo nit naredi, Da tisto dekle kaj velja K' obleko vso domaČo ima. Bo skoro smrt nit utrgala, Bo konc življenja tvojega. Kar si boš tu napredla Boš v ivečnost sabo vzela.» Z opuščenjem kolovrata je zginil naš <•■ Homer » narodnih pripovesti in pesmi, enako naših tkalcev je malo več. Narod ima žaHbcg vse drugo lice, tudi molitev je že opešala in vse gre pozi o, ker sledi preveč po ne čimer nos ti, mesto da bi hodil na strmi poti čednosti.» — Grobni spomenik pokojnega župnika Matije Vrt ovca na pokopališču v Št. Vidu je zapuščen in se napis težko čita. Treba ga je očistiti. Zahie-vata to spomin na pokojnega narodnega dobrotnika in narodna čast. Napis na spomeniku se glasi: -/.Kemija, vinoraja, občna pevestaica, prirodo-slovje, sbodni govori. Rodoljubu iskrenemu v svojih spisih, neumrtemu gospodu Mati« Vertovc, slavnozaslužnemu fajmo-štru Št. Vidskim. rojenemu v Šmarju 28. januarja 1784 umrlimu v Št. Vidu 2. septembra 1851 je postavil ta spomenik hvaležni Filip. Kaj govori ta spomenik slovenskemu nasedli? Šela je velik dar božji Vsak dobri Naia zavarovalnica^V „UNION" \z največja svetovna zavarovalnica DeJuiSki kapital Fr. 20 Miiionov, zav. kapitali v veljavi Čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik avgust ravnik - gorica Via Barzellini St. 2, I. 43 — Zastopniki se ie sprejemajo. — flmlltta ii mMUka vSv.RvSapriTrslis registrov?n« zadruga z aeom. zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. septembra t. i. ob ; 11. url dop. v prostorih posojilnice. DMEVNTRED : 1. Poročilo načelnStva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Čitanje revizijskega poročila z dne 20. j 2. 1925. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1924. 5. Dodatna volitev enega člana načelništva. 6 Slučajnosti. Sv. Križ, dne 4. septembra 1925. NAČELN1ŠTVO. Op. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzočih po pravilih zadostno število članov, se po § 32 zadr. pravil skliče občni zbor pol ure kasneje in bo sklepal ne glede na število navzočih. (642) LUIGI GREGORKH TRST — Via OIMNaSTICA $T. 15. URARNA-ZLATARNA A. SILVESTRI Trst — Via Uđine 26 — Trst kupuje, prodaja, zamenjava zlato, srebro la dragulje. Poprave z Jamstvom v SeSanl St, 68. Odprt vsaki dan izven srede In sobote. V sredah in sobotah v Nabrežiiii od 12« (504) Stanko Ferhavoc. * V>/> F ZOBOZRAVNIK D1 L MERNOUA specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema o Gorici na Travniku št. 5, ii. od 9—12 in od 3-5 (67) 2. Občeznana čevljarniea L#« REBEZ .v« Trsi, samo v ulici Carducd 35 Moško, žensko in otroško obuvalo in coklje po izredno znižanih cenah. Sprsjsanajo ss naročila po mera Prtfaja u\im\i ki! oa (ratuo is iMi [T^ISEigaBgagiaižiMr^^rg,^ sats Minil, mm iu m o nje spravljanje in hranitev krompirja. *** I nauk je kakor zlat denar. Če bi cesar ali Keda naj gnojimo s čilskim solitrom Poročila: | kralj delil zlate cekine, bi stariši gonili Dr T.: Ribolovne pravice v novih potkraivnah. i otroke v šolo. Sveti Duh pa pravi: «Mo-Oortni in fcmetiisk pouk: Gospodinjski te*; drost ^ boljša, ne|o zlato in srebro». Z bo-čaj v zavodu šolskih sester v T^maju bospo- gasfcvom. se ne kupujeta ne modrost, ne dar koledar. Sept Vprašanja n odgovori: f^^ & tf "Žft1'1Vrtove pa je bil velik učitelj, na- ml klop kravi7 Kako spotnam, ali ie! šemu ljudstvu. Zato mu je dolžno nemmlji-pla'n- č■ s*o** 66 Al- škodure §kro?lien.o Ustje j vo hvaležen spomin._ sviic-preikam? 67. Kako DAROVI viiopre; ali ic krava hreja0 68 mare sveže? Tržne cene. Gospodarski drobiž. L^^riiske številke izžrebane dne 5. septembra 1925: Bari 47 63 25 88 Firenze 37 47 48 14 Milano 12 34 84 55 Na poli 61 57 87 28 Palermo * 41 72 42 80 Torino 29 14 88 21 Roma 85 81 5 60 Venezia 77 21 67 82 5 12 26 73 78 37 V počastitev spomina pok. Franie vid. Per-tot darujeta dve sestri L 20 za Šol. društvo. .Mesto venca na grob pok. Pepču na Vo- igerskem daruje brat Gotard L 25 za Šolsko društvo Pokoniku blag spomin, darovalcu . srčna hvala. NAZNANILO. Odprl sein novo zalogo vina na debelo v lastni hiši. Imam na razpolago po najnižjih cenah in v veRkih množinah belo in črno istrsko najboljše vrste, 10 do 11 stopinj. Zraven tega marsaio in domači tropinovec. Na deželo pošiljam po železnici iz tranzita. Fran Tomažič trgovec z vinom na debel« Trst« Via Capršn 4. (614) Ako Mjo va! sSrsi liki trdni«© z isistis la delavnico za paiuave ^ o ura An!. Cacria 6, 13-04 naznanja svojim cenj. odje?i?alcenif da >o se doptistllav se tehtnice za trgovske potrebe sistema «Fiotenz;> k snirosodvii po-sku^nji gnasom meirične^a pravilnika, ki ie stopil v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajiiiah. Popravila se izvršujejo točno in zmernih česali. IIitpfip!|?iifni m i sSMiMĆHpidiiiiii mm za zdcVlfenje In lostžkj prirnarija , plačuje jiujzij 9m, piszza tomm i prvo nadstropja Pazite na naslov! Pazite na naslov! in vsi v to vrsto spadajoči kožni Izbruhi, 0 ki skrivajo lepoto obraza in škodijo meh-. kobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se adravifo uspešno z antifehdično vodo *PertiBax», ki je gotovo sredstvo, rabijivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 68 ifli'3 I « ?rts s s g v Cork?, Corso VItt. Em. IU. št. n Sprejema od 9-2 in od 2-4 x i V počastitev spomina blagopokojne g e Franje vd. Pertot daruje Milka L 100 ženski po-, družr.»"cš Šol. dri^-tva. V5r. čn«i hvala i Mesto cvetja na grob po«k, Franje Pertot! J i se je nabralo na Spolovini L 75. Darovali so: j .. po L 20: Japa Spolovar in Marija Humpldt; j | po L 5: Karla Garbais, GuŠtin, Ivair Pertot, j iMarija Mare, Mali Spolovar, Josip Pertot, Jc-j žef Pertot. — Srčna hvala vsem! Denar hrani uoravnišivo. MfRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Marija MagdaleR« zsaraja 2 Bivfo, ei. 774 Paiivažu V« Civim 10 (¥a?al fh INont fei mil) prodaj? na 4efcei« in drobno. 63 Barve, laU, čopiči, šipe, Žeblji, cetreat, sadra, žvenlo, modfa galica itd. — Postrežba na dom. Bogata labera slikarskih vzorcev (šUnipov) - Ve}Hm izbera cepilnih potrebKin - Zaloga mazila „MIrBONA* za čevlje P redno kaj nakupita, ot>!§6It3 VeHko skla s m tvrcik.3 i & 3 i j&m a «5 VSa Račtorl S«. 1 — VSa Kaiesnien St. 7«iri Spalne 60be, obedne sobe, pesamezn« kosi pohiclv. v veliki izbari. Matija Vertovc Ta /nameniti žuonik, kulturen deUvec, TRŽAŠKA. KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU naro-dno-gospodarski pisec, je bil rojen Centrala: ulica Torre bianca 19, podružnica - j dne 28 januarja 1784. v Šmarjah pri Ajdov- uL RaffiaeHci št. 7, Telei. 44-39 Pravimo Varn samo to: Predno kupke .— januarja--------. . ščini, un rl v St. Vidu pri Vipavi ene 2. septembra 1851. , . Soisal je knjige o kemiji, vinogradništvu, ima v zalogi: Semena: špinače širokolistnate po L 6-50 kg, motovilca, jes. repe, radiča. petršilja, solate en- -pisa ;e Knpge o -- - ^ ^ ^ čebulno seme, bro zvezdoslovju, prirodoslovju obeno po^sl ^ ^ ^ cvetoč; ^^ meo, shodne govore. \ listu UUrische zcIie ^ ^ majaron> rcdkvice, Blatter• je priobčil v letu 1821. sestaveK. ^^ solktne pese( k0ierabe, rukle in razna < Ursprungliche Bildimg der Wippachcr druga ^ijska in vrtna semena. Geije v:l»>. Tedaj je bila župnija St. Vid — Detelje: inkarnatke ali rdeče detelje, lucer-kako*- ves vipavski dekanat in tudi župni- i no -;n domačo ali triletno deteljo. >a Prošek _ pod goriško škofijo. Dne i Trave: laško Ijulko, francosko pahovko, 29 junija i. 1831. pa" je prišla dekanija Vi-' travniško bilnico in mačji rep. pava pod Ljubljansko škofijo, Prosek pa j Krme: orehove tropine z»ie*e po L 1.60 v . , . , j i _, otrobi, pšen-co. laneno seme. pod trzasko-koprskega \ Umetna gnojila: superfosfat in amonijev std- V gvori cVinoreji:» iz leta 1844. na il2l{al strani, piše Vertovc: cPod Oglejem so bo-j Kmetifske stroje: orala znamke Sack, sla-gatini. mnogi grclcvskega stanu, ki imajo, moreZnice po L 520 in 580, kose Merkur, v zemeljskih lastninah dvakrat do štirikrat j gra.bl]c lesene in železne, gnojne in senene 100 000 goldinarjev -/rednosti prav rodo- vile, ?.kar e za obrezovanje trt. vrtne žagice, vitnega s&veta kateri je ob času Kristusa še šape okoličanske. kraške in istrske, ter razno meri monem ležal; -vendar veliko in nev- drugo orod-e mea mo.jem Bkulin. zdravilo za na spolovilih obolelo trudijivo skrbe za množenje £noinega kupa; F hodijo ob delavnikih v kanaiosu oblečeni z Caffnr0f sredstvo za pokončavanje žit- in pravijo iz ust slavnega Kimca Katona: de mora kmetovavec od tega živeti, in s tem se oblačiti, kar sam prideluje. Pater faniiiias vendacem, non emacem esse opor-ter. fGospodar naj prodaja in ne »vkupuje.) Enako ravno tako pravi Plini: Nequam agricola quisquis emit, quod praestare ei fundus potest. (Slab kmetovavec, kateri vkupuie, kar mu da lahko zemlja.) AH se :bodo gospodje po kmetiško, in kmetje po gosposko držali? — De bi se vendar kmet nad njimi razgledali Ko se jim detice rodi, vsade 1000 murvinih dreves in pravijo: kar se bo iz teh dreves pridelalo, bo detetu za balo in doto. De bi vender tudi kmet na vsaciga otroka, ki mu ga Bog da, saj tri sadne, ali po razločku kraja, po tri murvine drevesa usadil! Daželani moji! Nikar ne zamerite, de tukaj Lake navke in svete najdete; daje vam jih in priporočuje za vaš prid vneto in za osrečenje domovine goreče srce! Svojim nega snetljaja. Ptičjo krmo: konoplje, luščen oves, ogor-ščico in svetliko (škajolo). . Med. Naravni cvetlični med na debelo m drobno itd. Amerikansko lepivo Tree Stida._ Borxns porofiia« DEVIZE: Trst. 5. sept.. Araaterdam od 1CK>0.—do 1120.— Belgija od lil — do 113.-; Pari* 116.50 do ll7.2o London od 120 70 do 121.10 : New York od 24.92 i?o 25.10; Španija od 354 — do 3*>0.—; Švica od 483. - do 487.- ; Atene od 37 — do 38 75; Berlin od 590.— do 600 — ; Bnkarešt od 12.— do 12.r0: Praga od 73.25 do 74. Ogrska od U.034Š do 0.(1355; Dunaj od ».0350 do 0.0360; Zagrob od 44 35 do 44.75. VALUTE: Trst; 5. sept. Avstrijsko kron« od 0.034» do 0.0360; dinarji od 44,— do 44.60; dolaiji ©d 24.60 do '-'5 05; novci po 20 frankov od 85.— do 100 —: fnut št-m ling od 120.60 do 121.—, Benečijske obveznice 71.50. Zuri c h, 5 septembra Italija 2«>.761/a; London ------------------„ . 25.ti/«; Pari/. 24.23; New-York 517%; Beograd sinovom obečujete prevehke dele. hčeram 9 2U.1 prevelike dote in bale; vaše oblačila, ne-kedaj bolj domače, so zdaj večidel kuoiv-ne; brušena /emljn vam »veliko obuval zgara na nove večkrat nepotrebne šege,' IntPnffllfS U ^EdlllOSt^ na prijetniši življenje se vadite: za vse tej "iM" w in enake potrebe in stroške bote mogli z ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ registrovana zadruga z omejeno zjivcto Liu^llana, ^lesl^i trg itaun 8 Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje Posojila daje Je proti popolni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu oSlelte si nijoefjs iztera prt M. STBNER ViB Gtm iS is 17 Vil Genca 15 la ti oa □□ n Giusto Pacor - Trst i Via Ceđ8a da «ttm«yer 20 Mamifakturno blaso In droiMiarlJe Bombaževine — Perilo izdelam) in aa meter — Pleteniae — Nogavice — Drofe-(*80> nftrije. Cene niska. Postrciba loln« P9S0I (05> iyil ia8nH>ri TRST Uia Carducci št. 20 M I tri Telefon 42-33 luksozno in navadno Specijaliteta masivnih sob iz bukovp^a iesat po zmernih j cenah. LJUBLJANSKA KREDIT GMia h mirve liaaijev N MW~ Telefon ; 5—18, 22—99 ] PODRUŽNICA V TRSTU I CENTRALA V LJUBLJANI eiavDlcs Id mmi Dioaijn 50.008,000 — Telefon: 5—18, 22—96 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po j vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre- g stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. X ____ Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, cernomelj, Kranj, Logatec :::::n::: Maribor :n:i::r:: iftUprlKimneia zpkb i Jufloslnullo Blagajna Je odprta od •*/«—od 14l/t—I« 4i Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ....... Sarajevo, Split !